Pomenki XVII. 17. Velikrat sem že uiislil, ker eni pišejo zdaj, zdej, eni pa sedaj, sedej, — ktero je bolje. T. Pišejo tudi sadaj in sada. U. To je bolj po hrovaško menda; ali od kod razlika v pisavi sedaj in zdaj? T. Obrazilo daj (stsl. gda kažena,,goda čas) lika prirečja, ktere znamnjajo čas: kdaj, ondaj, sedaj ali zdaj, tedaj, nekdaj in nikdaj ali nikdar, zgodaj. Se - je iz nekdanjega zaimka *', si, se (hic, haec, hoc; se ecce ; s'de hic, minus bene zde et zrfe), v nioškem spolu z mehkim polglasnikora Q'erek), ki se večidel namestuje z e, torej naj raji pišem sedaj; ker se pa jerek tudi izpusča in s pred mehkimi soglasniki spreminja v %} pišejo mnogi %daj, kakor ssvečer nam. svečer itd. U. Ali bi se ne smelo pisati sidaj, ker se jerek namestuje tu in tam z /', kakor si že unkrat omenil? T. Tudi sidanji sera bral neki, pa se ne spomnim več, kje je bilo. Drugi jugoslovanski bratje govorijo in pisarijo sad, sada in sadaj, kakor tudi tad , tada, kada itd. Da se z njimi vjemajo, in ker se sim ter tje namesti mehkega poglasnika' najde celo a, pisarijo nekteri Slovenci sadaj, kadaj (kedaj, kdaj), tadaj (tedaj). U. Kaj je misliti zastran -daj in -dej? T. Močne oblike so pologoma oslabele, tako tudi obrazila (_daj, dej, de, dij, dasiravno se nektere slabejših v prav starih pismih najdejo. Poraenijo te obrazila ali čas ali kraj in mesto, kje se kaj godi, kje je to ali uno. Sklepajo se z zaimki k, .v7 t, on, in s števnikom ve.i: kedaj fkadaj), kdaj; tedaj , tedej ; nekdaj , nekdej ; zdaj , zdej, zde; kdaj , kdej; ondi, ondukej ; tudi, otudi; vsakdaj ; drugdi nam. druge, drugej ali drugje; kje iz nekdanjega kde, kakor tukej, tukje; tamkej, tamkje; nikje, nikjer, — ktere sploh znanijo kraj ali mesto, z obrazilom ali nastavkom -je nam. stsl. ~de. U. Da ti po pravici povem, da se mi sada in sadaj zdi preveč po hrovaško, zdej in sedej pa preveč po kranjskoslovensko. T. Torej tudi jaz naj raji pišem sedaj ali pa zdaj. xvm. U. Tukaj se bere s i c e r, drugod pa tudi s c e r, — ktero je pravo? T. Mislim, da je pisava sicer bolja, ker je iz nekdanjega sice, z dostavljenim r. V. Kaj pa je sice pomenilo nekdaj ? T. Sice, tudi siko fsic), sic' sik', sicev' sikov' ftalis). Metelko pravi, da je sicer narečje in vez fadv. in conj.) iz ostarelega sice, ter pomeni quideni, zwar, dal bi mu sicer, pa se bojim; v začetku ali s konca alioquin, sonst, widrigens: plačaj, sicer bo druga; in Murko ima tudi prilog siceren, -rna, -rno, sonstig, iz česar se vidi, da je sim ter tje v navadi. U. Rabi se prav lahko in prav dostikrat, in Ijubo mi je, da vem sedaj, da je iz sice, pravilno torej sicer, in po tem se hooem ravnati tudi jest. XIX. 17. Zakaj je tukaj brati ,na selu po leti?" Oboje — selo in leto — je srednjega spola in v ravno tistem sklonu. Tako se bere malo poznej ,,na belišči in belišČM, v naročji io naročJM." itd. T. Nekdaj je bil v tem razloček pri moških in srednjih imenih v dajavnem in skazavnem. V novoslovenscini se redko najde v skaz. -ej ali -e: v blagej ali blazej, okej, duhej; celo morjej, sercej; svete. Večidel je v daj. dosledno -w, v skazavnem pa -u in -i. Vendar poglejva v slovnico, kaj veleva ona? U. V naj novejši, ki si mi jo nasvetoval, bere se o tem tole: ,,Na mesto staroslovenske mestnikove končnice e (za ozkimi soglasniki i) stopila je v novoslovenski pisavi dajavnikova oblika, tako da se nam mestnik sploh ne loči od dajavnika; samo za ozkimi soglasniki se bere v nekterih spisih staroslovenski i, ki nied Ijudstvom še dan danes živi" — in str. 34. — ffkar jeposebnoza čerko j (vsaj pri srednjih samostavnikih) in za lopljenci posneme vredno , ker se popolnoma vjema z Ijudskim govorom". T. Nekdanje oblike ej ali e v skazav.: v blagej, v grade, v mrace itd., dasiravno je sim ter tje po Koroškem in Kranjskem slišati in tu in tam pri poprejšnjih pisateljnih brati, se menda poprijemali ne bodo; želeti bi pač bilo, da bi v daj. vselej pisal se — u. 17. Zakaj neki? T. Za to, da se moški in srednji spol po obliki že na tanko loči niemo ženskega, in nekako daj. sklon od skaz. U. Ali delajo drugi Slovani, p. Hrovatje, Serbje tudi ta razloček za ozkimi soglasniki Qxy š, č in j)? T. Tem je vse eno, v daj. ia skaz., za širocimi in ozkimi soglasniki pišejo vselej -u: v selw, na polju. U. Zakaj jih mi ne posnemaino in zakaj ne pišeino tudi mi v skaz. vselej -u ? T. Ker se oinenjena pisava vjema a) nekoliko s staroslovensčino, 6) z Ijudskim govorom, in c) ker se za ozkimi soglasniki, zlasti v srednjili iinenih in za ,/ že celo, dobro poda. U. Zakaj piše tu ,,po leti1' za širokim in terdim soglasnikom t vendar le i ne pa «? T. Zdi se mi, da je kakor prirečje ali prislovje (adv.), kar nekteri ludi skupej pišejo, p.: časi, včasi, počasi; verhi, poverhi; poleti, podnevi, pogodi, pa tudi po dnevu, po godu itd. U. Torej sem tolikrat že bral na potu in na poti. T. P o t je pa različnega spola ter še po tem različno lahko piše; v enoj. je mošk. in žensk. sp., torej — na potw in na poti, — v množ. celo srednj., toraj: dobripot/e, slabepot«, gerde (a) pota. U. Morebiti velja za uno spreminjavo, v skaz. i nam. m, tisto praviio, po kterem se za ozkiini soglasniki om in ovspreminja v em in ev? T. Po soglasnikih i, š, 6 pišejo vendar sploh raji u: pri možu, v košw, na kovač«, da se bolje vjemajo z jugoslovanskimi pisatelji. U. A!i suiem torej svobodno spreminjati ali ne? T. V daj. naj se piše pravilno u, v skaz. svobodno; za j zlasti v srednjem spolu uii je vendar i kej všeč : v naročji, na cvetj«, po petjj, po drevjj, dasi v naročju, na cvetju, po petJM, po drevju ni napačno.