Ste v. 10&.
V Llubllanl, v sredo 7. mala 1919.
Leto
l!L
tshaja rasem nedelj isi PFGirtSkov vsa h; dan
copoSrien.
Urcdnielvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Inserati: Enostolpna petit-vrstica 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Glasilo iugoslov. socialno - demokratične stranke.
Posamezna itew. sitan« —	40	vtnariev.	——
Naročnina: ro pošti ali z dostavljanjem na dom za celo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, za ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacije za list so poštnine proste.
Upravništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 1., Učiteljska tiskarna.
Telefonska št. 312.
Še nekaj o koroških dogodkih.
Slovenski narod preživlja hudo Preizkušnjo. Odkar smo se osvobodili tisočletnega avstrijskega rob-stva, nismo pravzaprav še uživali pravega miru. Najprej Je imperialistična Italija zasedla naše najvažnejše, politično najbolj razvite kraje. Zaprla nam je prost dohod do morja, odrezala svoje žive žile, na drugi strani so tudi Nemci od vsega začetka skušali podjarmiti še tisto malo slovenskega ljudstva, ki ni prišlo na Koroškem pod oblastjo nemške sol-dateske. Svetovna vojna, ki bi morala po izjavah antantinih epigonov osvoboditi male narode, ki je pa bila v resnici, kakor vsaka druga vojna.
roparska in zločinska, se je zaključila z usodepolnimi posledicami za številno skoraj neznatni slovenski narod. Ta nasilja se sedaj nadaljujejo. Prodiranje nemških tolp na Koroškem naj bi nam vzelo še Poslednji del slovenske zemlje in slovenskih ljudi. Intrige pohlepnega italijanskega imperializma naj bi pomagale zadati slovenskemu narodu Poslednji smrtni udarec.
. y tej strašni vojni ne odločujejo bdi v najmanjši meri načela pravičnosti, samoodločevanja narodov. To so bile svoje dni le lepe besede, ki so prikrivale roparske namene evropskih razbojnikov. Svetovni imperializem uresničuje sedaj svoje, vsemu človeštvu dovolj znane osvajalne težnje potom najhujšega nasipa, potom najpredrznejšega tep-Kmja ljudskih pravic.
Ne čudimo se veliko tem pojavom. Uresničuje se v najizdatnejši meri to, kar smo vedno prerokovali. Vojno nasilje ne more povoljno rešiti narodne spore; nasprotno jih še Poveča in poostri. Toliko gorja niso mali narodi še nikoli trpeli, kakor ravno sedaj, Slovenski narod pa bičajo ge posebej najtežje nadloge, majhen in osamljen kleči med dvema srdita nasprotnika: italijanski In nemški nacionalizem in militarizem, viba bi ga najrajše v hipu ugonobila.
Zato bi pa moralo biti baš vprašanje njegovega obstoja in možnost mirnega razvoja glavna skrb tistih, ki odločajo doma trenutno o njegovi usodi. Vsak zgrešen korak, vsaka Površna iniciativa, vsaka neza-?c,s.tno izvedena akcija utegne biti v rakih razmerah usodepolna. Zato bi p Pričakovati od poklicanih Orl™ tcmvež Previdnosti in uvi-opreznosti. temvečJe vsestranske
Ali moramo danes govoriti n tn mož? n°Sti Sl0venskih Političnih
Dogodki na Koroškem govora
zgovorno.	urs
Nočemo zaenkrat globlje posegati v stvar. Pride pač trenutek, ko bomo lahko brez skrbi odkrito rmva-
jr.p 'Uktva in okolnosti.
LISTEK. ,
Obrisi.
Jaurčs pri Goetheju.
■f>rr!)«tne Psel)ne doživljaje priobčuje Rouanet v »Humanite« in med tijitni tudi obisk Jsurfes^ y Goethe-Je vi hiši, kjer piše sledeče: Po Amsterdamskem kongresu, ki je Jau-rčsa in nas vse zelo utrudil, smo sklenili, Jaurčs, Viviani, Briand In tez, peljati se preko Rena do mmnza. Po par urnem zadržku v pm. mestu se je odpeljal Briand v H?Vn mi tr'ie Proti Frankobrodu. noteh smo posetiti Goethejevo hišo.
smo se n^° d(?rPeli in drUK° iutro
smo se napravili na pot.
hiša rlraxChopenhauerjevo hišo —
-
se morem še spom°in]l!ti5\VnH °lik?r hiša. Pritličje, prvo^' stropje, ki obstoji iz podstrešja Nekaj posetnikov Je bilo že tu, toda. ko je Jaurčs imel govor q Gq-
Zagrešilo se je mnogo, krivde ic veliko marsikje. Igralo «e Je brezmiselno z življenjem naroda. Ne pozabimo.
V	interesu naroda, v vitalnem interesu našega nadaljnega obstoja Je, da se razmere takoj temeljito sanirajo. Poglavje o krivdi ni še zaključeno.
Koroške nesreče smo v pretežni meri sami krivi.
Ali bo treba, da določa ljudstvo samo o svoji usodi in napravi radikalen red?
Umreti nočemo, ne pod silo tujega imperializma, ne vsled nezmožnosti poklicanih faktorjev. V skrajni sili bomo našli dovolj moči, da se uveljavimo.
Kaj mislijo na Dunaju?
Delovanje nemških tolp na koroški fronti je bilo gotovo dunajskim političnim krogom že od vsega začetka znano. Čudimo se, da niso hoteli, ali da niso imeli dovolj moči, da bi delovanje teh tolp enkrat za vselej preprečili. Saj vemo vsi, da zasleduje soldateska na Koroškem vse drugo nego socialistične cilje. Nasprotno obstoji prav resna nevarnost, da se ta vojaška organizaciia, ki stoji pod uplivom znanih starih monarhističnih nemških elementov, pretvori v reakcionarno silo proti najvitalnejšim in najnujnejšim interesom avstrijske ljudske republike. Upamo, da bodo ondotni politični krogi pravočasno posegli vmes in napravili red. Saj je menda že skrajni čas, da se ne rešujejo več obmejna vprašanja s surovo vojaško silo, marveč na podlagi sporazuma od naroda do naroda. Nemški sodrugi bi morali biti gotovo prvi za tako rešitev, ki bi Jo mi z veseljem pozdravili. Ne gre, da se kakorkoli podpira delovanje in intrige reakcionarne nacionalistične koroške scldateske.
Meščanska in proletarska šolska reforma.
V	današnji meščanski družbi Je Šola le orodje za vladanje meščanskih razredov. Njena naloga Je na eni strani, da vzgaja »gospode«, ki so sposobni vladati »ljudstvo«, na drugi strani pa imajo namen vzgajati sužnje, ki so pokorni vladajočim. Izobrazba enih, podjetnikov, njih nastavljencev, častnikov in sodnikov, uradnikov, učiteljev in duhovnikov itd., se vrši v srednjih in visokih šolah, vzgoja vseh diugih ljudi pa v ljudskih in kvečjemu še v meščanskih šolah. Teoretično pri nas sicer nikogar ne ovirajo, da po-seča srednje in visoke šole. toda Praktično je takih primerov razmeroma malo, ker neimoviti delavec, obrtnik ali mali posestnik nima ro-
1	ebnih denarnih pomočkov z s šolo
in potrebščine svojega otroka Jn če-sto tudi sploh ne more pogrešati zaslužek štirinajstletnega otroka v svojem gospodarstvu. Vsi lepi načrti, vse mikavne teorije posameznih vzgojeslovcev niso odpravile in tudi ne morejo odpraviti tega družabnega zla, dokler se družabne razmere temeljito ne izprement. dokler ne postane šola svobodna in tudi dokler ne postane vzgojitelj svoboden in si pridobi svojemu dru-labnemu stališču primerno svetovno naziranje.
Otroci neimovitih slojev so danes izključeni od višje izobrazbe *n s tem tudi od višjih poklicev in od izobrazbe sploh. Duševni zakladi človeštva so pravtako zasebna lastnina gospodujočih razredov kakor materialno dobra. Sicer je res, da tudi izobrazba, ki jo nudijo srednje in visoke Šole, ni prav posebno temeljita, toda daje marljivim dijakom vsaj podlago za nadaljno izobrazbo. Ljudske šole pa nasprotno ne nudijo skoro nič za življenje, kakor nekaj malo elementarnega znanja in izdatno porcijo ponižnosti pred bogom in ljudmi. V šolah se zanemarjajo naravoslovne vede, ker so nevarne, ker zbujajo lastno opazovanje, mišljenje in ravnanje v otrokih. Pač pa so prepisavanje, ponavljanje, uk na pamet, najljubše učne metode v ljudski šoli, — in posledica: otrok, ki je s šestimi leti vstopil v šolo vedoželjen, z dejan-stvenim navduševanjem, deloljubiv in z lastnimi mislimi, zapusti s štirinajstimi leti šolo kot dresirana papiga. Da je to resnica, nam najbolj potrjuje dejstvo, da- ljudskošolska mladina med šolskim obiskom bolj in bolj povprečno izgublja interes na šoli in marljivosti.
Kapitalistična družba pa si Je večkrat tudi pri šolstvu, kakor drugod, v nasprotju s svojimi interesi. Moderna tovarna potrebuje bolj izobražene delavce, vojska je zahtevala od človeka često mnogo več znanja, več samozavesti. Obstoj kapitalistične družbe je odvisen od teh predpogojev, zato so snovali obrtne in tehnične šole. Potrebovali so delavce, ki jim ustvarjajo nove stroje, da producirajo čim hitreje več nad-vrednosti. Kapital potrebuje tudi pioletarske izumitelje. Tako so prišli polagoma gospodje na misel, da se naj šolstvo reformira v delovne šole sploh, kar so še nedavno smatrali kot socialistično novotarijo. Med vojno so zagovarjali zlasti v Nemčiji enotno šolo za vse otroke, siromašne in bogate. Te šole naj bi bile tako organizirane, da bi otroci do svojega osmega, desetega ali celo do dvanajstega leta imeli enotno šolo in dokazali svojo nadarjenost v (ovnih šolah in se potem razdelili po sposobnostih na gimnazije, umetniške, strokovne in obrtne, oziroma realne šole. Delovno šolo ime-nuicjo to šolo, ker bi se v njej ne gojilo le znanje mraveč tudi roko-
tvonii pouk po izboljšani učni metodi v vseh znanostih. In kakor so to lepe obljube, se doslej dejansko v tej smeri ni ničesar bistvenega iz-prernenik).
In čuda ni. Odločujoča meščanska družba se za tak načrt dejansko ne bo ogrevala, ker bi s tako vzgojo izgubila nekaj vpliva na razvoj družbe. Meščanska družba ima svo je lastne interese, ki smo jih navedli v uvodu, in te svoje interese čuva z vso energijo. Dokler v državi ne bo odločeval skupni interes, interes cele družbe, toliko časa se bodo me ščani upirali temeljiti šolski reformi v tem zmislu. Dokler ne dobi ljudstvo samo potrebni vpliv na šolstvo; dokler bo tlačanil učitelj me-
ščansko - kapitalistični družbi, to je, dekler učitelj ne bo svoboden, katero svobodo pa nikdar ne dobi od meščanske družbe milostno, marveč le z bojem, z gospodarsko in politično emancipacijo od teh razredov, toliko časa ostane orodje te družbe in ne more,sam kreniti t.a pot pametne real Sn() p^oje v šoli.
Proietarif ,tranWii, datelj šolstva, toda šolstva, m omogoča res praktično izobrazbo v im resu družbe. Ce pa hočemo imeti tako šolstvo, potem mora to izobrazb o oskrbet! država, družba, za vse, ki so sposobni zanjo. Le taka reforma bi nam res nekaj obetala, ker bi jamčila in omogočila vsem sposobnim članom družbe svobodno izobrazbo.
Proslava prvega maja v Sloveniji.
Vrhnika.
Prvi maj smo praznovali tukaj prvikrat, kar svet stoji; ni moglo biti vse tako, kakor v Ljubljani, a upanje imamo, da prihodnje leto, ako bomo še živi in ako bo šlo tako naprej, ga praznujemo še vse živahnejše. — Patentirano politično prepričanje, katero je všolal sedanji župnik v Rovtah, gospod Matevž, in ga obdal z žičnimi ovirami, Je odje-njalo samo od sebe. Sodrugi govorniki in govornica iz Ljubljane niso govorili samo za prvi maj. ampak njih besede zapomnimo za vedno.
—	da doženemo svojo staro pravdo za človečanstvo do konca, — do zmage. Za zdaj hvala in na lepše svidenje 1. maja 19201
Pragersko.
Dasiravno smo bili primorani zavoljo razmer, ki so se prigodile. odpovedati slavnost 1. majnika, nam vendar ni dalo miru in na predvečer smo sklenili na skupni seji pol. kakor strok. org. železničarjev, da vendar proslavimo veliki proletarski praznik. Hoteli smo presenečiti prebivalstvo in spoznati zavednost proletarca. Že na vse zgodaj nas Je pozdravljal na hribčku vasi Vrhloga mlaj z rudečo zastavo. Dokaz, da se tudi kmečko ljudstvo zbuja, ker Je dovolj izkusilo dobrot v pretekli vojni, ki je bila samo izkoriščanje revnega ljudstva, ter spoznalo, da je v resnici soc. dem. edini pravi tabor, kjer najde zatiranec pravico in tolažbo.
Tako je tudi pri nas na Pragerskem vihrala rudeča zastava razvita čez noč in vabila trezno misleče in proletarce na shod, ki se je vršil na prostem pri gostilni gosp. Leskovarja ob 9. uri. Ob pol 9. uri Je prikorakala godba iz Sp. Poljskave ood vodstvom sodr. Zigarta. Shod Je otvoril sodr. Stropnik, ki Je bil Izvoljen za predsednika in sodr. Ratej 7p. 7apisnikarla Predsednik p* ro-
zdravil zborovalce, katerih je bilo čez 300 kljub slabemu razglasu, razložil pomen današnjega praznika in dal besedo sodr. Opranšu, kateri le orisal z živimi besedami pomen soc. demokratičnih zahtev in pravic, katerih mora postati ljudstvo deležno. Zel je za svoje kratke ali jedrnate besede bujno odobravanje.
Nato Je govoril sodr. Žigart in povdarjal, da le z združeno močjo in močno organizacijo, bomo dosegli, da se naše zahteve tudi uresničijo.
Tretji govornik je nastopil sodi, Bračič. Orisal je tudi pomen današnje slavnosti. Razložil jim ie pomen majske resolucije, opoz.rjal zborovalce k treznosti in sklenil svoj govor z besedami: živela svoboda In internacionalna soc. demokracija. Ljudstvo je z solznimi očmi, ploskanjem in odobravanjem zahvaljevalo govornika za njegove besede.
K besedi se Je oglasil sodr. Krištof, ki Je orisal trpljenje vjetnikov in bedo ljudstva proletarca pri nas kakor po drugih deželah in le mednarodnost soc. dem. edina ponuja roko v spravo vsem narodom. Nato ie presdednik sodr. Stropnik s krasnimi besedami opozarjal ljudi na železno disciplino in treznost, da nam ne more nihče očitati, da nismo zreli in da se ne zavedamo naše trezne proletarske moči, ter zaključil ob 8/< na 11. uro z besedami: Živel naš slavni praznik 1. maj, nakar je godba igrala vesele koračnice. Ljudstvo se je deloma mirno razšlo, deloma se razveseljevalo v dotični gostilni, kjer smo zopet imeli priložnost opazovati treznost delavstva.
Ob 1. popoldne smo spremili godbo na Sp. Poljskavo, kateri naj bo vsa čast in hvala za njeno požrtvovalnost. Tu je sodr. Strapmk zopet s krepkimi besedami pozdravil prebivalce na prostem nakar sc ‘o množim mirno razšla.
Su,,Po1 X Francoščini pol v Nem
in kmn?n 1 a*?l° zmirom več ljudi
SfuSS! T hm ve,ik0 levilo po-
poslušno cIph-p nleKa* kateri :tno poslusno sledili njegovim svečanim
besedam. Govoril Je o Goethejevih delih, o različnih dogodkih njegovega življenja. In vse svetinje, ki so bile tu v sobah shranjene, so ga vedno bolj vznemirjale. Prosil je hišnega oskrbnika, da nas pelje najprej na podstrešje. Tamkaj so se oživili vsi njegovi spomini. Pripovedoval nam je vse, kar je vedel o Goetheju v jasnih, svežih in globokih besedah. Vsak predmet ga je prevzel in o vsakem je vedel kaj poročati in kaj razjasniti. Skromno pohištvo, postelje, da, celo gospodinjski predmeti, vse ga je v tej hiši zelo zanimalo. Bil je tako vzhičen, da so njegove besede oživile pred nami stas frankobrodskega meščana osemnajstega stoletja in vso njegovo socialno okolico.
Hišni oskrbnik Je onemel vsled začudenja in zrl s spoštljivim občudovanjem na nenavadnega tujca, ki Je vedel tako krasno, pripovedovati
o Nemčiji in njeni literaturi osemnajstega in začetkom devetnajstega stoletja, kakor da bi bil sodobnik Goethejev. Bil je vnet, razkazoval mu je vse, odpiral steklene omare eno za drugo. S tresočimi rokami je poprijel Jaurčs predmete, zvezke in knjige je brzo prelistal.
Njegov odličen razum ga je takoj napeljal na delo, kateremu so listi pripadali — ali na žene in može, ki so pisali pisma in so na njegova odgovorili. Pri tem je znal zopet mnogo majhnih dogodb in podrobnosti povedati, tako o rokopisu, katerega ie njegova roka ljubko gladila, ali o posameznih piscih pisem.
Posetniki so ga poslušali, pazljivo, spoštljivo, ganjeni ln začarani.
Ko je bil obisk končan, me je potegnil oskrbnik v stran in me vprašal: »Kdo je ta gospod?« Odgovoril sem mu: »Ta je francoski poslanec Jean Jaurčs«.
Oskrbnik je zmajal z glavo ln dejal, mežikaje z očmi: »Mislil sem si, da mora biti ta velik gospod!«
Emanuel Wertheimer:
Aforizmi.
Izražanje globokih misli v kratkih stavkih je umetnost, ki pove često veliko več nego dolgovezni spisi v debelih knjigah. V tej umetnosti je bil Emanuel Wertheimer pravi mojster. V njegovih rekih se često izraža globoko socialno razumevanje. Evo jih nekaj:
Revščino bi se prav lahko odstranilo, ako bi se imoviti mogli pri tem obogatiti.
Kadar obupani išče pomoči, vidi same obupane okolo sebe,
«
Navada potlači več revolucij nego vse oborožene site skupaj.
Pekel po tem življenju? Kakšna fantazija!
*
Logika je toliko napredovala, da more ovreči vse, celo samo sebe*
Vse strasti so pripravljene pomagati sili.
w
Najradodarnejše si ponujamo roko — toda prazno.
*
So zakoni, ki spadajo na zatožno klop.	#
Za pravo mišljenje treba več poguma nego duhovitosti«
«
Bogatini ljubijo zakone, reveži se jih bojč.
Beda ima želje, ki stoje pred zle činom.
«
Boj za obstanek je najljutejši takrat. ko je že odveč.
*
Mnogi žive sedaj od vprašanja, kako bi rešili bedne, brez da bi Jim moraH pomagati. #
Nekater* filozofi zahtevajo za njih umevanje vec razuma, kot ga imajo
Slavnost f. mafnlka ostala nam
.ode v večnem spominu.
Šostanl in Velenje,
Velenjsko in šostanjsko delav-, stvo, še ni imelo prilike tako sloves o praznovati praznik 1. maja kakor letos. Zjutraj ob 4. uri je igrala godba budnico. Ob 6. uri se je zbralo delavstvo pri premogokopu, godba je zaigrala koračnico, nakar je pevski zbor, pod vodstvom sodr. Bariča, -zapel pesem »Hej socialisti v v /ste smelo«. Občudovati je moral . ak nadarjenost sodr. Baršiča, ki je v teli kratkih dneh ustanovil tako pevsko društvo.
Ob 7. uri zjutraj se je začel premikati sprevod od premogokopa. Na čelu izprevoda je vozil okrašen automobU z uradniki in pazniki, potem okrasen voz, na katerem so se peljali sodrugi iz Št. lija, za njim so vozili kolesarji s pestro okrašenimi kolesi, prepreženimi z rdečimi trakovi, nato so jahali konjeniki. Za njimi godba. Na čelu posameznih skupin so nosili tablice z napisi ka kor:	Rudarjem, delavcem v ponos
nai bode; da so bili in bodo borilci svobode! Praznik prvega maja, naj nas k zavednosti vzgaja! Delavci izpopolnite, naše vrste zmagovite! Dobrodošli sodrugi in sodružice! Vsi smo sinovi enega roda, živela enakost, bratstvo, svoboda! .V temi kopije rudar pod zemljo, zato tako ljubi soince, svobodo! Kaj govori nam naša kri? Svoboda enakost naj živi! Vojska zadala je težke udarce, mir naj združi vse proletarce! Boljše bodočnosti žar, naj zasije tudi Tebi, rudar! Povsod razlega se naj, delavski praznik: prvi maj! Ven s socialno zakonodajo, starostnim in invalidnim zavarovanjem! Proč z barbarskim militarizmom! Proč iz izkoriščevalci ljudstva! Ven s splošno enako volilno reformo na podlagi proporca za oba spola!
Pogled na manifestaciiski sprevod je bil vzhičen. Cela Šaleška dolina se je oblekla na 1. maj, v mogočen rdeč val in jasno izrazila svoje prepričanje.
Postavljenih je bilo čez 30 mlajev, na katerih so vihrale rdeče zastave. Ko se je izprevod bližal Druž-mirju, nas je pričakovala mnogoštevilna množica Šoštenjskega delavstva.
V imenu Šoštanjskega delavstva nas je pozdravil sodr. Hudobreznik,
nakar se mu je v imenu rudarjev zahvali! sodr. Salesnik. Zapel je pevski zbor in sprevod se je nato začel po-mikati proti Šoštanju.
V Šoštanju na Javnem trgu se Je vršil shod. Ker ni bilo napovedanega govornika je otvorii shod sodr. Hudobreznik in podal besedo kot poročevalcu sodr. Salesniku iz Velenja. Sodr. Salesnik je v poldrugo-urnem govoru razložil pomen 1. maja, in protestiral proti nasilstvu in batinam, nakar je žel gromovito odobravanje,
K besedi so se še oglasili, dr. Majer, sodr. Valenčak, sodr. šmigovc in drugi. Ob 11. uri se je shod zaključil ter odšel sprevod proti Velenju. Tu nas je pričakovalo čez 2000 oseb. Potem se je vršil shod v udeležbi 4300 oseb. Govorili so sodr. Salesnik, Valenčak, Deberšek. Baltazar in gosp. Kurnik.
Popoldne je bila prosta zabava pri gosp. Zingler. Vse se Je izvršilo v nailepšem redu. Delavstvo je pokazalo, da je vredno svobode, za katero se bori že toliko let.
najmanje n! kalil. Tal?o le pokazalo naše delavstvo, da so bili neopravičeni strahovi ki so lazili nekaj dni po Kočevju, da bo delavstvo vse razbilo. Naše delavstvo si bo priborilo svoje pravice z mirno silo zavesti. in spoznanja. Stopajmo samozavestno do končne zmage v boj!
Ptuj,
Praznovanje Prvega Maja se v Ptuju ni nikdar tako lepo slavilo ko letos. Delo v tovarnah je počivalo, trgovine so bile zaprte, šole in uradi istotako. Okoli 9. ure zjutraj se Je začelo že delavstvo zbirati na trgu pred magistratom, množica Je narastla tako, da Je bil kmalu ves trg poln, bilo je gotovo nad 600 oseb. Po 9. uri je sodr, Šegule otvorii shod ter podal besedo sodr. Rožetu. Ta je poročal o postanku Prvega Maja, njegovi zgodovini In na kratko omenil politični položaj. Delavci so burno pritrjevali njegovim izvajanjem in dajali duška z medklici. Ko Je sodr. Rože omenil kaka Je naša slo-bodna Jugoslavije, da se vse vprek pleni v časopisju, prepoveduje shode, zapira delavske voditelje ter da se delavci ne bodo pustili več zapeljevati od brezvestnih koristolovcev ter da vlada s svojim počenjanjem sama širi boljševizem, so mu vsi burno pritrjevali. Končno Je priporočal tudi socialno demokratično časopisje, ki se edino bori za boljšo bodočnost in zastora delavstvo. Majska resolucija Je bila enoglasno sprejeta.
Popoldan smo se prijetno zabavali na »Ljudskem vrtu« ter ostali skupaj do desete ure zvečer. Na vseh obrazih si videl ono delavsko razpoloženje, ki ga opazi paznl opazovalec ob sličnih prireditvah.
Ptujski sodrugi se bodo na letošnje majsko slavje še dolgo spominjali. Lepša bodočnost nam gre nasproti.
Zabakovlcn.
Pri nas se je praznoval letos Prvi Maj jako slovesno. Organizirani delavci so napravili obhod skozi Griže in Žalec, katerega se Je udeležilo okolo 250 sodrugov. Grižanski in Žalski »meščani« so začudeno in v strahu gledali množico, ker niso mogli verjeti, da je toliko organiziranih delavcev v Zabukovci. Mislili so, da pridejo grozni ljudje, a zgodilo se jim ni nič. Na shodu Je govoril sodr. Marn, ki Je prečital in razpravljal resolucijo, k! Jo Je delavstvo soglasno sprejelo.
Položaj na Ogrskem.
LDU. Budimpešta, 5. (DunKU)
OKU: Rumunski glavni stan poroča
2	dne 3. t. m. o silnih bojih v Szol-noku, ki so privedli do tega. da so Madjari mesto popolnoma zapustili in da je padel Szolnok v roke rumun-skih čet. Temu nasproti se ugotavlja. da je Szolnok izza treh dni trdno v posesti madjarskih čet in da se na tej strani nikjer ne nahajajo rumun-ske čete.
Kočevje.
Tako sijajno praznovanje Prvega Maja, ko je bilo letos še v Kočevju niso videli. Zgodaj zjutraj so se jeli ljudje zbirati po delavskih kolonijah praznično oblečeni, njih hiše so bile okrašene z zelenjem in zastavicami. Vsi so pričakovali, nekaj nepričakovanega kot, da sajma roditi rešitelj sveta. Ob pol 1. uri pop. so se jele zbirati velike množice delavcev in delavk pri rudniški čitalnici, kjer se je imelo vršiti zborovanje. Ob 1. uri otvori sodr. Zajec zborovanje, pozdravi navzoče. Izvoli se za predsednika shoda sodr. Miklavčiča in za zapisnikarja sodr. Voifinga. Sodr. Miklavčič poda besedo sodr. Klenovšku iz Trbovlj, kateri je orisal velevažen pomen prvega maja in vzbudil spomine iz preteklih let, od kar praznuje delavstvo Prvi Maj, kako težki so bili boji prvobori-teljev socializma. Razlagal je trpljenje delavstva v svetovni vojni in izkoriščanje od kapitalizma. Nato Je prebral resolucijo sodr. Miklavčič, katera se je sprejela z velikim navdušenjem, nakar se zborovanje zaključi s klici: Živelo bratstvo, živela svoboda in internacionalna socialna demokracija. Po shodu se Je množica zbrala lepo v vrsti in korakala s-f uzi mesto z zastavo in godbo na čelu, na vrt gostilne Bierhalle kjer se je vršila veselica. Mir se niti
Politične vesti.
Jugoslavija.
Položaj na Koroškem.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 6. maja ob 12. url iz uradnega vira: Na zapadni koroški fronti mirno. — Tekom 5. maja in 6. maja do 8. ure na vzhodnem delu Koroške ni prišlo do bojev. Naše čete so se z vsem topništvom koncentrirale na postojankah severno in zapadno od Spodnjega Dravograda In vzhodno od Guštanja.
Garda Nlklfe.
LDU. Haag, 5. (DunKU.) V angleški zbornici Je izjavil državni podtajnik Harmsworth v imenu vlade, da Anglija ne pripozna črnogorske narodne skupščine, ki Je meseca novembra v Podgorici proglasila odstranitev kralja Nikite in združiti Črno Goro s Srbijo. Velika Britanija smatra še vedno kralja Nikito kot postavnega vladarja Črne gore.
Italija se boji podonavske zveze.
LDU. Berlin, 6. (DunKU.) »Ber-liner Tageblatt« poroča iz Lugana: Italijanski listi so vedno bolj razdražen!. »Corriere della Sera« označuje vest, da namerava mirovni dogovor Nemčiji prepovedati združitev z Nemško Avstrijo, kot nezaslišano. To bi značilo tudi za Italijo veliko nesrečo, ker bi potem lahko nastala podonavska zveza, ki bi z njenim gravitiranjem proti Jadranu Italiji postala sovražna.
Po svetu.
Ženske v dunajskem občinskem svetu.
LDU. Dunaj, 5. (DunKU.) V dunajski občinski svet so po včerajšnjih volitvah izvoijeni tudi ženski člani in sicer 6 krščanskih socialk in 15 socialnih demokratinj. Izvoljeni Čehoslovaki so bili na listi zaznamovani kot socialni demokrati in demokrati. Ker bodo ti Čehoslovaki v gospodarskem vprašanju najbrže glasovali z nemškimi socialnimi demokrati, bodo socialni demokrati v deželni zbornici imeli absolutno, v občinskem svetu pa celo. kvalificirano večino.
LDU. Bazel, 6. (Brezžično.) Is Prage poročajo, da so se giasom uradnega poročila približali Ruraunl na svojem prodiranju proti severu Budimpešti na 60 kilometrov. Močne ogrske čets korakajo pod poveljstvom generala Kratochwiia, bivšega vzgojitelja nadvojvode Josipa, z rumunskimi četami in se približujejo glavnemu mestu. Pri tej četi je tudi mnogo bivših aktivnih častnikov. Med njimi je nekaj ogrskih po litikov, tako bivši minister za no tranje zadeve v kabinetu Weker!e, Gabriel Ugron, bivši minister za notranje posle v kabinetu Berinkey, Vincenc Nagy In poslanec neodvisne stranke Ferdinand Urmanczv, Določeni so, da tvorilo jedro nove provizorične vlade v Budimpešti.
Položaj na Bavarskem.
LDU. Berlin, B. (DunKU.) »Deutsche Allgemeine Zeitung« poroča is Monakovega, da imajo vladne čete po zadnjih bojih vso moč v svojih rokah.
Mirovna konferenca.
lDU. Versailles, 5. (DunKU.) Na vprašanje nemških delegatov, kdaj jim bo izročen mirovni dokument, je prišel danes popoldne odgovor, da se bo izročitev vršila v sredo dne 7. t. m. ob treh popoldne v Trianon Palače Hotelu.
LDU. Pariz, 5. (DunKU.) Reuter Jev urad poroča:	Svet trojice Je
sklenil, da naj pridejo avstrijski in ogrski delegati čez 14 dni v Versailles, kjer se Jim bo Izročilo mirovne pogoje.
x Dobro so skuhali.
LDU. Berlin, 5. (DunKU.) Kakor poroča »Temps«, so končni pogoji Italije baje nastopni: Reka bo italijanska, nasprotno pa se bo nekaj točk črtalo iz londonskega dogovora. Sporno ozemlje, kateremu se odpove Italija, pa ne sme postati Jugoslovansko, temveč mora biti avtonomno, obstoječe iz neodvisnih malih državic.
Italijani se vračajo.
LDU. Pariz, 5. (DunKU.) Italijanski poslanik v Parizu je naznanil načelnikom aliiranih vlad, da odpotujeta Orlando in Sonnino zvečer Iz Rima in da prideta v sredo zjutraj v Pariz.
»Journal des Džbatg« o VVIIsonovi noti.
Gauvain, urednik »Journal des Dčbats« razpravlja o Wilsonovi pro-klamaciji in obžaluje, da se ameriški predsednik ni izjavil že prej proti pretiranim lastnim zahtevam, vsled česar je dal povod k nesporazumu, kateri Je vzrok sedanje krize. Italija ne sme imeti nadvlado nad Slovani, ker bi v tem slučaju bila prisiljena naslanjati se na Nemčijo, da bi si ohranila lastno pozicijo na vzhodni Jadranski obali. V pravem interesu Italije je, da se odreče pretiranim aspiracijam svojih sedanjih zastopnikov v Parizu, aspiracijam, ki se raztezajo na narode, ki so ji absolutno sovražni in na strategične pozicije, katere imajo čisto ofenzivni značaj. Po temeljitem preudarku bode tudi italijanski narod uvidel, da je bolje zanj, da se odloči za sistem in načela svobode in pravice.
P. P.
Dopisi.
Socialna politika.
Amerika za slovensko deco. Včeraj se Je vršilo pri okrajnem glavarju Senekoviču posvetovanje z ame-rikansko komisijo. Udeleženi so bili zastopniki poverjeništva za socialno skrb, mestnega aprovizacijskega odseka in okrajni glavar. Amerikan-ska komisija poroča, da je določila za slovensko deco 370.000 dolarjev, kar se pa naj porabi samo za otroke pod 14. letom. Delilo se pa bo: sladkor, mleko, kakao in pozneje tudi riž. Pri razdelitvi se bo najbolj oziralo na kraje: Ljubljana, Jesenice, Celje, Maribor in Zagorje. Komisija je izjavila, da leži v tržaških skladiščih od 1. maja sladkorja, mleka, kakao 131 ton. Amerikanska komisja Je še izrečno povdarjaja, da naj to dobe samo otroci pod 14. letom.
Agitirajte za naše Časopisje 1
Maribor. Klobasanje od IJcdtttva izvoljenega narodnega poslanca Voglarja je postalo predmet veselega razpoloženja na vseh koncih in krajih. Prvega majnika pa je ta veleum dosegel rekord. Na shodu, ki se je vršil v Narodnem domu, ie pobija! kapitalizem, da se je kar kadilo (pa samo nemškega) in ob koncu govo ra tudi izjavil, da so slovenski delavci tega zla za vedno rešeni. Slovenske kapitaliste pa Je pustil tako lepo v miru, kot da Jih sploh ni, ter Jim slovensko delavstvo izročil na milost in nemilost. Nadalje Je hujskal slovenske delavce na njihove nemške tovariše, hujskal pa jih ni na slovenske kapitaliste in zato, gospod poslanec, še par takih govorov in olajšali nam boste delo, da ne bo treba ljudstvo poučevati, ker se mu bodo oči same odprie. Med delavstvo obeh narodnosti sejati razkol skuša g. Voglar: že ve zakaj. Delavstvo pa mu bo to njegovo nakano temeljito preprečilo. Sicer pa bomo s takimi kulijl kapitalizma pomedli pri prvih volitvah nrav korenito.
Celje. Pri tukajšnjem društvu »Svoboda«, Je tudi pevski odsek. Pri
društvu poučuje petje sodrug, glasbenik Albin Peterman, kateremu gre največja hvala za njegovo požrtvovalnost, in tudi za krasni nastop pevcev na prvega mala. Železničarska godba je igrala krasne komade. V tem kratkem času, odkar Je prišel Peterman od vojakov, so železničarji veliko pridobili. Torej še enkrat hvala! Le tako naprej 1 Celje. Neko doplsune predbaciva socialnim demokratom, da jemlje v stranko razne ljudi, ki so bili prej pri Stldmarki, in take, ki so si, nakupili vile z vojnimi dobički. Gospodje pri »Novi Dobi«, so nam že več kot stokrat očitali, da jemljemo nemčurje v svoje vrste, naj vendar že enkrat nehajo s tem. Imena ven, pasja zalega hlapcev in tepcev! Kar pa se tiče vojnih dobičkarjev, vemo marsikaj kar iz usmiljenja samega, ne povemo. Predržneži! — Dalje celjska Nova Doba še vedno ne da miru, in zabavlja na stanovanjski sosvet. Povedati moramo gospodu dopisniku Nove Dobe, da stanovanjska komisija ni zato tu, da bi JI nekit elementi delali predpise, kakor se Je že nekajkrat zgodilo. Ta ima opravila dovolj s strankami, ki res potrebujejo stanovanja, ne pa da bi delila udobnosti kakor s inekatere stranke domišljujejo in si hočejo izbirati stanovanja. Stanujejo že v lepih stanovanjih, pa si hočejo dobaviti še lepša. Za take muhe strank sosvet sedaj res nima časa in bi bile le potrata dela. Vedite, gospodje, pri Novi Dobi, da so sedaj preveč resni časi, da bi se igrale žoge s stanovanji, ker nam jih manjka. Kar se pa tiče imena »Komisar«, pa hvala lepa za poklon, ker sami niste, pa na svidenje!
Fala ob Dravi. Pri nas ima Graf Alfonso Zabeo — fevdalec talijan-skega pokolenja —* svoj velik grad. Mož je bogat a še vendar skopuh jrez primere. iV današnje čase socialnih prevratov se še ceio ne misli uživeti. Moške, tudi oženjene, plača brez hrane po 2 do 5 K (maksimum) na dan, ženske pa po .1 K 60 vin. za delo od 6. zjutraj do 6. zvečer. Seveda ima mož 8000 oral zemlje. — človek ne bi verjel, da je taka socialna krivica danes Še mogoča! Vemo sicer, da bo enkrat zavrelo In zakipelo do vrhunca, takrat pa gorje Tebi, grof Italijanski. Zaenkrat pa. dokler se njegovo posestvo po agrarni reformi ne razdeli, nal se ta skopuški možakar postavi pod ku-ratelo.
^	<3tev. 108.
posleni v. poštnem uradu, uuvoiju pregledovati čsaopise in pisma? Gu spodu župniku pa povemo, le hitf skajte in širite laži proti socialistom vsaj kmet in delavec se že zavedate, da ne spadata tja, kamor vi via* xl.e* Pe^ietna vojna in glad jili ie IP učila. Povemo vam Uidi, da imaj« kmetje in delavci že napolnjeno Čai so grenkobe do vrha, ki bo zavrel« tako hitro, da se boste naveličal hujskanja proti socialistom zs vedno.
Mežica. Dobro vemo, da imamo ukaj sovraštva zaradi našega socialističnega mišljenja še dovolj, zato skrbi naš župnik. Ta mož, ki uči v cerkvi »ljubi svojega bližnjega kot samega sebe«, dela sam največje sovraštvo med svojimi farani. Trn v peti mu je naše Gospodarsko društvo (Wirtschaft-Verein),' odkar je prešlo iz nemških uradniških rok v roke slovenskih delavcev in ga vodi sedaj delavstvo. Od kmeta do kmeta hodi in pripoveduje, da bomo socialisti vse kmete iz društva izključili in da naj zahtevajo takoj deleže, če hočejo, da ne zlete na cesto. Povedati moramo javnosti, da Je to grda in nesramna laž. Društvo se vodi in se bo vodilo kot poprej in vsak član ima tiste pravice kot dozdal in niti en kmet ne bo izključen. Jezi se župnik tudi nad našimi časopisi, zlasti nad »Ljudskim Glasom«. Da izve natančno, kdo je naročen na »Ljudski Glas« ali druge socialistične liste, hodi na poštni urad pregledovat časopise in pisma, ki prihajajo semkaj po pošti, kar lahko dokažemo s pričami. Vprašamo Javnost, ali Je pravilno, da se Hudem, ki niso za-
Dnevae vestf.
—	Za tajni dogovor... članek o »Socializmu in umetnosti* pa poudarjaj to, kar ves kulturni svet priznava, da je treba namreč reformirati šolstvo, prinesti vanj modernega duha, pa bo uepovpra-šani in nepovabljeni »Slovenec« jezno cvilil svoj »Noli me .tangere«, kakor če bi bilo šolstvo še vedno njegova absolutna domena. PoudaN jaj po drugi strani to, kar priznava nepogojno vse ljubljansko občinstvo in kar so priznali tudi nesocialistični časopisi, da je bila namreč majniška proslava ljubljanskega delavstva zares impozantna, pa ti bo »Narod« prekladal in razvrščal ude« ležnike po vseh mogočih ulicah in študiral pri tem geometrijo. Ali st3 »Narod« in »Slovenec« pri zistema-tični in promptni negaciji nepobitnih, splošno priznanih resnic tajno dogovorjena? — »Narod« je nasprotno mnenja, da smo mi s »Slovencem* v tajnem dogovoru. Toda kaj se hoče! »Narod« trdi vedno obratno. Resnico ne bo nikoli priznal. In tudi ne žive potrebe, da bi dosledno mol* čal. Ce bi »Narod« molčal, bi delal najlepšo figuro. Isto velja za »Slovenca«. Dokler molči, mu ne oporekamo, tudi če »Narod« misli, da smo zato z njim v tajnem dogovoru, če bi »Narod« istotako molčal, bi vladal najlepši red. In če bi nas potemtakem »Slovenec« povpraševal PO našem zistemu po tajnih dogovorih, da Je njegova radovednost še bolj neslana nego njegove »opazke« k našemu članku o »Socializmu iu umetnosti«. In s tem bi menda označili dovolj krepko naše mnenje o stvari. Naj molčita tedaj dosledno in zistematično oba. To bo ljudskemu zdravju in ljudski pameti v ogromno korist. Mi ju ne bomo zato nikoli vpraševali, če obstoU med obema tajni dogovor...
— Kako lažejo. Včerajšnja »Jugoslavija« ima precej dolgo poročila z Jesenic, v katerem očita delavstvu narodno izdajstvo, češ, da so hoteli iti z rdečo zastavo koroškim meščanskim napadalcem prijateljsko naproti. Kaj takega si delavstvo niti v sanjah ni domišljalo. Ko so nastala vesti o prodiranju koroških Nemcev na Jesenicah, je tam res nastrslo tudi veliko razburjenje. Toda priznati moramo po poročilih, ki smo jih dobili od nesocialistične a povsem verodostojne strani, da so se prav jeseniški delavci povsem korektno zadržali in so ostali na svojem mestu. Nikakor niso napravili tako kakor delalo razni župani in veliki narod-njakarji, ki so pustili slovenske so-občane na cedilu in pobegnili. Tako ne razumeva delavstvo svojo dolžnost, pač pa zna obvarovati tre:.nu:.t in razsodnost ob pravem času. Tako pisanje je naravnost nepošteno, zlasti nepošteno, ker iz trte zvito, torej poročilo popolnoma zlagano. ■— Sploh bi priporočali enkrat za vse; i temu revolverskemu dnevniku, aa neha takoj s svojimi nečednimi napadi. Na naš račun se ne bo delal lepega. Tudi na dopis iz Zagorja si je dovolil nekal bedastih opazk, ki : mo jih prezrli, ker ne maramo polemizirati z listi, ki ribarijo v kalnem.
— Socialni demokratje obljubljajo zlate čase. Tako piše Slovenski Gosp. dne 24. m. m., da se široko-ustimo na shodih. Grozote in stra-lote pa čakajo svet kakor na Ruskem in v Nemčiji, kjer je — resnici na Hubo povedano, pomanjkanja živeža krivo nemirov, ne pa socialisti. Ali pa so gg. klerikalci že pozabili. da so njih cerkveni somišljeniki blagoslavljali orožje in kanone, n cesarje, ki so pet let vojne moriil in klali v nekrščanskem sovraštvu, da je sedaj moralo vsled vojne priti do takega poloma? Res pa je glean nas, da ne obljubljamo nobenih zlatih časov, dokler bodejo odločevali liberalni _ in klerikalni meščanski strankarji, ki so pred vojno povsod imeli glavno besedo in ki bi radi še danes imeli krmilo v rokah. Zlati časi torej ne bodo še izlepa prišli, a da bode naša bodočnost lepša kot sedanjost, kadar ljudstvo zavlada, to je gotovo, ker bo z odpravo kapitalizma, tudi te glavne pijavke proletariata pravično razdelilo zemljo tudi ono cerkvenih knezov, ki so ^ dosedaj na podlagi »krščanske Dra-
Vidnosti« redili na stroške ubogega dninarja, bajtarja in viničarja.
— Vera ja v nevarnosti. Ta stari, četudi neumen bojni pomoček zopet odmeva iz vrst klerikalnih listov.
- »Slovenski Gospodar«, ki se z nami socialisti, zadnje čase v naše veselje mnogo bavi, kar dokazuje, da čuti našo moč, a svojo slabost, ta stari, a še nič pametni listič piše 24. aprila 1919 o šestih temeljnih zmotah socialne demokracije. Najprvo našteje sest krščanskih resnic, med njimi tudi ono, da Bog hudo' kaznuje, za kar pa se ti ljudje sami ne menijo, če lažejo, da mi nasprotno učimo:
I. da ni Boga. 2. da ni po smrti nobenega povračila, 3. da ni presvete Trojice, dalje da ni duša neumrjoča itd. Kdaj in kje mi take stvari učimo?! ko vendar pravimo, da vsak lahko veruje kakor je pač po njegovi pameti ali čustvu, prav in Pametno!
— Tehniško - visokošolski tečai v Ljubljani. Redna immatrikulacija
V	začasni tehniško - visokošolski tečaj v Ljubljani in vpisovanje v I. semester tečaja se pričneta dae 9. mala t. 1. iri se vršita v dneh 9., 10., 14. in 15. maja v poslopju deželne vlade, Simon Gregorčičeva ulica štev. 20,
II. nadstropje, soba št. 23 (Poverjeništvo za uk in bogočastje, profesor dr. Rihard Zupančič), vpisovalne ure od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 6. popoldne. K immatrikulaciji (vpisovanju) je prinesti s seboj dokumente, predvsem zrelostno spričevalo ali prijavno knjižico visoke šole, nadalje krstni list in eventuelno domovinski list. Pri immatrikulaciji ie vplačati immatrikuiačna pristojbina po 25 K. Glede šolnine na semester in oproščenja od vplačevanja šolnine odloča kuratorji. — Sub-komisija za tehniško fakulteto: Žaklje 1. r., inž. Strgar 1. r.
— Odpustnice legije prostovoljcev za Koroško. Referat legije prostovoljcev za Koroško nam pošilja naslednje obvestilo: Opozarja se le-gjjonarje, ki so dobili odpustnice od nivšega poveljstva legije prostovoljcev za Koroško, da vzamejo na znanje, da jih te odpustnice nikakor ne oproščajo od aktivnega službovanja v vojski Kr. SHS. Oni so, v slučaju vpoklica njih letnikov, obvezani odzvati se pozivu, ter se v nasprotnem smcaju kaznujejo, kot vsaki drugi po veznik, po obstoječem vojnem zakonu.
. ~ Razno- Na Nemškem se klanja Viljemu še 436.912 ljudi. Ti ljudje so mu poslali v Amerongen na Nizozemskem udanostno izjavo. Kdaj
io	bodo poslali pa naši monarhisti Korlčku v Švico?! — Nemško-av-strijska vojska je dobila nove plače. Moštvo dobi dnevno 7 kron in še 5 kron 44 vin. mesto hrane, brez raz-hke šarže: Tega ne bodo izplačevali m vsem članom »Volkswehr«, am-Pak vsem podčastnikom in gaži-?.°m> ki še služijo. — »Wiener Lxtrablatt« poroča, da znaša nepokrita vsota v proračunu dunajske Mesine občine za leto 1919.—-1920., 250 milijonov kron. — »Bfismanov Bureau« poroča, da je pozval »odbor enoindvajsetih* stavkujoče delavce in delavke v Bremenu, da naj začno v sredo (30. m. m.) zopet z ueiom. Generalno stavko smatrajo s em za končano. —• Čehoslovaško Ministrstvo za notranje zadeve je sklenilo vzeti v Dubrovniku v najem ugodno mesto za kopanie in J *am. M* v bližnji okolici ho-feT Ustanovili bodo akcijsko družbo.
- V Glein\vitzu v Pruski Šleziji so se vnele pri otroški kinematografski predstavi kulise. Nastala je panika, v kateri je bilo 72 otrok usmrčenih ^ 28 težko ranjenih. Najbrž pa šte-tilo teh žrtev ni popolno.
Drobno.
, ~~ Zveza trgovskih nastavljen-
K ^oz‘vlia vse svoie člane in člani-
pff;MZtnes'livo udeleže članskega sestanka, kateri se vrši v če trtek, dne 8. maja ob pol 8 uri zve-Cer v restavraciji Narodnega doma. Polnoštevilna udeležba dolž nost!
— Tedenski izkaz nalezljivih bolezni v ozemlju deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani od 20. do 26. aprila 1919. Skrlatinka (Scar-Jatina). Celje mesto (1 oseba obolela) iz občine Šmarje. Celjski okraj: občina Šmarje (8 oseb obolelo, 1 uMr!a), Ljubljana meto (1 oseba eboiela). Da vi ca (Diptheria): Ceha mesto (1 oseba obolela) iz občine uaberske, Maribor mesto (2 osebi
a.aMeli, 1 umrla). Osepnice (Va-jiola)rBrežiški okraj: občina Kapele 'd osebe obolele, 1 umrla), Celje meno U oseba obolela), Celjski okraj: »bcnia Petrovče (3 osebe obolele, 1 linrla), Celjski okraj: občina Trbovce <7/ oseb obolelo) v seliščih: Loke, Dobrna in Retje), Črnomeljski okraj: občina Vinica (1 oseba obolela),
Kranjski okraj; občina Žiri (4 osebe obolele, 2 umrli), Krajski okraj: občina Stara Loka (1 oseba umrla), Krajski okraj: občina Škofja Loka (1 oseba obolela), Ljubljanski okraj: občina Studenec-Ig (1 oseba umrla), Ljubljanski okraj: občina Verblene (3 osebe obolele), Maribor mesto (3 osebe obolele, 2 umrli) 2 slučaja iz občine Razvine od Sv. Miklavža, Ptujski okraj: občina Dravci (2 osebi oboleli), občina Sv. Barbara v H. (2 osebi oboleli, 1 umrla), občina Termovci (2 osebi oboleli), Občina Veličani (1 oseba obolela, 2 umrli), občina Zagorje (1 oseba umrla).
—	Otvoritev belgrajske univerze. LDU. Zagreb, 6, Ob otvoritvi belgrajske univerze je odposlal rektor hrvatskega vseučilišča v Zagrebu rektorju belgarjskega vseučilišča brzojavno čestitko, v kateri izraža željo in nado, da bosta obe univerz! skupno in složno delovali za korist našega naroda.
Iz stranke.
Shodi 11. maja 1919.
V Blokah ob 10. uri dop.
V Carknfcah, poroča poročevalec iz Ljubljane.
Št. Janž poroča sodr. V e h’ o v c.
V Laporjih, poročata sodr. Perdan in Makuc.
Za Videm in Krško shod v Vidmu poroča Malovrh iz Hrastnika.
Porodila.	—.
V Železnikih se je vršil 4. t. ra. ob 3. uri pop. zelo dobro obiskan shod naše stranke. Govorila sta ss. Mihevc in Erjavec iz Ljubljane. Prvi govornik je razjasnjeval ljudstvu, kako in zakaj nastajajo vojske. Ob tej priliki se je dotaknil tudi vojnih hujskačev po Slovenskem iz L 1914. Za sodr. Mihevcem Je govoril sodr. Erjavec. V skoraj 2 uri trajajočem govoru je pokazal zbranemu ljudstvu programe vseh treh naših strank ter v bengalični luči pokazal protlljudsko delovanje klerikalcev in liberalcev, zlasti je pa nastopil proti vojnim oderuhom, katerih je tudi v teh krajih nekaj. Ljudstvo Je vseskozi pritrjevalo govornikovim izvajanjem ter se popolnoma strinjalo s programom, ki ga zastopa naša stranka. — Sicer pa vlada v teh krajih velika beda. Ljudstvo je brez dela in brez jela in okuša grenke sadove dosedanjega dela meščanskih strank.
Selca. >Y nedeljo dopoldan dne 4. t. m. se je vršil pri nas v ljudski šoli prvi socialistični ljudski shod, ki je bil nepričakovano dobro obiskan. Na shodu sta poročala ss, Mihevc in Erjavec. Prvi govornik je naslikal pravega krivca svetovne vojne in osvetli vse tiste, ki so to klanje in pobijanje ljudi podpirali; drugi govornik Je osvelil domačo politiko, ki je zavožena in nikakor ne smemo pustiti, da bi oni stari avstrijski patrijotje danes vodili v Jugoslaviji državni aparat, ki so bili včeraj še do kosti črnožolti. Narod sam mora vzeti državne vajete v roke. Ožigosal Je tudi vojne hujskače v rajni Avstriji, ki so se pa prelevili v vojne hujskače v sedanji Jugoslaviji, Za zabavo na shodu sta pa poskrbela kaplan Tavčar in župnik; posebno se Je še razljutil gospod kaplan, tako Je z nogami tolkel ob tla, da se Je šola tresla, zborovalci so mu živahno ugovarjali. Končno mu je pa sodr. Mihevc v jedrnatih besedah odgovarjal vsem zborovalcem v °dolyavanje, samo gospodu kaplanu In župniku Je Mihevčev odgovor sapo zaprl.
Poberže pri Ptuju. Tukajšnja kiaj. org. je sklicala za nedeljo, dne 4 t. m. javen shod. Reči moram, da takega shoda še ni bilo v naši vasi. Gostilniški prostori Forstnariča so bili nabito polni, poslušalci so stali na dvorišču, pri oknih, v veži ter pazljivo poslušali poročevalca sodr. Rože-ta, ki je v več kot poldrugo-urnem govoru poročal o političnem položaju in o delavstvu. Omenil Je med drugim postopanje centralne vlade, ki nima zmisla za potrebe de-ovnega in kmečkega ljudstva, za kar gre nemalo odgovornosti na demokratični klub in na ostale meščanske stranke. Na koncu govora je priporočal, naj pridno segajo po časopisju, posebno pa po kmečkem glasilu »Ljudski Glas« ter »Naprej«, da se trdno sklenejo organizacije in še druge privedejo v tabor socialnodemokratske stranke. K debati _e Je oglasil še sodrug Podgoršek, ki je v kratkih in jedrnatih besedah pozval delavce, da naj se trdno oklenejo organizacije in pozival, da naj se tudi za Breg ustanovi v kratkem politična organizacija. Predsednik sodrug Drofenig je nato zaključil lepo uspeli shod.
Strokovno gibanje.
Shod lesnih delavcev v nedeljo ob 9. uri dopoldne pri »Perlesu«.
Shod živilskih delavcev v Celju. Dne 3. maia se je vršil shod živilskih delavcev v Celju v gostilni »Jugoslovan« v Gaberjih. Shod je otvorll sodrug Leskovšek. Shoda se je udeležil sodrug Orosel, k! je v jedrnatih besedah orisal pomen organizacije. Nato se je izvolil pripravljalni odbor in sicer: predsednik Vrečer A., podpredsednik Aichstrich F., tajnik Mesarič G., namestnik Bogovič I., blagajnik Kegu F., preglednik Rebar-šak.
V	soboto, dne 10. maja se vrši ustanovni shod živilskih delavcev v Celju, v prostorih gostilne »Jugoslovan« v Gaberjih ob 6. uri zvečer. Sodrugi udeležite se polnoštevilno, Poroča sodrug M i h e v c.
Vestnik „Syobode,“
Celjska podružnica izobr. društva »Svobode« je priredila dne 30. p. m. slavnostno predstavo k prvemu maju v Celjskem mestnem gledališču, živo sliko; »Vstajenja« in Cankarjevo dramo: »Kralj na Betajnovi«. Predstava Je uspela nadvse pričakovano, zlasti, če poi . slimo, da so diletantje prvič nastopili. Pokazali so, da se niso zbali velikega truda, ki ga zahteva ta igra. Pokazali so, da delavstvo ni samo za v tovarno od zore do mraka, temveč, da ima kljub velikemu trpljenju še vedno hrepenenje po izobrazbi. Tako je prav, sodrugi in sodruginje, le tako naprej, vsaj gre čas s hitrimi koraki naprej. Tudi za nas napoči kmalu nova doba. Tisti gospodje pa, ki še danes mislijo, da sta vidva delavec in delavka ustvarjena samo za tovarno, naj se uče od dejavskih predstav, spoštovati delavsko voljo. Sodrugi in sodruginje! Prvič ste nastopili na odru in prvič ste nastopili lepo. Drugič pa boste izvršili svojo nalogo še popolneje. Igra sama-nasebi zahteva že zelo izvežbane igralce, toda kot začetniki ste lahko zadovoljni. Kantor je bil prav dober, zlasti v prvem in drugem dejanju, enako Maks; samo svetujem mu prav resno, naj govori bolj počasi. Župnik ima lep nastop, glas mu še dela preglavice; Franc se je v dru-dem dejanju malo izgubil v svoji vlogi. Kakor tudi sodnik, v tretjem, kjer nastopi. Stari Krneč, je bil zelo dober. Francka je bila povoljna, prihodnjič naj se le še bolj uživi v svojo vlogo. Hana je pogodila dobro svojo vlogo. Prav dobra pa je bila, Nina in delavka. Manjše vloge so bile kakor za začetnike dobro izvedene. Gledališče Je bilo razprodano. Sodrugi, sodruginje, ako boste tako pridni kakor ste pokazali ta pot, boste ustvarili v Vaši podružnici Dramatični odsek, ki bo v ponoa Celjskemu delavstvu.	c.	b.
Kultura.
Zahvala gledališkim igralcem. Iz delavskih krogov smo prejeli sledečo zahvalo, ki jo dobesedno objavljamo: Delavci kemičnih in drugih tovarniških strok v Ljubljani izrekajo tem potom vsem g. igralcem in vsem gd. igralkam svojo iskreno hvalo za požrtvovalnost. Krasni umetniški večer Jim ostane v neizbrisnem spominu. Posebno pa časti-tajo g. H. Nučiču, ki je tako naravno predstavljal hlapca Nikito v Tolstojevi drami »Moč teme«. Nadejajo se, da se jim bo še nudila prilika, da ob sodelovanju gledališkega osobja spoznajo lepoto umetnosti, čar umotvora. Z isto nado se obračajo na gledališki konzorcij, da jim omogoči večkrat vstop v Umetniški hram, zlasti s tem, da priredi delavske predstave po znižanih cenah.
Repertoir narodnega gledališča. Drama: Dne 7. maja, sreda: »Moj Bebi«, B 51. — Dne 8. maja, četrtek, popoldne: »Krojaček junaček«, A 2/52. — Dne 9. maja, petek; »Moč teme«, A 50. — Dne 10. maja, sobota : »Nelly Rozier«, znižane cene. Izven abonementa. — Opereta: Dne 7. maja, sreda: Zaprto. — Dne 8. maja, četrtek: »Favart«, C 53. — Dne 9. maja, petek: »Boheme«, B 3/42. _ Dne 10. maja, sobota: »Favart«, A 53.
Odborova seja Slovenske Matice, se bo vršila v četrtek, 8. t. m. ob šesti uri popoldne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo predsednikovo. 2. Poročilo tajnikovega namestnika. 3. Poročilo gospodarskega odseka: a) računski zaključek za leto 1918. b) poročilo o publikacijah za leto 1918. c) časopis.
4	Knjige za leto 1919. 5. Občni zbor.
6.	Slučajnosti.
Poziv. Po vseh kulturnih državah proučuiejo zemeljske potrese, ki so še vedno v marsičem zagonetni po-
javi. OS ustanovitvi naše državne samostojnosti, nam pripada med državno organiziranimi znanstvenimi nalogami tudi sodelovanje pri tem mednarodnem proučevanju. Ustanavlja se za Slovenijo državni zavod za meteorologijo in geodinamiko, ki_ bo združeno vodil — kakor kaže ime — proučevanje podnebja in zemeljskih potresov, Vodstvo meteoroloških nalog in instrumentalno opazovanje, zemeljskih potresov (geodinamski oddelek A) je prevzel profesor dr. Fran Čadež v Ljubljani, opazovanje potresov s pomočjo naših razumnikov bo vodil (kakor doslej po Kranjskem in Goriškem) vladni svetnik profesor Ferdinand Seidl v Novem mestu (geodinamski oddelek B). Poročevalce po vsej Sloveniji, v prvi vrsti gg. učitelje, profesorje in duhovnike pa tudi druge razumnike prosimo, da prevzamejo to-le preprosto nalogo: kadarkoli se v bivališču poročevalca pojavi zemeljski potres, popiše poročevalec, kdaj se je pojavil (mesec, dan, uro in minuto) in kako, in sicer kolh r je opazil poročevalec sam in kr r je izvedel od znancev. Poročilo naj pošlje kolikor moči kmalu na oddelek B državnega geodlnara-skega zavoda v Novem mesiu ali pa našim dnevnikom, ki bodo kakor doslej rade volje poročila sprejema-
li	in priobčevali. Za poročilo zadostuje dostikrat dopisnica. Najbolje pa je, ako se poslužl poročevalec uradne dGpIsnice z vprašanji, kjer napiše odgovore na ondi stavljena vprašanja. Uradne dopisnice so poštnine proste. Razpošilja! jih bo dosedanjim in novim poročevalcem deželni referent vladni svetnik profesor Ferdinand Seidl Naj bi naša znanstvena zasnova pobudila primerno zanimanje in častno sodelovanje ter rodila uspeh! Zavod za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani. Dr. Fran Čadež, voditelj. Ferdinand Seidl, referent.
Gospodarstvo.
— O čekovnem prometu. Poštno ministrstvo v Belgradu namerava izdelati enotna pravila za čekovni promet, ki bodo veljavna za celo Jugoslavijo. Zaradi tega našemu čekovnemu uradu ni mogoče že sedaj izdati pravil. Da se občinstvo čim-preje seznani s tem uradom in da spozna vse ugodnosti, ki jih ima, če se udeležuje čekovnega prometa, nameravamo objavljati od časa do časa kratke notice, ki nam jih bo pošiljal tukajšnji čekovni urad. Že v bivši Avstriji je bil čekovni promet razmeroma dobro razvit, a še daleč ni dosezal one stopnje, na kateri je bil na Angleškem, v Belgiji in v drugih razvitih državah. Da so na Angleškem banke tako razvite, in na tako visoki stopnji, je mogoče le vsled tega, ker stoji tam tudi čekovni promet na višku. Tam niso udeleženi pri čekovnem prometu samo uradi, društva in nekaj obrtnikov ter trgovcev, kakor pri nas, tam se poslužuje čekovnega urada skoro vsak zasebnik. Zato so plačila v gotovini redka, ker se skoro vsa vrše s položnicami ali čeki. Pri nas pozna širše občinstvo samo položnice.
S	položnicami Je plačevalo naročnino za časopise, davke, članarino za društva, zavarovalnino itd. Kdor Is vsaj enkrat plačal s položnico, je takoj uvidel, da je to mnogo pripro-stejše kakor pošiljanje s poštno nakaznico ali pa plačevanje v gotovini. Čeka samega pa naše občinstvo še ne pozna mnogo, še manj pa različnih vrst čekov, ki Jih je vedno več. Namen teh člankov bo zato, seznaniti naše občinstvo tudi z različnimi vrstami čekov in mu pokazati vsakovrstne primere, v katerih se lahko z uspehom poslužuje čekov. Seveda Je vsak začetek težak. Isto velja za čekovni urad. Tiskarne so preobložene z delom, delavnih moči ma:	...	zato	čekovni	urad
večkrat ne more takoj na naročilo poslati zaželjenih čekov, položnic, ali drugih tiskovin. To se čuti posebno sedaj v začetku. Začasna odredba, da se vloge za sedaj ne obrestujejo, ne bo ostala dolgo v veljavi. Zato upamo, da se bo mogel čekovni urad takoj, ko bodo te začetne težkoče premagane, razvijati do vedno višje stopnje.
— Dviganje vlog na Hrvatskem. Slovensko občinstvo se opozarja, da je izdal ban za Hrvatsko in Slavonijo dne 18. aprila t. 1. naredbo. da se podaljšuje veljavnost njegove naredbe z dne 29. marca t. 1., ki se tiče dviganja vlog pri denarnih zavodih, do 21. maja 1919. Ta naredba odreja, da denarni zavodi niso dolžni izplačati posameznikom na vložne knjižice, na tekoči račun In blagajniška nakazila več kot pet-tisoč (5000) kron. Ta omejitev ne velja za one zneske, ki se dvignejo na omenjeni način )□ istočasno upo-
rabijo za podpis 4% državnih bonov pri denarnih zavodih, pri katerih se nahajalo te vloge ali tekoči računi.
Državnim uslužbencem iz Trsta in Goriškega.
•Vsled zaprosila odbora, ki si je nadel nalogo, na izposluje dovoljenje za prevoz rodbin in pohištva 'državnih uslužbencev iz Trsta in Goriške, je tukajšnja italijanska misija (Missione italiana Armlstizio — De-legazione di Lubiana), ki je nastanjena v Zvezdarski ulici št 1 (Virantova hiša) nasproti Sv. Jakoba cerkvi, dobila od italijanske vlade zagotovilo, da bo Ie-ta olajšala samo državnim uslužbencem v Sloveniji prevoz njihovih rodbin in pohištva iz zasedenega ozemlja ter v to, ako potrebno, opremila posebne vjake. Nekolekovane prošnje je vložiti naravnost ali potom gori-navedene misije na »Regto Gover-natorato Ufficio I. T. O.« v Trstu. V prošnji mora vsakdo prositi dovoljenja za izselitev (espatrio), napovedati svoje prejšnje službovanje .T, bivališče, rojstni kraj in dan, imena starjšev zase in za one osebe, ki se nameravajo izseliti v Jugoslavijo, Označiti je treba, koliko pohištva namerava izvoziti. Prošnji je treba priložiti slike oseb, ki se Izselijo; za otroke pod deset let se ne zahteva slike. Rešitev prošnje je pričakovati tekom 20 do 30 dni.
Pri odboru se je doslej zglasilo 138 strank, ki želijo prevoz bodisi oseb, bodisi pohištva ali prtljage. Radi različnosti razmer in krajev pri posameznih strankah in radi ne-dostatka natančnejših informacij in fotografij odbor ne more sestaviti za vse skupne prošnje, katere rešitev bi se brezdvomno zavlekla za mesece. Vloži naj zato vsakdo s a m svojo prošnjo. Seznam vseh onih, ki so se zglasili pri odboru za izselitev, oziroma za prevoz pohištva, je nat vpogled'v Uradu za zasedeno ozem« lje, Dunajska cesta št. 31, od 3. do 5, popoldne. Na podlagi tega seznam# lahko vsakdo stopi v stik z osebamL s katerimi bi se eventualno izseli! skupaj. — Odbor smatra, da je storil vse, kar mu je bilo mogoče ifl smatra tedaj svojo nalogo za kott-« čano. — Odbcy._____________________
Najnovejše vesti.
Priznanje države SHS.
LDU. Bern, 6. Jugoslovanski tl« skovni urad v Parizu poroča: Svet trojice bo razpravljal v petek o pri« znanju Jugoslavije. »Rappel« piše, da sta se Francoska in Anglija odločili, posnemati zgled Zedinjenih držav. Oficijelno priznanje kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev se mora Izvršiti pred podpisom mirovnih prellminarijev, da bodo mogli jugoslovanski delegatje podpisati mirovno pogodbo že v svojem novem svojstvu in ne samo kot delegatje Srbije.
Narodno predstavništvo.
LDU. Belgrad, 6. Današnjo seja narodnega predstavništva Je otvoril dr. Pavlovič ob 16. url 33 min. Med došlimi vlogami je več vprašani, nadalje zakonski predlog za varstvo dece in za varstvo otroškega zdravja, ter tri interpelacije, med njimi ena od poslanca > PeteJana (socialista) o cenzuriranju delavskega časopisja. Predsednik se spominja v svojem govoru umrlega književnika in narodnega bojevnika Svetozar« Coroviča. Poslanci vstanejo in zakličejo: Slava mu! Nato se prečita depis čeških književnikov, odposlati o obletnici Jugoslovansko-čehoslo« vaškega pobratimstva z dne 1& aprila. Poslanec Uroš Lomovič (radikalec) pozivlje predsednika, naj skliče Še enkrat medstrankarska konferenco narodnega predstavništva, na kateri naj se tešijo nekateri predmeti bivše srbske narodna skupščine. Predsednik izjavlja, da j# pripravljen sklicati konferenco. Na4 dalje konstatira predsednik, da ri| prisotno dovolj poslancev za rnjJ pravo o predmetih današnjega ch nega reda in zaključi sejo ob iti« najstih. Prihodnja seja bo v pe ofl Šestnajstih z dnevnim redom: .-/az* delitev v sekcije in določitev dne.v* nega reda prihodnje seje.
Kaj bo z Reko?
LDU. Pariz, 6. (Brezžično ) Vi rak škem vprašanju so se ban edlnllf tako, da bo mesto in lnkr	et let
upravljala zveza narodov	m pa
da bo Reka pripadla Italiji.
Nemško poročilo položaja a Ko*^ roškem.	t
LDU. Celovec, 6. (Dun1 .) TK skovni urad koroškega < elnega odbora poroča o položaju na koroški front! nastonno: 5. mata oh dvaise-
tih: Dasiravno se je sovražnik ojačil z rezervami, so naše čete zavzele
Pliberk iti Železno Kaplo. — 6. maja opoldne: V splošnem je položaj ostal neizpremenjen. Naše čete se bojujejo v hribovju med Pliberkom in Spodnjim Dravogradom in so prodrle do železniške postaje Prevalja.
Položaj na Ogrskem.
LDU. Budimpešta, 6. (DunKU.) OKU. javlja: Na jugu med Donavo in 'I iso je položaj neizpremenjen. V Segcdinu stoje kolonijalne čete. Ob Tisi je položaj neizpremenjen. Pri Csongradu so Rumuni včeraj popoldne izvršili po artiljerijski pripravi napad čez most, ki pa se je zrušij v ognju naših pušk in strojnic. Na mostu leže trupla 30 do 40 Rumu-nov. Granate so v mestu napravile le malo škode. Na črti Miškolc-Jeger sovražnik ni prodiral. V odseku Salgo-Tarjana smo bili dne 4. t. m. popoldne vsled sovražnikove premoči prisiljeni, umakniti naše levo krilo na črto Nagy Secsenv-Faiti-Maitra. Cehi so zavzeli Nagy Szeczeny, ker so ga napadli v varstvu oklopnega vlaka, naši pa so iz smeri Palassa-Gyarmat izvršili protinapad in mesto ob štirih popoldne zopet priborili. Ob reki [poli so bili spopadi patrulj, ki so vsi iztekli v našo korist. V Transdanubiji ničesar novega. Cehi vodijo že 4 dni močne napade proti odseku Salgo-Tarjan In porabljajo z največjo energijo vsa vojna sredstva in čete vseh vrst orožia. Pohod budimpeštanskih delavskih bataljonov na zapovedane trnke je v polnem teku.
Češki dunajski občinski svetniki.
LDU. Dunaj, 6. (DunKU.) 8 čeških občinskih svetnikov, ki so bili v nedeljo izvoljeni, se je konstituiralo kot:	»klub socialnodemokratskih
Cehoslovakov v občinskem svetu mesta Dunaja«. Za predsednika je bii soglasno Izvoljen Bohumil Sirotek.
Prihod avstrijskih In ogrskih delegatov.
LDU. Versailles, 6. (DunKU.) Kakor poroča »L* Belair* pričakujejo prihod avstrijskih in ogrskih delegatov v St. Germainu dne 14. t. m. Rekvirirali bodo zanje več poslopij. Prihod Avstrijcev In Ogrov ne bo vplival na predložitev mirovne pogodbe Nemčiji, Nemci bodo, kakor se misli, z besedilom pogodbe že odpotovali v Weimar, ko se bodo začela pogajanja z Avstrijci in Ogri. Domneva se, da bo združitev Nemčije z Avstrijo prepovedana s pu sebno klavzulo v avstrijski pogodbi. Razpravljanje z Avstro - Ogrsko bo kratko. Dela pristojnih odsekov o avstrijskih in ogrskih vprašanjih so ravnokar dokončana.
Nemški delegati na mirovni konferenci.
. LDU. Nauen, 6. (Brezžično.) Od pristojne nemške strani ge izjavlja, da nameravajo v Berlinu odpoklicati z mirovne konference nemške delegate ter jih poslati šele tedaj nazaj v Versailles, ko bodo aliirane vlade v resnici pripravljene za pogajanja. Tudi neodvisni socialisti se izjavljajo proti brezpogojnemu sprejetju ver-sailleskega načrta mirovne pogodbe. Samo nemški komunisti zagovarjajo takojšnje sprejetje nasilnega miru, ker pričakujejo na ta način prejšnjega razsula Nemčije.
Položaj na Bavarskem.
LDU. Nauen, 6. (Brezžično.) Doslej so aretovali v Monakovem nad
5000 oseb.
Mirovna pogodba.
LDU. Versailles, 5. (DunKU.) Glasom »Echo de Pariš« bo predsednik Clemenceau v četrtek popoldne predložil mirovno pogodbo. List navaja različna poglavja pogodbe v končnoveljavni obliki. Vrstni red je ta: 1. Uvod. 2. Meje Nemčije. 3. Klavzule glede mejnih izprememb. 4. Nemške kolonije. 5. Vojaške, pomorske in zračne klavzule. 6. Vojni ujetniki. 7. Sklepi proti Viljemu II. in vsem Nemcem, ki so krivi. 8. in 9. Obnove in finančne klavzule, t. j. Ugotovitve, kaj Nemčija dolguje In kake plačilne možnosti Ima. 10. Gospodarske klavzule. 11. Železnice in vodna pota. 12. Mednarodna delavska zakonodaja. 13. Garancija. 14. Splošna ratifikacijska klavzula.
Finci v Petrogradu?
^ LDU. Amsterdam, 6. (DunKU.) >Telegraaf« javlja, da so glasom do-sedaj še ne potrjenega brezžičnega poročila finske čete zasedle Petrograd.
Neodvisna Finska.
LDU. Amsterdam, 6. (DunKU.) »Algemeen Handelsblad« javlja h Pariza; Mirovna konferenca ie pri-
Stev. 103.
znala neodvisnost Finske z gotovimi
pogoji, med drugimi s pridržkom glede ruskih financialnih obveznosti.
Aprovizacija.
Prodaja mesa. »Vnovčevalnica za živino in mast« v Ljubljani bo prodajala od 11. maja naprej v ljudski mesnici na Sv. Jakoba trgu vsem javnim uradnikom in uslužbencem, vsem javnim in ubožnim zavodom goveje meso po 16 K za kg. Vsak opravičenec se bo moral izkazati v mesnici z legitimacijo, t. J. potrdilom svojega urada, da službuje tam. Zavodi pa naj izdajo svojim odposlancem podobna potrdila, da so upravičeni prejemati meso za zavod. Meso se bo sekalo v pondeljkih, sredah, petkih, sobotah od 6. do 10. ure dopoldne.
Oddaja mesa in slanine. »Vnov-čevalnica za živino in mast« v Ljubljani oddaja občinam in aprovizaci-iam po vsej Sloveniji amerikansko mast in slanino po 20 K za kilogram. Blago Je treba prevzeti v Ljubljani in takoj plačati. Kdor hoče dobit! meso ali sianino, naj se obrne s pismeno prošnjo na prehranjevalni urad v Ljubljani.
Amerikanskl špeh za III. okrai dobe stranke iz Mtihleisnovega skladišča na Dunajski cesti na odre zek št. 1 sladkornih izkaznic za mesec maj po naslednjem redu: V četrtek, 8. t. m. pridejo na vrsto stranke s sladkornimi izkaznicami št. 25 (Vertačnik) dopoldne od 8. do pol 9. št. 28 (Jelačin, Rimska cesta) od pol 9. do 11., št. 29 (Jelačin, Cojzova cesta) popoldne od 1. do 2., št. 30 (Te-nente) od 2. do 3„ št. 31 (Bogataj), št. 32 (Slemenšek) od 3. do 4., št. 33 (Podržaj), št. 34 (Kranjc) od 4. do 5.. št. 35 (Kovač), št. 36 (Richter) od 5 do pol 6. ure. Vsaka oseba dobi pol kilograma Špeha. Kilogram stane 18 K. Strankam se je točno ravnati predpisanega reda.
Kis za VI. okraj. Stranke VI. okraja prejmejo kis v četrtek, dne 8. t. m. na krompirjeve izkaznice pri MOhleisnu ha Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 220, od 9. do 10. št. 221 do 440, od 10. do 11. št. 441 do 660, popoldne od 2. do 3. št. 661 do 880, od 3. do 4. št. 881 do 1100, od 4. do 5. št. 1101 do konca. Stranka doli za vsako osebo po pol litra kisa. Liter kisa stane 2 K 20 vin. Pripravite drobiž.
Raznoterosti.
* Stoletno iaice. Pred kratkim časom so našli v Northallertonu na Angleškem nekaj čudovitega. Delavci so žagali neko drevo in našli v njem pet škorčevih posušenih jajc. JaJca so ležala 18 col globoko v deblu in ko so šteli »letnice« na deblu, so videli, da so ležala Jajca že sto let na istem mestu. To se je zgodilo tako: Ptičji par je znesel gnezdo in zlegel jajca v votlini mladega drevesa. Po kdove kakršnem slučaju so ostala jajca tam, votlinica pa se je zarastla čeznje, na ta način so se jajčka ohranila tako dolgo.
* Zvit slaščičar. Švedski listi pišejo o zvitem slaščičarju, ki je imel pripravljenih veliko število medenih tort in se je zato bal, da se mu postarajo. Kaj je storil? Pametna misel mu Je prišla v glavo, dal le v časopise sledeč oglas: »Mlad mož s precejšnjim premoženjem išče poštene družice. Na zunanjost in na premoženje ne polaga obile važnosti Dame od 25.—45. leta, ki se žele ^uročiti in stopiti radi tega z mladim možem v razgovor, naj pridejo lutri ob treh popoldne v slaščičarno Olsen in naj naroče kos medene torte in skodelico čokolade; po tem bo mladi mož damo spoznal«, še nikoli se ni velesila časopisja izkazala tako sijajno, ko takrat. Označenega popoldneva je bila slaščičarna prena-poljena zakona željnega ženskega sveta; slaščičarju so pojedle vse torte in ga rešile izgube. Škoda, da se pri nas tega ni dalo izvesti, kajti za časa vojne nismo poznali tort!
* Sodniki Viljema. LDU. Pariz, 1. (Brezžično.) Iz Washington'a poročajo: V vladnih krogth se govori, da bo določen za amerikanskega člana mednarodnega sodišča, čigar naloga bo soditi Viljema II.. mr. Wi!liam Howard Taft, ali pa mr. Charles Evans Hughes. Tudi senator Flihu-rect prihaja v poštev za to mesto. Kot angleškega člana tega sodnega dvora smatrajo splošno lorda Pea-danga, sedanjega angleškega poslanika v Washingtonu. Pravijo, da bo poslovalo to sodišče v Ženevi in bo sestajalo iz pet sodnikov, od katerih bodo določile enega Zedinjene države, po enega Angleška, Francija, Italija in Japonska.
* Izgub«* ameriške vojske. Iz Wa-£tT*Kt»na se poroča; Vojno ministr-
stvo objavlja poročilo, glasom katerega znašajo celokupne izgube amerikanske vojske, bodisi padi ih na bojnem polju, bodisi umrlih na drugih vojnih posledicah, doseda? 111.179 mož.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Bralcu »Nanreja«. Tajništvo jug. soc.-dem. stranke je prejelo dopis od nekega bralca »Napreja«, ki predlaga sestavo neke spomenice, ki se tiče laškega vprašanja. Sporočamo mu, da smo enako spomenico sestavili že meseca novembra 1918 in jo sporočili socialistom celega sveta.
Izdajatelj: Josip P e t e j a n, Odgovorni urednik; Rudolf Golouh.
Tisk »Učit. tfcVsme« v Ljubljani.
GOSPODARSKA PISARNA
Dr. Ivan Černe
n
a St. 6. I
NICE.
LJUBLJANA, Mikločiieva cesta .... poslopje LJUDSKE POSOJILNICE.
daje nasvete v vseh gospodarskih zadevah in premoženjskih vprašanjih; izposluje posojila, posreduje prodajo in nakup vrednostnih papirjev in tujega denarja, posreduje pri prodajah in nakupih vseh posestev, izvršuje cenitve in oglede. Promet z Ameriko. Edina pisarna te vrste v Jugoslaviji.
Uraduje od 8.-*/sl. ure dop.od 3.-5. ure pop. VprHŠdite s pismom 7namka!
I
Inženir dr. Miroslav Ka^al
oblastveno poverjeni stavbeni inženir.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe v Ljubljani, Hilšerjeva ulica št. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, ■kiadišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje :n vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvršite v vsenačrte stavbene inženirske stroke. Tehniška mnenja. — Zastopstvo strank v tehniških zadevah.
Dražba
plemenskih kobil in vprežnih volov na Selu pri Ljubljani.
Dne 20. maja t. L ob 10. uri do poldne bo v žrebčarni na Selu pr Ljubljani javna dražba 22 prvovrst nih toplokrvnih plemenskih kobil in več parov težjih vprežnih volo/.
Dražbe kobil se smejo udeležit le konjerejci iz okrajnih glavarstev Ktško in Novomesto, volov pa vsak kmetovalec.
Za to dražbo ostanejo v vellav pogoji, ki so bili obiavlieni za dražbo dne 15. aprila 1919.
Kdor bi kupljeno kobilo kasneje prodal brez dovolienja oddelka za kmetijstvo, zapade globi 6000 K Pogoji ne veljajo za vprežne vole
Oddelek za kmetijstvo dež. vlrde
Načelnik:
Prelat |. r.
Dražbeni razglas.
Na deželi se nahaja večje šte vilo automobilov, katere namerava gospodarska komisiia za stvarne
demobilizacijo prodati.
Interesenti za te automobtli naj dopošljejo tozadevne ponudbe
do 15 maja t. L
autoreferentu deželne vlade za Slo* venilo. Liuuiiana. Hotel lliriia, in naj
navedejo sledeče podatke:
Kraj in natančna označba mesta, kje se automobil nahaja (n. pr. Vrhnika. na dvorišču hiše štev );
vrsta (tovorni, osebni automobil); tovarniška znamka in policijska številka ali druga označba automobila; cena v številkah in besedah — i ažurne se za automobil v stanju. v katerem se ravno nahaja.
Po preteku dražbenega roka se bede pustil automobil po izvedencu oceniti, nakar se bode izvršila oddaia.
Kupovalec se mora po reverzu zavezati, da ne bode prodal auto-mobila za dobo dveh let brez dovoljenja deželne vlade za Sloveniio iautoreferat) in da (/a bode da! na tozadevno zahtevo tekom 48 ur pristojni vojaški oblasti proti odškodnini na razpolago.
Gospodarska komisija za stvarna demobilizacijo si pridržuie pravico, da izbira med ponudniki brez ozira na visokost ponudbe, oziroma, da automobile sploh ne proda
Ljubljana, dne 1. maia 1919.
Gosoodarska komisiia za sfvano demobilizacHo.
za lahke in težke vožnje se proti dobremu plačilu sprejme; lahko dobi tudi hrano in stanovanje. Vpraša se pri itaibeneai podjeljn - VERNDL ttlji. Eitmfta il 8.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, brat in nečak, gospod
MARTIN SRDONER
skladiščni sluga,
včeraj 6. t m. ob 11. url dopoldne po dolgi, mučni bolezni mirno preminul.
Pogreb nepozabnega se vrši jutri ob 2. uri popoldne iz deželne bolniee na pokopališče k Sv. Križu.
Priporočamo ga v blag spomin.
Ljubljana, 7. maja 1019.
Ana Srdoner, soproga. Niki Srdoner, brat. Anton Knei, stric. Jožefa Letnik, teta. Rezi Toman, sestrična.
Dražba
prvovrstnih plemenskih kobil v Račjem,
Dne 15. maja t. 1. ob 10. uri dopoldne bo v žrebetišču v Račjem iavna dražba 22 prvovrstnih toplokrvnih plemenskih kobil.
Dražbe se smejo udeležiti le konjerejci iz sodnih okraiev Liuto-mer. Ormož, Ptuj. Maribor desni ir levi breg, Brežice in Gor. Radgona (Št. Jurško okrožje).
Za to dražbo ostanejo v veljavi pogoji, ki so bili objavljeni za dražbo dne 15. aprila 1919.
Kdor bi kupljeno kobilo kasneje prodal brez dovoljenja oddelka za kmetijstvo, zapade globi 6000 K.
Oddelek za kmstHstvo dež. vlade.
Načelnik:
Prelat Kalan, I. r.
V bolnici bratovske skladnice v Trbovljau
se sprejmeta
2 bolniška strežnika.
Plača z dokladami vred mesečno K 549 75. Stanovanje v bolnici. Nastop službe 15. majnika. Pogoj samski stan. Ponudbe z dokazili sposobnosti in dosedanjega službovanja je nasloviti na bratovsko skladnico v Trbovljah
ODVETNIK IN ZAGOVORNIK
D* KARL KUHELJ
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 6, I. NADSTK. V DRUŽBI: D& JOSIP AŽMAN.
regestrovana zadruga z omejeno zavezo
sprejema hrsitillfe vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
Posolila daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 1‘b milijonov kron. Reeervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.