FoSttifls fjsvSaflfaiis'« Leto lit., itev. 186 ^ V LfuMfanf, sreda flne 9. avgusta 1922 Posamezna Sčevffita 75 par ■ 3 * fžht|» ob 4 gftttral. Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20'— „ Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlitvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 64. Telef. št 36. Podružnice: Maribor. Barvarska nlica št. 1. TeL št. 22. Celfe, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čeko* zavodu štev. 11.842, Ljubljana, S. avgusta, V klerikalni stranki je nastal razkol. O zgodovini tega dogodka govorimo na drugem mestu. Izgleda, da si stojita nasproti dve nepomirljivo sovražni struji: konservativnejša, ki je nadvlada J a v vodstvu in v strankinih gospodarskih podjetjih, ter Gosarjeva krsčansko - boljševi&ka grupa. Obe s trn ji si napovedujeta boj na, nož. Razcep v klerikalni stranki je s političnega in moraličnega,- stališča vele-interesanten pojav. Predvsem pomenja ta razkol krah one dvojne in trojne politične morale, ki jo je pri Ms ne" dcteežno virtuoznostjo iu nf-salLVno brezvestnostjo gojila in se goji klerikalna . stranka. Ža vsak stan- poseben program, za vsak interes posebna »načela*, za vsak sloj poseben list, — to je morala SLS, ki je nosila v sebi kal gnilobe. Tudi v politiki se nepoštenost maščuje in demagogija ter prevara nista se nikdar dosegli trajnih dobrih uspehov. Nepopravljiva škoda pa je pri za dejana' vsem tistim, ki so objekt take politične morale, oškodovani so najvišji narodni in državni interesi, preko katerih prezirljivo koraka klerikalna etranka, da zadosti svojim partizanskim amhicijam. Razkol v SLS ni toliko načelnega kakor taktičnega značaja. Klerikalec ostane klerikalec in naj so obleče v ovčjo kožo ali pa v volčji kožuh. Ta-kozvani krščanski boljševiki so si bili izmislili velikopotezno špekulacijo na glasove nekdanjh pripadnikov komn-nistične stranke. Ti siromaki, ki so jih voditelji neslavnega spomina tako Iju-to prevarili, so danes v očeh mnogih strank »blago brez gospodarja*. Pričel se je naravnost ostuden hoj nanje. Nskdo pa ne zna lova na duše uprizarjati tako spretno, kakor klerikalizem in poskusi ala predlog gg.Deržiča in Brandnerja za ukinjenje zakona v zaščito države, so naravnost šušniarske malenkosti napram velikopoteznim metodam Novočasarj >v. Spor v SLS je nastal očividno v glavnem is tega razloga, ker oficijelno vodstvo ni hotelo več nositi rizik za vratolomne taktične drznosti Gosarjevcev. V stranki, ki je po svojem bistvu 'Konservativna, se je namreč pojavljal vedno hujši odpor proti krščanskim ■froljševikom. Odkar se je dr. Šusteršič zopet ocrlasil. narašča med klerikalci struja, Id si želi starega poveljnika nazaj. češ. on edini je sposoben, da reši SLS iz opasne zagate, v katoro jo je spravila zgrešena politika novih voditeljev. Klerikalizem je povsodi opor-tunističen. Grize ga, da je tekom zadnjega leta izgubil v državi ugled in moč in da se je v parlamentu diskvalificiral kot političen faktor in zaveznik. Stari klerikalni borci, vajeni biti »gospodje«. iščejo potov in sredstev, da zavzame SLS zopet soodločujoeo pozicijo v upravi in politiki države. Tako se taktične razlike poglabljajo v ostra nasprotstva. Posledice razkola v SLS se morajo pokazati tudi v beograjski politiki stranke. Skupno delo poslancev v klerikalnem klubu je ogroženo. Gotovo se bo SLS tnidjia, da razdora ne pokaže odkrito tndi v parlamentu in napram vladi — toda ravnotako gotovo je. da je moč njenega parlamentarnega zastopstva oslabljena, avtoriteta njenih voditeljev, ki je itak že silno padla, v koreninah spodkopana. Tragikomična usoda grozi nasledniku irja. Šusteršiea pod. Korošcu. Mož je v "zadnjem času igral na vsako piščalko v stranki ter sedel enkrat na enem, lirugio zopet na drugem stolu. V Savinjski dolini je bil voleagrarec, v Trbovljah oherkomunist. Sedaj se stoli odmika jo in med njimi vabi drja. Korošca — prazen prostor. V klerikalnih krogih se zadnje dni govori, da se morda še tekom avgusta vrne dr. Šusteršič. Koinc.idenca razkola s povratkom nekdanjega voditelja ie čudovita- Morda stojimo šele na. začetku razvoja, ki bo popeljal SLS na nova pota. Klerikalizem se pretvarja v tisoč oblikah, ko zasleduje svoj,; cilje. Ti cilji pa so vedno enaki in vedno pogubni za ljudstvo in narod. . ZBIRANJE MADŽARSKIH CET NA NAŠI MEJI. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) lz Osije-, Ja javljajo, da zbirajo Madžari zadnje dni močne čete ob naši meji, po.iajveč v bližini Murske Sobote in Subotiee. POSLANEC KRISTAN ODLOŽI MANDAT. Bscgrad, s. avgusta. (Izv.) Iz Beograda javljajo, da namerava poslanec £tbiu Kristan odložiti svoj poslanski mandat, ter se ieseni podati v Ameriko. Slovenija dobi 26 poslancev PRIPRAVLJALNA DELA DRŽAVNEGA VOLILNEGA ODBORA. — VOLILNI OKRAJI. 1.) Brežice: sodni okraj Brežice in Sevnica; 2.1 Konjice; 3.) Ljutomer; 4.) Maribor, levi breg; 5.) mesto Maribor, sodni okraj Maribor, levi breg, in sodni okraj Sv. Lenart; Maribor, desnj breg, in sodni okraj Maribor, desni breg. ter sodni okraj Slovenska Bistrica; 6.) Mozirje (sodni okraj Gornji grad); 7.1 Murska Sobota (sodni okraj Murska Sobota); ?.') Dolnja Lendava (sodni okraj Dolnja Lendava); 0.) Pre-valje; 10.) Ptuj (mesto Ptuj in sodni okraj Ptuj); 11.) Slove.njgradec; 12.) Celje (mesto Celje, sodna okraja Celje in Vransko); 13.) Laško; 14.) Ormož; 15.) Šmarje- V ljubljanskem volilnem okrožju tvorijo volilna okraje sedanja okrajna glavarstva. Beograd, S. avgusta. (Izv.) Na svoji današnji seji je plenum državnega odbora na. temelju zakona o volitvi poslancev za narodno skupščino in na podlagi narodne statistike sklenil, da se ima voliti v mariborskem volilnem okrožju, ki obsega sodna okrožja Maribor in Celje ter - šteje po statistiki iz leta 1910. 596.345 prebivalcev, 15 poslancev; v ljubljanskem volilnem okrožju, ki obsega sodni okrožji Ljubljano in Novo mesto 421.791 prebivalci pa 10 poslancev. _ Mesto Ljubljana s Spodnjo Šiško, ki šteje 63.000 prebivalcev, voli za sebe enega poslanca. Za mariborsko volilno okrožje je državni odbor določil sledeče volilne okraje: Politična situacija VPRAŠANJE NOTRANJEGA MINISTRA REŠENO. — RADIKALCI NE ZAHTEVAJO PODTAJNIKA. - PAŠIČEVO POTOVANJE NA BLED Beograd, 8- avgusta. (Izv.) Danes dopoldne je posetil minister Pribičevič predsednika demokratskega kluba Davi-doviča ter mu poročal o referatu ministrskega predsednika Pašiča na včerajšnji seji vlade o vprašanju ministra notranjih del. Popoldne je minister Pribičevič posetil g. Pašiča, ki mu je izjavil, da sprejme kandidaturo Koste Timotije-viča za notranjega ministra in zasedaj odstopi od zahteve državnega podtajnika v ministrstvu notranjih del. To vprašanje naj se razpravlja še le povodom jesenskega ' zasedanja., parlamenta v klubih vladnih strank. Pašič je dalie sporočil ministru Pribi-čeviču, da odpotuje jutri k kralju na Bled ter vzame s seboj ukaz, s katerim se postavlja g. Timotijevič za ministra notranjih del, da ga predloži kralju y podpis. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Jutri zjutraj odpotuje na Bled ministrski predsednik Pašič, ki spremlja kralja v Marian-ske Lažne na Češkem. Pred svojim odhodom bo kralj podpisal ukaz, s katerim izroča za čas svoje odsotnosti kraljevsko oblast v roke vlade. Minister Marko Trifkovič se je odpeljal na dopust ter javil, da ne bo mogel zastopati ministrskega predsednika Pašiča za čas njegove odsotnosti. V političnih krogih se zato zatrjuje, da bo predsednika vlade zastopal vojni minister general Vasic, ker so skoro vsi drugi ministri odsotni. DAV1DOVIČ OBOLEL. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Sef demokratske stranke g. Davidovič ie danes obolel in je moral radi povišane temperature ostati .ves dan doma. Fašistovska pustošenja v Italiji VLADNE ODREDBE. — PAPEŽEVA MIROVNA ENCKLIKA. — ARETIRANE MNOŽICE. —DELNO POMIRJENJE. skoku na zgradbo »Avantija« težke poškodbe. V Genovi so komunisti ustrelili v soboto fašista Casadei, radi česar so fašisti porušili delavsko zbornico, sedež sindikalne unije in društvene lokale železničarjev. Isti večer so razbili tudi stroje tiskarne lista »Lavoro». Tudi v Bresct 5o fašisti porušili delavsko zbornico, mesto Parma je brez vode, ker so fašisti poškodovali vodovodne naprave. Po sklepu stavke se je položaj * Italiji vsaj nekoliko umiril..46 južno italijanskih in srednjeitalijanskih provinc j« popolnoma mirnih. Rim, 8- avgusta. (Izv.) Včeraj ie ministrski svet prepovedal za mesta v Gornji Italiji, nad katerimi ie proglašeno obsedno stanje, promet z zasebnimi avtomobili in je uredil varnostno službo na mejah vseh provinc. Izvršile so se priprave za splošno razorožitev in za konfiskacijo bomb in municije. Vlada je dalje uredila vprašanje odstopivših občinskih irprav, po vseh mestih se pre-iekti pogajajo s strankami za mir. V Genovi, Milanu, Parmi, Anconi in Livor-nu vrši upravne dolžnosti vojaštvo. Papež Pij XI. je izdal obširno encik-liko za pomirjenje duhov. Nemiri so nekoliko ponehali; tudi v Genovi in Milanu se je vzpostavilo delo, stavke socijalistov je takorekoč konec. Od nedelje dalje je bila ustreljena samo ena oseba, neki stavec lista »Sole» v Milanu, katerega je ustrelil neki 201eten fašist. V Milanu je zaprtih 600 oseb, ki so se udeležile zadnjih nemirov. Snoči je umrla osma oseba, ki je zadobila pri na- Fašisti v Bolcanu. Dunaj, 8. avgusta. (Izv.) Iz Bolcant poročajo, da je več sto fašistov, ki st prišli z juga, priredilo obhod po mesti ter da so zahtevali, da se na vseh javnih poslopjih razobesi italijanska trobojnica Pri več gostilnicah so nemške napise is tirolske grbe odstranili. Nihče se iti pro tivil fašistom. Ostra debata o Nemčiji na londonskem sestanku NASPROTJA MED ANGLUO IN FRANCIJO. - PESIMISTIČNI IN OPTIMISTIČNI IZGLEDI. London, 7. avgusta. (Izv.) Sinoči sta dospela Poincarč in Schanzer. Danes dopoldne se je najprej vršil dolg razgovor Poincarčja in Lloyd Georgea, nato pa prva seja konference. Popoldne se je konferenca znova sestala. O rezultatih se čuva stroga tajnost, čuje se, da potekajo razgovori ugodno. Zvečer se je sestala posebna komisija strokovnjakov. Gre le za metodo. S tega stališča eb morajo proučiti tudi vse sankcije. Ne more se spominjati, da bi bili zavezniki kdaj odklonili sankcije proti Nemčiji, ako je to Francija predlagala, razen če je Francija soglašala z zavezniki, dr so sankcije brezpredmetne. Italijanski zuDanji minister je opozarjal ua bremena Italije ter izrazil mnenje, f«limsfri na sokolskesn Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Vlado bosta zastopala na . ckolskem zletu oficijelno ministra Svetozar Pribičevič in dr. Laza Markovič. Poleg njiju pa so bo udeležilo zleta še več drugih ministrov, ld pridejo deloma nalašč za to v Ljubljano, deloma se nahajajo v naših letoviščih. Dosedaj je gotovo, da bodo zletu prisostvovali ministri doktor Žerjav, Pucelj in Vukieevic. Ministra Ninšič is? Puceli na Sledu Bled, 8. avgusta. (Izv.) Minister po-Ijoprivrede gosp. Pucelj je dospel nocoj na Bled. Zunanji minister dr. Ninčič ostane na Bledu še par dni. Sinoči je bil zopet sprejet od kralja v daljši avdijenci, po kateri sta se kralj in dr. Ninčič peljala s čolnom na jezero, kjer sta sama veslala. Dr. Ninčič se mudi na Bledu predvsem iz zasebnih razlogov, da si odpočije, ne pa uradno. KRALJEVIČ GROGJE. Beograd, 8. avgusta. (Izv.) _ Včeraj dopoldne se je kraljevič Gjorgje v civilni obleki zglasil pri ministrskem predsedniku Pašiču in urgiral rešitev svojih zahtev. Pašič mu jo odgovoril, da jo vlada ureditev njegove apanaže in drugih stvari že poverila ministru Trifkovieu. Kraljevič se je zadovoljil z odgovorom in je ob 11-30 posetil nato "ministra Trifkoviča, s katerim se je dolgo razgovarjal. NOVI KOMANDANTL Beograd, 8. avgusta. (Izv.) Vojno ministrstvo je predložilo kralju v podpis ukaz, s katerim se imenuje general Panta Grujič za komandanta v Beogradu, admiral Priča pa za komandanta v Boki Kotorski. SPAHOV PORAZ V B1HACU. Sarajevo, 8. avgusta. (Izv.) Včeraj je doživela dr. Spahova skupina v Bihaču velik poraz. Dr. Spaho in Hrasnica na napovedani shod sploh nista prišla, nakar je imel Maglajlič veličastno zborovanje. Zborovalci so razpregli konje in nosili Maglajliča na rokah. NOVA BANČNA AFERA V ITALUI. Rini, 8. avgusta. (Izv.) »Mondo» poroča, da je bila te dni »Banca di Napoli> ogoljufana s pomočjo falzificiranih podpisov za ogromno vsoto več milijonov-lir. Goljufa so zaprli, njegovega imena pa ne izdalo, ker ie znan maznat Vser&sska komuni« stilna S&SEsJerenca Moskva, 8. avgusta. (Izv.) Ob početku vaeruske komunistične konference je izjavil predsednik Kamenev, da mu jel.je-nin dne 3. avgusta povedal, da ie pripravljen zopet prevzeti svoje mesto v vladi, ker je že zelo okrevaL V predsedstvu konference so Kamenev, Trockij, Rakovski in Sinorjev. O prvi točki dnevnega reda, o internacionalni politiki, je poročal So-kolnikov, ki je poudarjal, da pomenjata Genova in Haag velik korak k priznanju sovjetske republike. Najvažnejša naloga na polju mednarodne politike pa je za Rusijo sanacija notranjega gospodarstva. . BAVARSKA IN NEMČIJA. Berlin, 8. avgusta- (Izv.) Bavarski ministrski predsednik grof Lerchenfeld pride v kratkem z zunanjim ministrom dr. Sdnveigerjem in justičnim ministrom dr. Giirtlerjem v Berlin, kjer bo z berlinsko vlado uredil obstoječa medsebojna sporna vprašanja. OMILJENJE AVSTRIJSKIH DEVIZ-NIH ODREDB. Dunaj, 8. avgusta. (Izv.) Finančni minister Segur je danes zagotovO odposlanstvu dunajskega velesejma, da bodo določbe nove devizne naredbe za časa velesejma sistirane, oz. da bo že ustvarjen položaj, ki se more označiti kot prehod k prostemu prometu v valutnem gospodarstvu. FRANCIJA BO SAMA SODILA NEMŠKE VOJNE ZLOČINCE. Para, 8. avgusta. (Izv.) Kakor poročajo listi, je francoska vlada dala francoskim vojnim sodiščem treh sodnih okrajev nalog, naj prične s kazenskim postopanjem proti nemškim vojnim zločincem, ker smatra kazensko postopanje pred državnim sodiščem v Leipzigu za navadno farso. ITALIJANSKE ŽELJE. Trst, 8. avgusta. (Izv.) Snočnji »Pic-cnlo della Sera» poroča iz Ljubljane: »Ljubljani grozi splošna stavka. Sedaj stavkajo samo še mizarji, ki zahtevajo 8 kron poviška na ura Ti stavkajo od četrtka dalje, jutri začno pa stavkati Še natakarji v gostilnah in kavarnah ter brivci, za njimi pa vsi delavci sploh*. — Ti preliubi «Piccolo»! Biaid puatuu« -----—- ------- j— —------------■ Pariz, 8. avgusta. (Izv.) Na obeh voe- j da morajo vsi zavezniki v enaki men ra-iniih sejah pri otvoritvi londonske ! prevzeti posledice, ki bi nastale iz vsa- konference je francoski min. predsednik Poincare podal obširno sliko položaja ki je nastal po prošnji Nemčije, naj se ji do ke popustljivosti proti Nemčiji- Thennis je obrazložil resni finančni položaj Belgije. Izjavil je, da stoji slabi volji Nem- je nasiai po prošnji nemiajo, ua bila neopažena pri vodstvu SLS. Spor je postajal po teh člankih vedno ostrejši. Konečno so Gosarjevci zahtevali od strankinega vodstva, naj jim pr: bodočih volitvah prepusti nekaj mandatov, v kar pa »Slovenčeva* skupina ni- primer, kako žalostna in podložna vloga je odmenjena tresnejSim hrvatskim politikom pod Radičcvim tribuna lom. -f Zietni sokolski plakati, ki jim tudi zunanja javnost priznava odlično umetniško kvaliteto, bodejo v oči zagrebške frank ovce. Da dokumentirajo svojo velemestno kulturo, so nedavno s katranom pomazali par zletnih plakatov, — barbarizem, ki jo izzval tudi v Zagrebu obče ogorčenje. Toda oficijelni buletin o najbesnejši agoniji fran-kovskega šovinizma daje vsekako »Hrvat*, ki piše, da so »neokusni plakati za patentirani zlet v Ljubljani nakazili zagrebške oglasne stolpiče in človek se začudeno vprašuje, ali v So-kolskem Savezu ni estetskih ljudi, ki bi se uprli takemu atentatu na okus gledalcev in paeantov. Neke sove-uha-rice, brez vsake proporcije so zgrabile držalo nekake zastave, okrašeno t na-taknjeno koso, in bulijo ▼ neki straš-no komponirani venec* . , . itd. Da, tudi mi se čudimo »Hrvatu* ln obenem pomilujemo njegove »kulturne* satelite, katerim mora servirati take estetske kritike . . . -j- «Novi Cas», glasilo dr. Oosarjeve krščansko - beljševiške struje klerikalne stranke, je v pondeljek popolnoma neopaženo prenehal izhajati. Niti glavno glasilo SLS ni smatralo vredno, omeniti tega dogodka, kar pač potrjuje domnevanje, da vlada med konservativnim in licem erskim boljševiškim krilom klerikalne stranke že dalj časa velika naoetost in da so se konservativni krogi naveličali rediti gada na lastnih prsih. -f »Emigranti* na delu. V sosednjih državah, ki so nam več ali manj sovražne, se zbirajo razni naši izdajalci pod imenom »emigranti* in vodijo na račun vlad dotičnih držav propagando proti naši državi Taki Franki, Gagli-ardiji in podobni tipi na ta način dobro živijo, ker posebno madžarska vlada misli, da je delo teh »emigrantov* za njo in njena stremljenja koristno. Središče teh »emigrantov* je v novejšem času Budimpešta in njihovemu voditelju Ivici Franku je podarila madžarska vlada lepo posestvo, da more udobno živeti in vTŠiti propagando proti naši državi pod imenom »Društva slovanskih prijateljev na Madžarskem*. To društvo je poslalo v Pariz bivšega avstro - ogrskega nad[»oročni-ka Biljana, ki ima nalogo, stopiti v stik posebno s klerikalnim časopisjem v Franciji Zanimivo je, da je »društvo* Ivico Franka v tesnih zvezah z znano bavarsko reakcijonarno organizacijo »Orgesch* in z društvom »pro-bujajočih ee Madžarov*. Se značilnej-še ie pa to, da se nahajajo hrvatski blokaši v stalnih stikih s to srednje-evropsko reakcijo, katere glavna pro-gramna točka jo: povratek v predvojne, ali pa vsaj njim podobne razmere. In s takimi ljudmi naj bi naša država paktirala? To morejo zahtevati od nje samo oni. ki so sami pristaši blokaške. protidržavne politike. operne prrk«. Tkptt je Mi ta|t kera ožim velik. Koliko knjig je izdala Češkoslovaška leta 1920.? Po statističnih podatkih je bilo izdanih v Češkoslovaški leta 1920 2280 beletrističnih, 1205 znanstvenih, 135 šolskih in sličnih knjig, 108 ver- i skih. 303 mladinskih knjig in 1110 bro- i iur in revij. Sporf Ženski rokomet (hdzena). — TfirUt : Jadran. Danes ob pol 7. uri se vrši na prostoru Ilirije rokometna tekma med Ilirijo in Jadranom. Oba kluba nastopita po dolgotrajnem treningu, kar jamr> za dobro in zanimivo igro. Tekma je ob enem zadnja priprava za mednarodu" tekme, ki Jih igrata Ilirija in Jadran oi\'. reprezentanca Ljubljane med 16. In 20. tm. z Zidenicami lz Brna in z reprezer-tanco Brna. Vstopnina 2, 3 ln 5 Din. S. K. Primorje priredi 11. in 12. t. m. veliki lahkoatletični miting z nogometnimi tekmami proti kombiniranemu moštvu Hašk-Concordia iz Zagreba. Zače-nhvAziuL. I tek iahkoatletičnega mitinga oba dneva Šefa prireditvenega odseka za v8* ; «b pol 17, nogometnih tekem pa ob pol sokolski zlet bo danes ob pol 7. uri zve- ; 18. S temi prireditvami ^ ^ na sveč , čer v veliki dvorani Narodnega doma. način otvorilo novo zgrajeno športno Člani odseka ter Mani vseh pododsekov j igrišče na Dunajski cest. za Aleksandro-naj se tega sestanka polnošteviino ude- i vo vojašnico. lele. ! Tenis v Llubljard. Sekcija za tenis Reditelje, ki Imajo službo na tribu- s. k. Ilirije si je zgradila na lepem Ko-nah telovadišča, poživljamo, da se zbe- slerjevem vrtu poleg dosedanjega še tri rejo danes ob 6. uri popoldne na telo- prostore za tenis. Igrišča bodo do- . IK* __I .t..«! .lafnniva ti in 1 it V« '___X - _ * — Uiti fl T V r) T Vv Sokolstvo Zadnji sestanek narodnega ženstva In članic sokolstva^ ki sodelujejo na slavnostnem prostoru v Tivoliju, se vrši danes točno ob petih popoldne v veliki dvorani Narodnega doma Ker je ta sestanek največje važnosti, je udeležba vseh vadišču pri pisarni zletnega tajništva Dolžnost vseh teh rediteljev je. da pridejo točno ob določeni uri. Oni bratje, ki ne pridejo k temu sestanku morajo oddati rediteljski trak. Zletnl odbor in vse odseke pozivlja-mo, da pridejo v četrtek dna 10. avgusta ob 12. uri na slavnostni prostor pod Tivolijem v svtho filmi ran ja: pridite točno! Udeležba v civilu. Narodne noše se zbero dne 15. avgusta pred 8. uro zjutraj na veeeličnem prostoru v Tivoli. Gorenjci in Kamenča-ni naj izstopijo v SiJkl Priporoča se, da prinesete s seboj hrano, ki jo lahko spravite na vesoličnem prostoru. Ob 8, uri se razdele prireditvene legitimacije. Železniško pa se bodo odposlale pravočasno. Ob pol 9. uri odhod pred Narodni dom in Sv. Jakoba trg. Po sokolski povorki «e podajo narodne noše nazaj na veselični prostor k obedu. Ob pol 2. uri popoldne se zopet zbero narodne noše: pešci, jezdeci in vozovi na Kongresnem trgu (pred nunsko cerkvijo;. Od tod »e prične pomikati sprevod narodnih noš, ki se poda na telovadišče. Spored povorke narodnih noš: jezdeci, pešci, vozovi Pripominja se. da naj si poslane mu železniške legitimacijo izpolni vsak z sebe. Vsaka zloraba je strogo zabraniena Občinstvo opozarjamo, da ne jemlje v zletnih dneh dragocenih predmetov na razne prireditve, ker se med veliko množico ljudi vrinejo razni nepoklicani elementi V interesu udeležnikov zleta je, da puste vse nepotrebne dragocene predmete doma. Občinstvo, ki »e udeleži Javne telovadbe na telovadišču, ponovno prosimo da se pokori vsem odredbam rediteljev, ki so odgovorni za red na telovadišču. Prosimo, da se opusti vsako tekanje po telovadišču, ki povzroča le zmešnjava Na slanjanje na ograjo na telovadišču se naj opusti, istotako je strogo prepovedano vsako plezanje po ograji. Prosveta vršena še tekom tega meseca, nakar bo Ilirija lahko gojenje tega lepega in zdravega športa znatno razširila Lahko bo sprejela zato še več novih igralcev. Gospodje iu dame, ki iih tenis veseli, naš se priglasijo načelniku tenis-sekciie v. Pogačarju, Kolodvorska ulica 8. Priglasijo se lahko tudi novinci, ki bodo imeti na stalno razpolago eno igrišče. Tenis-sekcija bo poskrbela tudi za pouk in za trenerja. Nogometna tekma v Radovlfici. Ra dovljica je doživela v nedeljo novost — prvo nogometno tekmo. Merila sta sc dva mlada, a agilna kluba: »Zlatorog> (Radovljica) In »Triglav. (Dovje). 2al je ploha, ki se ie vlila proti večeru prekinila igro, ki se le lepo razvijala. Nekateri činitelji so hoteli zanesti tudi v spori politiko, a se jim ni posrečilo. Upamo, da se Jim tudi v bodoče ne bo: na! ug?-njajo politiko rajše pri svojih Orlih. Nogometna pravila izdaje Melsl 1922 so dospela in se dobe med uradnimi urami v sobi Športne zveze. Narodni dotr. Rudollshtlgel v Splitu. Dunajski Rudolf shugel, ki le v soboto in nedeljo igral v Zagrebu proti Concordiji oz. Hašk^, odpotuje v Split, ker igra 12. in 13. t m. s tamošnjim Hajdukom. Nogomet v Črni gori. Splitski Hajduk ie prvo nogometno moštvo iz najt države, ki je odšlo v Črno goro igrati. Naraščaj Hajduka je naiprej igral v Ti---tu z »Mornariškim športnim oddelkom> neodločno igro z 2 : 2. Takoj po tej tekmi so splitski športniki odšli v Cetinje, ker so v soboto iti nedeljo igrali z J. K. Crnogorac dve tekmi. Pri prvi tekni; so zmagali Splitčani s 3 : l, druga ;e ostala neodločena z 1 : L Pri obeh tek mah je sodil vojni avditor v Cetiniu Hr-voje Deškovič. Uspehi naših atletov v Pragi Pri nedeljski slovanski lahkoatletični tekmi so izšli Cehoslovaki kot zmagovalci s f* ski vsesokolski zlet posluje od 10. avgu sta dalje v novi palači »Ljubljanske kreditne banke, v pritličju levo od glavnega vhoda V tej centralni pisarni se nakazujejo privatna prenočišča onim ndeleini-kom, ki se zanje niso pravočasno prijavili Pisarna daje tudi splošne informacije v se nav dusuje za moderno rusko dramo, (ekspoziture na glavnem kolodvoru (uek-___.„.,_ ...J. it.ml slike, ri.m l.amnisterija V tej pisarni se *odo odbrane na Na zadi v zadevah, ki se tičejo vsaj onega i prosvetnemu ministrstvu dela našega narodnega teritorija, ki dinarjev v to svrho. nam je v mednarodnih pogodbah _ ^ ______________^ ne- sporno priznan, ker med nami Hrvati, Srbi in Slovenci ni razlike in je tudi ne sme biti.* Glede mogočnosti sporazuma med Zagrebom in Beogradom je dejal rcsiirnirano, da ne ve odgovora. »Glejte, da se Radič in Drinkovič znajdeta v sporazumu s Pašičem, Pro-tičem in Davidovičem — jaz sem pripravljen dati svoj blagoslov, toda ne koatleti s 101 točko, na tretjem mesti: pa Poljaki s 119 točkami. Pri teku na 200 m je bi) prvi Jugoslovan Maksin Natančnejše izide priobčimo v prihodnjih dneh. Težavna odločitev v tekmi za nogo »Slovansko gledališče bodočnosti, je Pisarna daje tu srcih To ie bflo na predvečer Tvojega, si porabi! nobene prilike, da bi bila na-odhoda. na dan moje najvišje sreče in jina srca Izpregovorila svojo velika naivečie bolesti, na dan prvega poljuba ; skrivnost..... ta neizprosne ločitve. Kako sem hrepe- Ali nisi čutu moje liubezn, v vsakem nela po tem drevesu in kako sem se ga^ pogledu, v vsak! besedi? Ali nisi čr,!. bala! Vedela sem. da pride, toda P'-sel kako se sklanja k Teb. moja glava kale tako pozno in toliko prezgodaj. De- ko hrepeni po Tebi moje srce? Saj s. bi set dni sreče s Teboj ml je odmerila | Ti oni, ki sem o njem sanlala v mlad.h usoda in jaz sem je sprdela za visoko letih, ki sem ga čakala vso svojo mk-ceno neskončne bolesti, ki je sledila dol-, dost in sem ga srečala seda, tako m ga kakor večnost po teh k^dcih trenm- nudoma na čudežen ngn! kih radosti. Domače vest! * Kraljev odhod z Bleda. Beogra j-! svoj-ni avtomobilu v Maribor. o?So»ar sfee vesti zatrjujejo da kralje veka potuje v sporazumu s feškoelovažko dvojicsT od potuje tekom tega tedna z in nažo vlado v Sto^ (Hercegovino), Bleda ter se poda ineognito v kopališče Marianske Lažne na Češkem. Po aažih informacijah kralj še ni določil dan svojega odhoda. Dejstvo pa je, da ae je včeraj večji del na Bledu nastanjene kraljeve garde vrnil v Beograd. * Ministri na potovanju. Minister za agrarno reformo Krsta Miletič^ odpotuje v južno Srbijo na inšpekcijo. Minister sa javna dela Vukičevič odpotuje v sredo s svojo rodbino v Rogaško Slatino. * Imenovani državni svetniki. Kralj Je podpisal ukaz. s katerim se imenujejo aa državne svetnike sledeči od narodne skupščine določeni gospodje: dr. VuJovič. Rajčevič, Stanišič, Dmitri-je Popovič, dr. Potočnjak. Mihajlo Ce-rovič. Zivko Arangjelovi<5, beg Defter-darevič, dr. Bogdanov. Zukanovid, Škarja dr. Alaupovič, dr. Nikola Gjur-gjcvic, Karie. dr. Sardelič, dr. Saga din, Mušicki, Mazzi, Janknlovič. Ra-doje Jovanovič, Mihajlo Radivojevid, dr. Rošič, D. Vukanovič. Razen tega je kralj podpisal ukaz. s katerim se za člana glavn* kontrole imenuje Mihajlo Protič. * Naše poslaništvo v Pragi. Jugoslovanski poslanik v Pragi gosp. dr. Bogomil V o š n j a k se ie vrnil z do- da preišče tarnošnjo vodo. * Prihod Cehov v Ljubljano. Cehi prispejo na vsesokolski det v petih pos-ibnih vlakih v soboto, dne 12. avgusta. Prvi vlak prispe v Ljubljano ob 8-45 zjutraj. Poživljamo Sokolstvo Ljubljane in okolic«, da se udeleži sprejema Cehov na kolodvoru 'glavnem! Zbirališče Sokolov ob 8. zjutraj pred Narodnim domom, odkoder od-koral^amo na kolodvor. Udeležite se sprejema polnoStcvilno. dokažimo bratom Cehom, kako mil nam je njihov prihod v našo sredo. — Starešinstvo J S S. ., * Veliko zanimanje a ljubljanski vsesokolski tlet. Priprave za vsesokolski zlet v Ljubljani so vzbudile po celem svetu veliko zanimanje. Jugoslo-venskemu Sokolskemu Savezu prihajajo dopisi v svrho informacij iz vseh delov sveta. Mnogo zastopnikov raznih narodov se udeleži vsesokolskega zleta. tako bomo pozdravili v prihodnjih dneh v naši sredini zastopnike Francozov. Angležev, Amerikancev, Bel-rijcev, Poljakov, Cehov. Rusov, Romunov itd. Mesto Varšava je poslalo JSS prisrčen pozdrav, v katerem želi vsesokolskemu zletn najboljši uspeh. — Iz Kanade je dobil JSS pri- b^n. Tstod Meojeoe sodne nave U javlja podpisano uredništvo. da j z notico, ki je izšla ▼ velikonočni »te- j rilki »Jutra* it 90 dne 14. 4. 1982 ▼ ; L prilogi pod zaglavjem »Afera Ristič* j ni hotelo žaliti zasebnega obtoiitelja Adolfa Sabljaka, majorja v pokoju, ter nima povoda njemu očitati kako kaanji-vo, nepošteno ali nenravno dejanje. — Uredništvo »Jutra*. * Smrtna kosa. V Rožni dolini pri Ljubljani je umrla ga. Minka Obreza, vdova po znarem ljubljanskem tapeini-kn. Blag ji spomin! * Gozdarski kongres r Beogradu. Minister za gozde in rudnike je dovolil šestdnevni dopust vsem članom »Jugoslovanskega Sumaiskega udruženja*, ki se udeleže glavne letne skupščine, ki se vrši dne 8. septembra v Beogradu. • Stavka ljubljanskih brivskih pomočnikov. Brivski pomočniki v Ljubljani eo z včerajšnjim dnevom stopili v štrajk. Mojstri odklanjajo zahteve pomočnikov po zvišanju plače. • PalzUikatl italijanskih bankovcev. Prejeli smo: Pri deželnem sodišču v Lju- i.cjcu »um. —--------------| izdelane tralne, celodnevne m večerne suui.^.^ r------, bljani sta v preiskovalnem zaporo: Fran ■ jzkaznice Trajne izkaznice po 15 Din se državljanov pri poStoi hranilni« na 1 ">-iTt-mor i* Rndini nri ViDavi in Anton .... , * . ___. _______ „«;„ a. u >m icm&tev izvršila tako - Ukmar iz Buda n j pn Vipavi in Anton , dobjjQ y predprodaj, v nradn M pospe Semrov iz Rovt - oba konjska mešetar- šeyanje 0brli y Pre5ernovi ullcj 3./I. in v brlvnid e. R. Orobelnika na Olavnem trgu v Celju ter veljajo za celo dobo Bosrum;! v osnjak se je vrnil z do- '^I"^1- ;110.(V,inTen- pasta in je zopet prevzel vodstvo po- si«en pozdrav tooggh elaništva * Novi pomočnik zunanjega ministra. V pondeljek je v ministrstvu zs zunanje stvari prevzel službo kot pomočnik ministra gosp. Panta Gavrilo-vjč. * Češkoslovaški akademiki v Ljubljani V nedeljo zvečer je prispelo v Ljubljano 15 čeških akademikov, med ti jim j tri dame. v spremstvu dveh profesorjev Češki akademiki so odpotovali v Jugoslavijo na nattčno potovanje, da se pobliže spoznajo z našimi kraji. Na kolodvoru so jih pričakali ljubljanski akademiki; v imenu jur- - 'i.v .. „ r-„i;. „„ ;„ ^siin sovlakom odpeljali proti Dunaju: ali Fale do Trbovelj. V Celj«ibe ^ r. . .. « 7ortriT-/ni Tvp7.i r>o«veto\ anie. bodo mogli odtod priti tudi v Prago, se še ne ve. Žal da jim ni bilo dano, videti naš Bled. Iz Maribora je orera-nizatorica, izleta gospa direktorica Mi- te dni v Zadružni zvezi posvetovanje, na katerem je referiral ravnatelj falske elektrarne gosp. inž. Droschl o napeljavi električnega toka iz Fale preko mzatonca iziota go>na aireKiooca ju- ehaloveska poslala na naslov prof. Ile- Maribora, Slov. Bistrice, Konjic, Celja -- ...J - T______-n- ■ v:,. T.aSbmm Hn Trliovell. Kakor znano. siča pozdrav Jugoslaviji. To je bila prva večja ekskurzija Poljakov k nam. Takim ekskurzijam pripisujemo tem večjo važnost. Čira manj smo se doslej poznali s Poljaki. Poljaki so nam ob slovesu klicali: »Do vidzenia we War-«izawie!» 4 Odličen ameriški gost. Naš poslanik v Washingtonu je sporočil ministrstvu prosvete. da ga je znani ameriški znanstvenik Harrv Makraken naprosil za naslove v^eh rektoratov naših uni in laškega do Trbovelj. Kakor znano je ta projekt že star. vendar do realizacije ni prišlo, ker falska elektrarna še ni bila nacionalizirana in ker ni bilo potrebnega kapitala in končno ne rezerve za slučaj preobremenitve omrežja Prvo in drugo vprašanje je sedaj rešeno, vprašanje. gl«le rezerve pa je rešeno s tem. da je Fala podpisala pogodbo s Trboveljsko premogo-kopno družbo, glasom katere si obe družbi v slučaju potrebe pomagata s [Ove vtecu ichtuiaiuv u-asui luu- --------- ----- J , i. . .. .. verz. Makraken je član predsedstva j tokom. Ker je daljnovod iz Manbora mednarodne«, prosvetnega instituta, do Celja že trasiran, bo začela falska od katerega je dobi! nalogo, da pre^ i družba čim preje z gradjo fundamen-potuje v informacijske in nauene svr- tov za železne drogove. Daljnovod he nekatere e^opske države, med te- med Falo in Trbovljami bo gotov do mi tudi Jugoslavijo. Ta odlični Ameri- j jeseni ^ leta 1923. Ta vret je ^posebno kanec, ki poseti našo državo v mese-' " 1 ■ ~ r.u novembru, bo izdelal obširen referat o naših univerzah, ki se bo tiskal v par tisoč izvodih. * Jugoslovanski akademiki v Ameriki. Carnegieva ustanova *The institute ef Internacional Edncation* je izdala brošuro »Gtiide Book tor Fo-reign Students in the United Staat.es* (Informativna knjiga za inozemske dijake v Ameriki), iz katere je razvidno, da ie bilo v šolskem letu 1919./20. v Zedinjenih državah 10.000 dijakov iz inozemstva, ki so bili vpisani na ameriških univerzah. Iz Jugoslavije jih je bilo 44, in sicer: iz Srbije 24. iz Slovenije IS in iz Hrvatske 2. * Za naše dijake v Švici. Švicarski konzulat v Zagrebu je obvestil trgovsko in obrtniško zbornico v Zagrebu, da je sklenil rektorat vseučilišča v 2e-nrii. da dovoli v smislu navodil švicarske naučne uprave revnim dijakom iz Jugoslarije plačevati vse takse s tečajem al pari, t j. za 1 švicarski frank 1 dinar. Te ugodnosti pa bodo uživali samo oni dijaki, ki se izkažejo s priporočilom jugoslovanskih univerz, da so po napredku in materijalnih prilikah vredni tega popusta. * Dr. Karel Absolon. univerzitetni docent in znani češki raziskovalec podzemeljskih jam na moravskem Krasu «Macocha», js prispel te dni na Gospodarsivo OBR™ razstava V CELJU. TTto^tt Z Ž do 30 kron. KupSija je bila »eio avao n». Veletrie*- Predovifc iz Ljahijane > z» izvoz sam pokupil 60 slav sivin«. Ull ------------- - Kongres jugoslovanskih čebelarje r se plača le polovica prevozne cene. Po- . M vtM 4. in o. septembra ▼ Ljibljan setniki Obrtne razstave morajo kupiti j Udeležili ga bodo čebelar? v v ac d: - i._____- ,j. r.iu ir; M vplio tivli i JC__- cm ,i,1 nnnnv* 7* 12. — 22. avgusta 1922. Obratno ravnateljstvo južne železnice in direkcija državnih železnic sta dovolili vozne olajšave za blago ln osebe ter 3C1I'HU Vlili«. ------ -------- UUU^.U. ™ S— ----- celi vozni list do Celja, ki pa velja tudi i ž»ve. Vršijo se tudi priprave ia za povratek. To velja za one posetnike., 8ko razsUvo v velesejmo. ki se Izkažejo z belo legitimacijo odbo- ( « Pogajanja n trgovinsko poaodh*. ra Obrtne razstave v Celju. Te leeitima-j med Jngoslaivijo in Poljsko, h Beogra cije se dobijo brezplačno na vseh posta-1 Je dotična oseba res obiskala Obrtno izredno velik. Tudi kakovost je doV. razstavo. Vozne olai5ave veljajo za do- = Prenos nažib poštnlli vložkov r Ou bo od li. do 23. t m. Vstopnice za Obrtno razstavo so štirl-vrstne. Razstavljale! dobiio brezplačne permamenlne izkaznice. Za posetaike so izdelane trajne, celodnevne ln večerne oaja in Budimpešte. Kalcor porofejo, ministrstvo za poŠto in brzojar obven1!■> vse požtne direkcije ▼ naii kraljevini, da je na konferenci v Rimu pndmsri sporazum glede prenos«, vložkov -ia-: razstave za ponuuiiu »«vuu i ~—— ~ razstavnega prostora, smejo se pa po- ! konferenc, ki .p bo v kratkem sklic?.* rahljati samo od osebe, na koje ime sc ! Madžarska. naju in da se bo izročitev izvršila tako čim bo dogovor ratificiran po podpisali državah. Za vložke, ki se nahajajo -v postni hranilnici ▼ Budimpešti, se t>" poljubno število obiskov; sklenB poseben dogovor na posebci glasijo, ter Je vsaka zloraba kazniva. Enodnevne izkaznice se bodo prodajale u-mnmca za « , i posta i in nri vstopu na razstavni pro- drugem mestu ° '\ j stor ter velia}o samo za enkratni obisK klenkalm stranki in usUvitvi »iNovega , Večerne izkaznice se nrodaia- Ca?a>. Krščanski boljševiki so t od?e delki kavčuka, f.) Kot deli avtomobil oziroma dvokoleea po tarifni števil V 651 in 652 carinske tarife se pnevmatik' carinijo samo takrat, ee se uvozijo ob enem z avtomobilom, oziroma dvokole som kot njihovi rezervni del;, its sice ; po dva komada na en avtomobil in V* • ! en komad na dvokolo. v osialii. slučajih se take pnevmatike o»rini»o ko izdelki kavčuka. = Sestanek naših in čeških bajtMrir*. Iz Beograda poročalo: V zadn^m se je rodila misel, naj bi sestali in češkoslovaški bankirji, da se dogovc rijo o čim tesnejšem ekonomskem r,bV žanju obeh narodov, a posebno dar« ko je češkoslovaška krona tako mof-no narastla, da je 'koro i-»aka trgovir.:< med obema. Aniavama liemogoča. >es*s nek se bo vršil najbrt dne «ieoteTr>»rx v Beogradu. .o« ——v tseocrann osobito naše Štajerske in pošljejo raz- i Tvornica za popravljanje \-agucor. stavnemu odboru reklama slike, katere \ Tvornica železniškega materiala tu vag<> bo razstavni odbor namestil na hodnikih, i n0T T Brodu je dobila t« dn* LVt o/Vo stopnicah in drugih praznih prostorih. V j tirnih vagonov v popravilo. V Smedere reklamne svrhe bo razstavni odbor i ^ imamo tudi tvomiro železniške«* zgradil tudi poseben plot in velike re-! materiala, ki lahko popravi dnevno 4'> klamne table, ker se bo prostor odda-1 vagonov. Na ozkotirnih prosrab ▼ Srb-jal interesentom zelo poceni. ; j} vlada veliko pomanjkanj* vagonov Slavnostna otvoritev razstave se vrSi j 7-ato je vlada naročila na račun reps-f 12. t. m. dopoldne ob 10. uri. Ker je pri j cij v Nemčiji vagonov raznih otvoritvi pričakovati velikega navaia, se j tegorij. domače občinstvo prosi, da si preskrbi;------------------- vstopnice že prej. 60FZ8 »Nova Doba* izMe povodom otvorit\-e Obrtne razstave v slavnostni Izdali. sprožil 'n L'.i. Sducia. ciKjpia • S-'■1 ■lJ. -------------------— * -—- - Težko ranjenega so pripeljali v bolnico, vadnici dekliške ljudske in meščanske šo- * Smodnik ga je obž^aL V Železnikih le v Cankarjevi ulici (vhod preko razsta-na Gorenjskem so se fantiči igrali s ""»'"» " modnikom. ki so ga pobrali iz vojaških POKRAJINSKA OBRTNA RAZ-STAVA V MARIBORU. (Od 8. do 17. septembra.) Tretja umetniška razstava kluba >Gro- 6S5 — 690, Praga 209 — 210. Švica 1*90 har». Istočasno in združeno s Pokrajin- — V^rSava 1.70 — 1.75. vaiatr- sko obrtno razstavo se bo vršila v telo Zagreb, devize: Dunaj 0J6S — <118". Berlin 11.50 — 12, Budimpešta 4^5 -5.50, Bukarešt 62.50, AUlan izplačilo išv — 393, ček 390, London izplačilo 377.50 — 385, ček 380 — 382.50, Newyork izplačilo 85 — 85.50, ček 84—85. Panz za Celje, kjer b stal glavni transformator. velike gospodarske važnosti. * Lovska vest. V revirju dolenjeva; j kega lovskega kluba je pro5'o nedeljo uradnik Zadružno - gospodarske banke Fran Nosan ustrelil 37 kilogramov težkega volka samca, stareca približno štiri leta * Šolska družba za Julijsko Benečijo. Kakor smo že omenili, se je prošlo nedeljo vršil v Sežani ustanovni občni zbor Šolskega društva za Julijsko Benečijo. Zbor j" otvoril predsednik pripravljalnega odbora dr. Jos. Abram. ki je v krasnem govoru opozarjal na smotre, ki jih bo zasledovalo novo društvo, in ideje, ki mu bodo za smernico. Z radostjo je ugotovil, da je zbran na zboru ves narod po zastopnikih vseh struj in vseh stanov. V društvu bo prostora za vse, ker vsem je dolžnost, da sodelujejo za cilje, ki jih bo zasledovalo društvo. Le pouk v maternem jeziku more biti uspešen. V imenu goriških Slovencev je novo društvo pozdravil gosp. A. Urbančič, dr. Edvard Sla vik pa kot predsednik družbe za Istro. Za predsednika Šolske družbe je bil z vzklikom izvoljen gosp. dr. Josip Abram. Popoldne se je vršita velika ljudska slavnost. Uspeh j"e bil v vsakem pogledu popoln. Udeležba je bila ogromna in je nadkrilila vsa pričakovan ja. patron. Logar Anton ;e zažgal z vžigalico nekaj bmodnika, ki mu je puhnil v obraz ter ga močno obžgal. * Smrtna nesreča. V Hrastju pri Gornji Badgoni je mlinar Valentin Divjak uri mlinu nekaj popravljal. Pri tem ga je prijelo kolo in ga vrtelo okrog, dokler se ni samo ustavilo. Divjak je bil težko poškodovan in je kmalu nato izdihnil. * Nečedne lepotice. Mariborska policija je aretirala v nedeljo po raznih nočnih zatočiščih 7 lepotic, ki niso premalo radodarne z ljubeznijo. Po prestani kazni bodo odposlane v pristojne občine. * Napad. Dumik Adolf. uradnik Jadranske banke, se je vračal iz Šiške proti Ljubljani Na cesti ga je napadel neznanec ter mu zada' rano z nožem ▼ desno roko. Iskati je mora! zdravniške pomoči * Tatinska drnžha v sloveuje-histrlš-Uem okraju. Pred nekaj dnevi je neka družba drznih tatov vdrla ponoči v delavnico ključavničarja Ozimiča v Slov. Bistrici in odnesla 2 sreznja vetrihov. Se isto noč je bilo ukradeno posestniku K. v Gladonesu pri SI. Bistrici raznega bla ga za 0000 K, popreje pa je bil i/vršen še vlom v Konsumno društvo na Pra-gerskem. Storilcev še niso izsledili. * Zažgal hišo ln izvršil potem samomor. Na progi južne železnice se je v nedeljo pri Čerinjab med postajama Poljčane in Ponikva vrgel pod tovorni vlak prevžitkar Janez Gorjup iz Sladke gore ter ostal na mestu mrtev. Gorjup je s svojim zetom živel v večnem prepiru in mu je v soboto zvečer iz maščevanja zažgal hišo, ki je pogorela do taL Naslednje jutro je 65 let stari mož izvršil samomor. * Okraden vpokojeoec. V Doinji Lendavi so pred kratkim doslej neznani ta tovi vlomili v stanovanje vpokojerega deželnosodnega svetnika Avgusta Mo-drinjaka ter mu odnesli zlato uro z vc-rižieo. daljnogled, dozo za cisrarete in usnjato listnico, v skuini vrednosti 20 tisoč kron. višča obrtne razstave v Prešernovi ulici) tudi tretja umetniška razstava kluba • Grohar«. K!ub cGrohar», ki se je ustanovil po osvobojeni u Maribora ie združil v enotno organizacijo vse upodabljajoče umetnike mariborske oblasti, ter priredil doslei že dve dobro uspeli razstavi stopi sedaj v tretjič pred našo javnost. C!a-ni kluba .Orohar*, ki se s svojimi deli! Slovenska eskomptna banka 1 &J. udeleže sedanje tretie umetniške razstave! Srpska banka 150 — 152 so se udeležili večinoma tudi V. iugoslo- i Eksploatacija drva 124. ^ venske umetniške razstave v Beogtadu o I Dubrovniška parob. družba i>7? — 1650, Varšava 1.70 — 1.75, valute: dolar 84 — 84^0, avsf. krone C.LS — 0.185, češke 207 — 209. marke 13.25 -14, leji 55 — 61, Ure 380. Trg. obrtna banka 62 Brodska banka 80. Hrvatska eskomptna banke '7? Jadranska banka 420. Jtigoslovenska banka 104 — I0o Ljubljanska kreditna banka 210 Slavenska banka 112.50 -- 113. Praštediona 1140 — 1145. 170 .'15 priliki kraljeve poroke in to, kakor so vsi listi poročali, z Jako lepim uspehom. Tretja umetniška razstava »Groharja* bo nudila celotno sliko razvoja naše narodne vpodabljajoče umetnosti v mariborski oblasti, ter bo za razvoj našega umetniškega in kulturnega žfvlienia velikega pomena. radi tega je tudi naravno, da vlada za to razstavo že sedaj povsod veliko zanimanje. Pooblaščene tvrdke za izvršitev razstavnih del so: špedicija: cOrient*; slikarstva: Horvat ln Ambrožlč; mizarstvo: Joža Volčič, Slovenska ulica 36: dekoracije: Blaž Jagodič, Aleksandrova cesta 45: oglasi: Oglasni zavod J. Sušnik. Slovenska ulica 16. Druge tvrdke niso upravičene izvrševati za razstavo teh del, ker so imenovane tvrdke pogodbeno vezane. = Hmeljarjem. Poverjeniki Hmeljarskega društva so se dne 6. avgusta zbrali v Žalcu, da se dogovorijo, koliko bodo letos plačevali za obiranje hmelja Soglasno se je sklenilo, da se bo plače-vaf škaf po 4 K s hrano in po 6 K brez hrane. Ta mezda se pa tudi lahko pre-dnigači, ako to zahtevajo krajevne razmere aH pa kakovost hmelja Obče obi- uuu ranje goldinga se ne bo pričelo med 10. ! pariz 6182.25 in 15. t. m., kakor je bilo objavljeno, ne- | - ------- :-nai 0.01, avstr. krone 0.0125. Berlin: Italija 3475.65 — 3484.35, Lo: don 3400.30, Newyork 762.04 — 763.9K 6197.75. Švica. 14.431.90 14.468.10, Dunaj 1.4550 — 1.495". ga 1875.65 — 1880-35, Budim pest r ; — 48.57. Bukarešta 800, Zagreb m. Sofija 451.40 — 452.60. Odgovorni urednik Fr. B r o z o v ; r. Lastnik in izdr:aie!j Konzorcij »Jutra-. Tisk Delniške, tiskarne, d. d. v Ljubljani. Hči papeža 79 — Lukrecija Borgia ........ . 3. poglavje. Brez besed ee je vzpenjala Lnfcre-fciia Borgia ob Giovaumu po stopnicah v prvo nadstropje. Mladi grof je odprl viata dvoran?. Z gra/ajozno kretnjo, ki je gotovo bila preračunana, je spustila lepa Bor-gijka plašč s svojih ramen. Oblečena tp. bila v črno baržirnastr« oMeko, ki se je tesno ovija.la njenega vitkega ■telesa. Giovanni Sforza je s pogledi požiral fi[>0}no postavo lepe žene. V teb trenutkih je skoro pozabil na bližnjo nevarnost Ni več mislil na Cezarja Bor-cio, niti na strahote te noči, niti na nesrečne brezdomce, ki so se stiskali v njegovi trdnjavi. Njegovo dušo je prevzela edina misel: '-Ta žena je bila nekoč moja ... ta neizmerni zaklad draže&ti in lepote je pripadal meni, a. jaz . . . pol deček, pol mladenič, si ga nisem znal obraniti.-* Z impulzivno kretnjo iztegne obe roki proti Lukreciji: »Dobrodošla, Lukrecija Borgia! Naj te je karkoli privedlo k meni, vseeno, ako mi prinašaš blagor ali prokletstvo, pozdravljam to kot gospodari^ svojega gradu, kot gospodarico svojega srca, pozdravljam tf> z imenom, katerega te je odvzela samo bogokletna lokavost, — pozdravljam te kot grofico Sfona, vladarico Pesara!> Toda lepa. Borgijka ee za korak mnakne in odgovori z mirnim, čvrstim --lasom: . »Predno fi sejam v roko, Gaovanjrf Sforza, predno ti povem, da mi je ime, s katerim si me zdaj nagovoril, milo in drago, smatram za svojo dolžnost, da ti razjasnim svrho svojega prihoda. Ali sva sama, ali ne prisluškujejo?* _ »Sama, sva, v trdnjavi Pesaro nimam ogi ©duhov!* »Prižgi sveče na kaminu. Želim, da mi pri mojem poročilu gledaš čvrsto v oči, ker potrebujem tvojega zaupanja in tvoje popolne vere varne'.* Giovanni stopi h kaminu in prižge štiri velika sveče. Lahno mu sledi Lukrecija in sede v udobni naslonjač polog peči. »Nekoliko ma je utrudila dolga m nagla pot,* reče Lukrecija, «eaj do voliš, da sedem'?* Giovanni Sforca prinese nizek stol in prisede k Lukrecijinim nogam. Nato prakriža roko na, pršili in se s vprašu-jočimi očmi zagleda v Lukrecijo. c Čudno.* prične Borgijka in_ nasloni slavo s temnimi svilenimi lasmi ob naslonjalo, »dokler sem bila tvoja soproga-, Giovanni, nisem nikoli prestopila tvojega praga. Šole danes mi je usojeno, da pridem v tvoj grad. »Četudi prihajaš pozno. Lukredja, vendar si tukaj, in to me neskončno veseli. Toda strašna je ta noč, ko prvič prestopal prag moje hiše ... za teboj sledi propast, morda tudi smrt. ker gotovo ti je znano, da tvoj brat Cezar pustoši ob obalah Foglia in da mu je prvi cilj Pesaro'.* »Vem,* odvrne Lukrecija, »in le s težavo mi je uspelo, da prekrižam Cezarju pot in dospem semkaj vsaj pol ure pred njim, ki je že tako blizu.* »Naj samo pri0e!» aa odločno vzravna mladi grof. »Tvoj brat je vdrl v mojo deželo kakor razbojnik, toda prisilimo ga. da se ustavi pred Pesaroni. Mene ne iznerodi, opomnili so me in jaz sem dobro pripravljen A povej mi zdaj, Lukrecija, ali sta te tvoj oče in brat poslala naprej, da se morda z menoj pogajaš, ali pa prihajaš po lastni volji, da me opozoriš na pogibelj-»_ •Prihajam, da najdem pri tebi zaščito,* odgovori Lukrecija- »Gotovo je tudi do tebe dospela vest, da je bil umorjen moj ljubl.jeni soprog Alfons AragonskL Ali veš, kdo ga je umoril?* »Vsa Italija pozna morilca,* odvrne mladi grof, »vendar ne vem, Lukrecija, ali naj ti ga imenu jem, ker te nočem žalosti ti.* »Prihranim ti trud in ti sama. navedem prokleta imena: Njegova Svetost papež Aleksander VI. in njega dostojni ein, cerkveni zastavonoša Cezar Borgia, sta zaključila, da mora umreti moj ljubljeni soprog. Strašni krvniški posel je prevzel Cezar sam. Z lastnimi rokami, ki pri zločinu gotovo niso vztrepetale, je sunil Alfoneu bodalo v srce.* »To je bila ista usoda, ki so jo hoteli pripraviti meni,* reče mrko Giovanni Sforza, »in samo tebi, Lukrecija, se moram zahvaliti, da nisem posta] žrtev tvojega zverskega brata.. Ti si me ob pravem Času opozorila in vse pripravila za moj beg. Žalujem s teboj, Lukrecija, obžalujem iskreno, da ti ni uspelo, rešiti tudi Alfonsa Ara-gonskega pred morilčevimi rokami.* Lukrecija je na te besede obmolk- nila, nizko Je sklonila glavo !n to je tako s pol "odprtimi očmi gledala nepremično pred ee, pristopi k njej mladi grof, lahno položi roko na njeno ramn skloni se do nje in nadaljuje tiho: »Lukrecija, bočem biti iskren. Vselej sem radi tebe zavidal Alfonsa Ara-gonskega. Nisem pa zato imel nobenega drugega razloga, kakor edino to, da te jo on smel imenovati svojo, ah, Lukrecija, jaz pa sem vedno nosil tvojo sliko v srcu, tudi takrat, ko sem bil daleč od tebe., smatra.l sem te za svojo ženo, četudi si z drugim delila zakonsko posteljo.* »Ne govori o tem. Giovanni'.* reee Lukrecija z zamolklim glasom. »Ti si želel, da ti razjasnim, zakaj sem e« tako nenadno pojavila v tvojem gradu .. . Prosim te za pomoč in zaščito pred svojim očetom in bratom. Od Al-fonsove smrti dalje neprestano dvigam obtožbo. Samemu Svetemu Očetu sera jo vrgla v obraz, a kar se tiče Cezarja, sem se umikala njegovi bližini, kakor bližini strupene kače. Ko pa ep nisem več mogla umakniti srečanju ž njim, sem &e vedno v sebi zaklinjala, da sc mu nekega dne grozno osvetim.* »Naravno je, da so v ta.kih razmerah postali naši obiteljski ndnošaji zeio slabi. Spor je postajal ostrejši, dokler končno ni prišlo do strašnih prizorov med menoj ter med očetom in bratom- Dan na to sem dobila zanesljive dokaze, da jo tudi moja usoda zapečatena. Zaključila sta. da me spravita v samostan »skesanih sester* ob Braccianskem jezeru. Ponoči so me nameravali odpeljati iz moje palače ter me zvezano In zamotano odvesti v moj bodoči zapor. Vse moje klicanje na pomoč bi zamrlo mod starim zidov -jem strašnega samostana in gotovo bi več ne ugiediala solnca' svobode.* »Ta vest me je silno prestrašila. Jasno je, da sem v Rimu docela v rekah Borgijcev. Morala som pobegni:! čim dalje in se zateči nekam, kamor ne seze več oblast papeža in njegovega sina. In vedela sem za to mesto .., bilo je zame edino na vsem svef/ —; srce Giovanna Sforze in njegov trdni grad. Znano mi je sicer bilo, da koraka Cezar Borgia v naglem pohodu proti Pesaru. toda ravno zato sem izbrala pot k tebi, ker mi je neki notranji glas velel, da me ti sprejme« dostojno in mi nudiš zaščito in pomoč, k«- me ljubiš in mrziš mojega hraia Cezarja.* »Lukrecija, draga Lukrecija!* reč* prisrčno mladi grof. »Dobro ti je svetoval glas tvojega srca. Da, ljubim te, obožavam te z neomajno ljubeznijo. Obenem pa mrzim tvojega brata, ker vsak pravičnik mora sovražiti razbojnika. Torej še enkrat: Dobrodošla mi. Lukrecija moja. pozdravljam te z vsem srcem! Tu, glej, pred tvojimi nogami svečano dvigam roko k nebu in prise gam: Najdražji zaklad, ki ga bom branil pred be^om tvojega brata, si ti . . . ti, moja mila žena!* Toda nenadno dvigne Giovanni Sforza, ki je res pad