Zanimivosfl. Prihodnfc razisfiofniije $€Ą€rnegd iam. Po ponesrečenem raziskovanju sever nega tečaja, katerega se je lotil italijan ski general Nobile, se bo vršila prihodnja ekspedicija na tečaj pod nemškim vodstvom spomladi leta 1930. Raziskovanja se bodo vršila na zrakoplovu »Grof Zeppelin« in bi naj bila to nekaka mednarodna ekspedicija. Vožnja se bo izvršila v aprilu in začetkom maja, torej v času, ko je severna noč pri kraju, led še trden, zrak mircn in poletna megla razpršena. Vodja tega severnega znanstvenega potovanja bo sloviti norveški raziskovalec Fritjof Nansen, vodja zrakoplova pa Nemec dr. Eckener, ki je že bil s »Zeppelinom« iz Nemčije v Ameriki in nazaj. Poleta se bo udeležilo 47 oseb. Med temi bodo razni znani raziskovalci in drugi znanstveniki iž celega sveta. Tokratna ekspedicija ne bo samo enkratni prelet tečaja, ampak večkratni sem in tja. Eno oporišče podjetja bo v Sibiriji, drugo na Alaski v Sev. Ameriki. Naloge tokratnega severnega poleta bi naj bile v glavnem sledeče: Predvsem bo treba ugotoviti, kako bi se dala v praksi uporabiti najkrajša pot iz I-Iamburga preko severnega tečaja v Beringov zaliv in iz Severne Amerike preko tečaja na Japonsko. To so najkrajše zračne črte in te bo treba izrabiti v bližnji bodočnosti. Ugotovljeno je že, da severni tečaj ni trda zemlja, ampak morje. Treba bode določiti meje tega morja in njegovo izredno globočino. Ekspedicija bode natančno proučila, ali je v bližini tečaja še kak otok, ki še ni odkrit in dovolj raziskan. Vremenski znanstveniki se bodo pečali predvsem z vremenskimi prilikami in spremembami, ki so ravno krog severnega tečaja nekaj čisto posebncga in izvanrednega. Od ravnokar napovedanega poleta sl obeta svet veliko, ker bo vse dobro pripravljeno in bodo vodili ekspedicijo izkušeni možje, ki so takorekoč doma na severu. * D&našnti fov na hife. Več ncgo tisoč let že lovijo ribiči radi olja in masti ogromne kite. Stoletja so pretekla, predno se je povzdignil ribič do res hitrega in uspešnega lova na morske vclikane. Znan je najstarejši način lova s harpuno (na vrv je pritrjena težka železna sulica), katoro je pognal ribič v kita 8 čolna. Harpuniranjc se je ponavljalo bogzna kolikokrat, predno je žival izkr vavela in bila ujeta. Nešteto lovcev j« smrtno ponesrečilo pri nevarnem boju z orjakom. Priprosto harpuno so izbolj šali Norvežani leta 1856. Danes izstrelijo Iz posebnega topa 67 kg težko in na moCno vrv prltrjeno harpuno v telo kita. Parni čoln se približa kitu na 10 m in iz te daljave se začne streljati. Malokedaj zadostuje 1 strel, treba jih je več, da prlplava žival res mrtva na morsko površje. Do izbruha svetovne vojne so lovili kite v severnih morjih. Še le po vojni so odkrili neizmerno bogata kitja lovigča v morjih krog južnega tečaja, katerega baš raziskujejo Amerikanci pod vodstvom letalca Byrda. Na lov se odpravi vedno cela ekspedicija, ki obsega ea veCji parnik, takozvano kuhinjo, in po pet manjših parnih čolnov, ki so opremljeni za streljanje na kite. Lovski čoln vleče ubito žival do kuhinje, kamor jo spravijo, raztelesijo ter razkuhajo v olje. Kitja ekspedicija je z Norveške po 9 mescev z doma. Lovski čas je v jesenBkih in zimskih mescih. Na nobenem lovišču niso kltl tako veliki, kakor v Rossovem morju, ki obdaja en del južnega tečaja. Živali doBežojo tukaj dolžino 25 do 30 m in tehta ena po 100.000 kg. Kako približno izgleda tak morski orjak, si lahko predptavljamo, ako pomislimo, da je njegofpa stranska plavuta dolga 3 m, spodnja čeljust meri na dolžino 6 m in v ojgromnem žrelu ima 10 ljudi dovolj pro itora. V olje izkuhan kit vrže čistih 15 «do 20.000 nemških zlatih mark. Špeh je jdebel 20 do 30 cm. Kosti in meso razžajgajo s parnimi žagami. Po 10 do 15 žijvali lahko razdelajo na dan v morju ob "fuhinjski ladji, ako je ta kje mirno zagidrana. Med vožnjo 6. Priprava in kula povzroča za naše nosove neznosen gmrad, katerega lahko pronese le seperni človek, ki je navajen že iz mlaSdosti na ribji duh. V lovskem času ujamc samo ena zgo faj opisana ribiHka ekspedicija 500 tlo l&0i.Loo 100.000 kg težkib kitov. Pri vseh najmodernejših pripravah tudi danes ni lov na kite brez nevarnosti. Ribiči ekspedicije se imajo boriti z ledenimi gorarni, ki molijo po 35 m iz roorja in uničijo pri najmanjši nepazIjivosti največje parnike. Iz topa harpunirana žival lab.ko prevrne parai čoln. Kolikokrat se morajo tmditi izurjeni rfbiči po cele ure in ure predno razstrelijo velikana na smrt in ga privlečejo do kuhinjske ladje. Kitji lov daje severnim narodom letno težke milijone. Ako bodo lovili kita še par let s tako vnemo tudi po morjib krog južnega tečaja, kakor to delajo v letih po vojni, bo ta morska živa gora tudi v teh morskih globinah ravno ta\to redka prikazen kakor je že na severu. Francoski piiot Lemoigne se je povspel z letalom dne 12. marca 12.100 m v zračne višine. Omenjena višina je naj višja, katero je doslej dosegel aeroplan. Polet se je izvršil na letališču pri Parizu, kjer so čakaie drznega letalca ljudske množice in rnu častitale k izrednemu uspehu. Lemoigne je star 33 let in je že 12 let pilot. Najprej je bil vodja potniškega letala, sedaj je v službi pri izdelovalnici letal, s katerim se je povspel v tako bajno višino. V letalski 121etni službi je prebil v celem 4500 ur v zraku, pristal je z letalom 20tisockrat in vodil 78 raznih aeroplanov. Za polet v višino 12.100 m je rabil pri bližno 80 minut. Po pristanku na letališču je priznal, da je veliko trpel radi mraza v višinah. Ko je dosegel 12 km visoko, je kazal toplomer 45 stopinj p. ničlo. Dobrih 10 minut za tem je padlo živo srebro že na 60 stopinj pod ničlo. Ko je bil že tako izredno visoko nad zemljo, sc ga je oprijel naenkrat strah, da mu bo pošla zaloga kisika in bo radi pomanjkanja zraka omedtel. Ta občuLok jsUuhu Ma ja napotil k vrnitvi na- zaj proti zemlji. V trenutku, ko se ja začel spuščati navzdol, je kazal toplomer 63 stopinj C pod ničlo. Pilot je tudi pripovedoval, kako čudne in bajno krasne slike so mu plesala pred očmi v višinah. Oprijela se ga ja( nekaka pijanost, kakor bi se bil napil kake opojne pijače. Slike so se inu prikazovale, kakor bi bilc istinite. Zdcf se je postavljenega v sredino severne Tpo-krajine, videl velikanske ledene gx>ra; in plošče, da celo severne medvede, kj so se vrteli ter plesali po plavajočih le-' denth ploščah. Iz te severne pokrajin^ so se začela bliščati okna nepopisno bo; gate palače. Na stopnicah palače je ugledal pravljične osebe in ženske izved-' ne lepote. Ta slika se jo umaknila drugi, ta tretji in tako naprej. Še le tedaj, ko sem začel bolj znatno padati, so izginile slikovite prikazni in sem se zopet popolnoma in do dobra zai vedel, Po mnenju tega francoskega pilota. se pripeti največ aeroplanskih padcevjj ter nesreč ravno radi ples&nja slik, kf zmotijo in spravijo ob zavest krmilarja letala. * Šesti del sveta odksit. Raziskovalec južnega t.ečaja amerikanski kapitan Byrd javlja, da je odkril šesti doi sveta. Novo odkrito ozemlje krog južnegai tečaja ni kak otok, ampak naravnost poseben del sveta. Zima na južnem te-' čaju je toliko popustila, da so se o&-, pravili Byrdovi spremljevalci iz zim-«\ skega taborišča v notranjost nepre^ gledne ledene pustinje. Pomikajo sq; naprej na saneh, katere vlečejo psf,1! Na potu se imajo boriti s sneženimi zai meti, ledenimi gorami in razpokami vl ledu, ki so prikrite ter skrajno nevar-, ne. Ta ekspedicija v notranjost ima za: cilj: postaviti zaloge z živili in benci-^ nom za letala. Byrd bo preletel tečaj in okolico na aeroplanu spomladi. rgr~ Neniška ladja »Schwerin« zamEznjeiia v Isdti. Kuski ledolGiuUec »JieriaiakK jo Je csvobodil lsdu.