TRST, sobota 5. aprila 1958 Leto XIV. . Št. 82 (3927) PRIMORSKI DHEVNIK Cena 25 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: ul. MONTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93401 IN 94-030 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir letno i. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. . Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Post”1 ‘eK°y1. ; , Kn me v širini I stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir — MALI OGLASI: 30 lir beseda — Za Jugoslavijo cene oglasov po dogovoru. tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunal™ baniki v Ljubljani V Londonu se je začel križarski pohod proti blaznemu jedrskemu oboroževanju Okoli deset tisoč ljudi koraka iz Londona v 80 kilometrov oddaljeno vojaško atomsko središče Aldermaston - Zborovanje znanstvenikov v Kanadi - Tožba proti povzročiteljem jedrskih eksplozij - Poziv vlade CSR - Izjave Nehruja . IONDon, 4. — Okoli devet tisoč manifestantov se Neis^nes- poldne zbralo na Trafalgar Square pred korn °^m sP°menikom, kjer je z enominutnim mol-111 počastilo spomin žrtev atomske bombe v Hiroši-ju jln Nagasakiju. Manifestacijo proti jedrskemu orož-voiiv 0rganiziral «odbor za kampanjo proti jedrski doC■ Ogromna množica se je nato v tri kilometre mest *X>vorlci odpravila peš v 80 kilometrov oddaljeno V , 0 Aldermaston, kamor bo prispela v ponedeljek. Vanja11 mes*'u vojaško središče za jedrska raziskana1*}0^' k* se .ie zbrala Dmtt ^U’ je nosila napiee oti vodikovi bombi s po- biva ^ ^ An=uJa Prido-nike v,1Jatelie in ne sovraž- riontir u?ril je na)PreJ ka’ ^ k katedrale sv. Petra ta Predsednik odbora za niim n^° John Collins, za HaroiPa kmet in poljedelec SlSteele' ki se je lan-r‘Udil 2 na Japonskem po-skim - se ^Postavi jedr-kn j Zarčenjem na Pacifiškim Protesta proti jedr-L? Poizkusom. Foot ^rist‘čni voditelj Michael žgodn,,* .omenil, da so bili v Vilni !ni Melike Britanije šte-^at>ašn stni pohodi, «toda Jačetpt1 P°hod lahko pomeni P°hoia)1 Prvega križarskega Philin Ranega zgodovinarja n -^ee, ki je tudi 56 hni; ateij» ie izjavil: «Mi iijo virTu' fisti. ki se ne bo-Hadčlnv - hombe, nimajo bjih j',eskega poguma. Vri ta ^. "cumnost, ki ni vred- 2a-°veka». U Boeia se je povorka razvi-ilitfr- rih ulicah v smeri ^ So astona- Številni ljudje, delali ,na obeh straneh ulic v Pov^P.a r> so se vključevali *'tt nnr^°’ ki nudi dokaj pe-dtu*8 -. v Povorki so ce-'^ki *n opažajo se tudi bevu, za otroke. Nasplošno ?eiiiui e mlad element: dve Jo iU v s® se zbrali v Beau-anadi, pismo, s kant« jearslfP°ziva, naj prepre-Jveniki t katastrofo. Znan-fi tlNho ,terim je pismo na-«tk°v ’ < ?koli 30 biologov, s tokovn: f rskih fizikov in k. Veera? za genetiko), so “deležih privatne ^aibHe na vabilo kanad-lu- ,e n? trijca Eatona. Rus-s.11 sesta„,mogel osebno udele-8?°, je a> toda njegovo pi- tidk ^obeiotnStVenik.om pre' „■ dr D nagrajenec za .0 ‘ihto ’ ow.ell. tl se Pravi med drugim: at„Zavedai„ syetu v večji me-bonske „ ■ ohsega nevarnosti ghUs°v. y°J,ne ‘n jedrskih po-k lV®a mora biti naša ‘n?hjšani!: .da Prispevamo te nevarnosti in za mednarodni ^it«, nsitazhtneu°nference bil žav Se sDor - 0 Predlogih, ki tv= kom ?C1J0 nekaterim dr-t!hci,.toeka v 86 Pomaga mr-yr°žitvij0 ezi z jedrsko Kj je s^''!gtonu m Moskvi v-,1?! 0seb iz ZDA, ‘tonike m„ kf Britanije in VjJ?ek pr ,. edla kazenski po-it^ kitn yj ameriškim in so- Cc «ki k*m funkcionar- Poizk,, g0vorni za je-!)iveadioaktiaSe' ki povzroča- štovanjem človeških pravic, ki ga priporoča listina Združenih narodov. PRAGA, 4. — Češkoslovaška vlada je nocoj objavila izjavo, s katero svečano poziva vse vlade in vse narode, naj se zavzamejo za prepoved jedrskih poizkusov kot prvo fazo splošne razorožitve. Češkoslovaška vlada poudarja, da je »zadnja in častna sovjetska pobuda korak zgodovinske važnosti v borbi da se prepreči nevarnost vojne, da se okrepi svetovni mir in mednarodna varnost«. Češkoslovaška vlada poziva nato vladi ZDA in Velike Britanije, naj prenehata svoje jedrske poizkuse, in poudarja, da bi to prenehanje prineslo spremembo v mednarodnem položaju in bi povečalo zaupanje med narodi. NOVI DELHI, 4. — Predsednik indijske vlade Nehru je na tiskovni konferenci izrekel zadovoljstvo zaradi sovjetske pobude o ustavitvi jedrskih poizkusov in upanje, da bodo tudi druge države sledile temu zgledu. Predlagal je, naj se imenuje skupina vidnih znanstvenikov, da nadzorujejo spoštovanje prevzetih obveznostih. Dejal je, da je Indija zelo zaskrbljena zaradi jedrskih poizkusov, in je nadaljeval: «Ne razumem odpora proti prekinitvi poizkusov za nekaj časa. Popolnoma razumem odpor proti njihovi dokončni prekinitvi iz strahu, da druge države ne bi vodile take politike. Toda prekinitev za nekaj časa ne škoduje stališču ali varnosti no-ijene države in omogoča, da se temeljito proučijo ta vprašanja v boljšem ozračju. Omenil je nato sporno vprašanje, ali je mogoče z gotovostjo odkriti jedrske poizkuse, in dejal, da je spričo tega najbolj primerno prekiniti poizkuse, da se ugotovi, kako je s to zadevo. Nehru je dalje obsodil sklep o opremi zahodnonemške vojske z atomskim orožjem in je pripomnil, da bo to povečalo mednarodno napetost. V zvezi s konferenco najvišjih je izjavil, da bi bilo dobro, če bi se udeležile tudi nekatere države, ki niso v nobenem vojaškem bloku. Dejal je tudi, da odobrava načrt poljskega zunanjega ministra Rapacbe-ga o neatomskem področju v Srednji Evropi, čeprav bi želel važnejše ukrepe za ustanovitev takega področja, v katerem naj ne bi bilo nobenega orožja. Kadar o odnosih z ZDA BUDIMPEŠTA, 4. — Nocoj je bil v prostorih madžarskega parlamenta velik sprejem, katerega so se udeležili člani sovjetske delegacije, predstav- niki Vzhoda in Zahoda ter okoli tri sto drugih povabljencev. Na banketu pred sprejemom v parlamentu je Kozlov nazdravil sovjetsko-madžarskemu prijateljstvu. Prvi tajnik madžarske delavske stranke Janoš Kadar je na vprašanje nekega časnikarja o možnosti tesnejših odnosov z ZDA odgovoril: »Lahko v kratkem pričakujete zanimivo pobudo.« Dodal je, da želi Madžarska izboljšati trgovinske odnose z Zahodom in tudi z ZDA. Kadar je dalje izjavil, da se Madžarska ne misli za sedaj pridružiti nobeni razŠT-jeni verziji načrta Rapackega. Na neko drugo vprašanje je Kadar odgovoril, da se bivši ministrski predsednik Ra koši ne bo nikoli več vrnil na vodstvo države, »dokler bo Madžarska obstajala«. Pripomnil je, da bi Rakoši lahko še dalje bil glavna madžarska osebnost ves ostali del svojega življenja, če ne bi bil napravil napak. O Nagyju je Kadar izjavil, da je v nekem kraju na letovišču: ni pa hotel povedati, ali je v Romuniji. Pripomnil je. da ne ve, ali bodo Nagyja postavili pred sodišče. Ko so ga vprašali, ali bo maršal Tito prišel na Madžarsko med sedanjim obiskom Hruščeva, je Kadar odgovoril negativno. Tudi madžarsko poslaništvo v Moskvi je priredilo svečan sprejem ob 13, obletnici osvoboditve Madžarske. Sovjetska delegacija bo jutri obiskala novo iindustrjisko mesto Stalinvaroš. Ob tej priložnosti bo zunanji minister Gro-mlko imel važen govor. «»------- Hammarskioeld odpotoval iz Ženeve ŽENEVA, 4. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je nocoj odpotoval z letalom v Nevv York. Njegovi razgovori z egiptovskim zunanjim ministrom Fawzijem so se končali popoldne. Uradno poročilo pravi med drugim: «Glavni tajnik OZN in zunanji minister Združene arabske republike sta se sestala v Ženevi 3. in 4. aprila. Govorila sta še posebno o vprašanjih, ki se tičejo odnosov med Združeno arabsko republiko in OZN. Proučila sta tudi zadnji razvoj mednarodnega položaja in položaja na Srednjem vzhodu. Razgovori so ostali v okviru običajnih stikov, ki jih glavni tajnik ima z vladami držav članic med zasedanji glavne skupščine.« —_#»----------------- Nehru o Indoneziji NOVI DELHI, 4, — V zvezi s položajem v Indoneziji je Nehru na tiskovni konferenci izjavil: «Stveda nas dogodki v Indoneziji zanimajo in zaskrbljeni smo. ker gre za veliko azijsko državo in za veliko prijateljico Indije. Upamo, da bodo Indonezijci premagali svoje težave in da se ne bo nihče vmešaval v njihove notranje zadeve.« Nehru je dalje izjavil, da počasnost prenosa bivših francoskih posesti v Indiji tudi «de jure« v bistvu ne škodi fran dal je, da je vprašanje AlžI-ra mnogo Vežnejše. Na koncu je Nehru dejal, da n im a nobenega namena umakniti se z oblasti in da se počuti dobro. Pripomnil je samo, da se čuti nekoliko trudnega. Nov val stavk v Franciji PARIZ, 4. — Franciji grozi nov val stavk. To pot se na stavko pripravljajo rudarji in kovinarji. Sindikalne organizacije rudarjev so nocoj pozvale na stavko, ki naj se začne v soboto 12. aprila. Gre za opozorilno stavko, ki bo trajaia 24 ur. Utegnila pa 'bi slediti nova stavka za nedoločen čais. Za stavko so se odločili, ker so propadli razgovori med sindikalnimi predstavniki in delodajalci v zvezi z zahtevami rudarjev za povišanje mezd. V Lil le je 1500 kovinarjev tamkajšnje velike tovarne sklenilo za jutri celodnevno stavko. P?&°v na podlagi H? ‘ ?°diJč. !° aLtožitelif J0 dunes ob-?lj ^?r>ški m,ed katerimi i,a*ist>č'ni vodi-v O,?ho>nas, bivši sJ:veni svetovni ril Ufii- "" * ■ • angleškl i Marinu Bussell, dva inSS* r&a. klera, trije P bori ribiči ".a a' tnje 0 v j,- ,, ‘ih., sporoča, Nv4,tožbo vl°žili po- briutt pTot.‘ Pred- »bih ki’ »v J0an^ vlade. Tož, >4, nskem J Zlh pri wa- * k• Ja PreH, n* s°dišču, *la jhika McF^em °bramhne-V^dnl^isa S,Bilroya in admi-k^ho^aussa. n®.zahtevaj0 povra- iSaiic drža7nU° so P°s'ali v S N in vnemu pravdniku S)et»ineravailVetjliki tož‘te-0 Zvez« odP°f°vati v Zl i' da ^ tam {iHtem8t°Pek Je začel ka- *hv>derVa bo&arje^"0’* ameriškim WN8f?brambrd katerimi Slje 7-a a- L««a ^njeni A Su- P°udarja, S ^ :zaCtn0b,li od kon-h« °goč» Pooblastilo, b>osta’ d« spravlja-8' mov-ška živ- '» 19- 0 aton?°u aar'a’ da 4 v haTv energiji asProtju s spo- cosko-imdijakim odnosom. Do- vanja izkušenj zadnjih let, n?. ItlllllllllMIIIIHMMIIMMIIIttlllllllllllllllMIttllltMMMIIIIIIItlllUlllliminMIIIIIIIIIIMIMIfVVIMCmfMttBrtltllllllltlllltMllltllltlllVIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllt V Tunisu odločno nudzorstvo ob meji z A/žirom Prej mora francoska vojska zapustiti tuniško ozemlje - Murphy in Beeley se jutri vrneta v Pariz - Pred ustanovitvijo alžirske vlade NEW YORK, 4. — Mohamed Jazid je nocoj izročil v imenu narodnoosvobodilne fronte tisku izjavo, v kateri Je rečeno, da Je pripravljen zahtevati, s pomočjo prijateljskih delegacij, sklicanje Izrednega zasedanja glavne skupščine OZN, če ne bo uspelo angleško-ameriško posredovanje. TUNIS, 4. — Ameriški^ in ter da hkrati dovoli bivanje britanski posredovalec Mur-phy in Beeley sta se danes zjutraj razgovarjala poldrugo uro s predsednikom Burgibo. Po razgovoru sta izjavila, da nista izročila Burgibi nobenih Hammarskjoeldovih predlogov. Murphy je ponovil svoje izjave, da je vedno optimist in dejal, da vidi v predsedniku Burgibi sposobnega državnika. Beeley pa je izjavil, da sta Burgibi poročala o svojih razgovorih v Londonu in Parizu. Posredovalca se bosta verjetno vrnila v Pariz v nedeljo in se v torek spet sestala z Gaillardom. Med današnjim razgovorom sta oba posredovalca podrobno poročala o vseh dosedanjih razgovorih. Toda v tuniških krogih se poudarja, da tuniška vlada ne more sprejeti nadzorstva ob meji. Pripominjajo, da bodo o nevtralnosti Tunizije v zvezi z Al-žirom lahko govorili šele tedaj, ko bo francoska vojska v celoti zapustila tuniško ozemlje. Poudarjajo, da Tunizija ne more sprejeti mednarodnega nadzorstva ob meji. ki bi bilo v škodo Alžircem, francoskih čet v Tuniziji, ker to pomaga Francozom v vojni proti Alžircem. V zvezi z današnjim razgovorom menijo nekateri, da je Burgiba opozoril oba posredovalca, da je že pristal na veliko koncesijo, in sicer na izločitev alžirskega vprašanja iz okvira dobrih uslug. Mur-phy in Beeley sta s predlogom za nadzorstvo ob alžir-sko-tuniški meji znova načela alžirsko vprašanje. S tem se torej ponovno postavlja vprašanje rešitve alžirskega vprašanja. Tuniški list «A1 Amal« piše v zvezi s posredovanjem med drugim: »Besedo imata sedaj Amerika in Velika Britanija. Ura izbire je prišla in mi bomo videli, ali sta Amerika in Velika Britanija sposobni prevzeti svojo odgovornost, izvleči potreben nauk in ga izkoristiti za resno in plodno akcijo.« V Tunisu se govori, da se bo v kratkem ustanovila alžirska vlada, ki bo zaprosili takojšnje priznanje od Tunizije in Maroka. O sestavi te .Vla- de bodo baje govorili na konferenci, ki bo konec tega meseca v Tangerju, in ki se je bodo udeležili predstavniki Neodestura, Istiklala in alžirske narodnoosvobodilne fronte. Alžirski vladi naj bi predsedoval Ben Bella, voditelj ki so ga Francozi novembra 195(1 ujeli, ko so prestregli letalo, s katerim so se alžirski voditelji vračali iz Maroka v Tu nis. Ben Bella je sedaj zaprt v Parizu. Medtem poročajo, da je danes prišlo ob alžirsko-maroški meji do spopadov med oddelki maroške osvobodilne vojske in francoskimi oddelki. To vest je sporočil maroški list «A1 A-lam«. Do »popada je prišlo na področju južnega Maroka, ki so ga Spanci te dni prepustili Maroku. Močna bitka je bila tudi ob alžirsko-tuniški meji blizu kraja Bir-El-Ater. Padlo je 30 Al-žircev. Kakor običajno, Francozi ne javljajo svojih izgub, ker se je njih število v zadnjem času povečalo. Manjši spopadi so bili tudi drugod. podlagi katerega sta CGIL in FIOM izdelala novo politiko, ki bolj odgovarja in je bliže potrebam delavstva in stvarnosti v moderni tovarni, hkrati pa je rezultat v prvi vrsti odpora, čestokrat junaškega, vztrajne in neutrudljive borbe, ki jo vodijo tisoči delavcev, ki se niso nikoli upognili, tudi v najbolj mračnih trenutkih ne, maščevanju in diskriminacijam delodajalca, k, je čestokrat plačal z odpustom in z lakoto privrženost delavstva sindikatu in delavsko zaupanje v svobodo in demokracijo.« V zvezi z volilno propagando na televiziji je danes izjavil republikanski prvak La Malfa novinarjem, da se je ukvarjal s tem vprašanjem samo Kot zastopnik republikanske in radikalne stranke. Dejal je, da je prosil nekatere novinarje, ki so mu politično blizu, da vprašanje proučijo in pripravijo nekaj predlogov. To proučevanje še ni zaključeno in zato La Malfa še ni razpravljal o njem niti s socialističnim bivšim poslancem Schiavettijem iin tudi ne z drugimi političnimi predstavniki. Kaže torej, da včerajšnja vest o La Malfovem predlogu, naj se komunisti in misini izključijo iz pogajanj o televizijski volilni propagandi, ni bila točna. Iz Tridenta poročajo, da je južnotirolska nemška ljudska stranka glasovala proti deželnemu proračunu za leto 1958, čeprav so njeni deželni poslanci, člani deželnega odbora, t. j. deželne vlade in čeprav je bila dosežena pri glasovanju posameznih poglavij proračuna potrebna večina prav s pomočjo nemške manjšinske ljudske stranke. ANSA poroča, da torej ne gre za vprašanja deželne uprave, temveč za vprašanja, ki so izven pristojnosti dežele in ki zadevajo pravne odnose med nemško manjšino in italijansko državo. V svoji glasovalni izjavi je predstavnik nemške ljudske stranke SVP (Suedtiroier Volkspartei) dr. Bruggei kritiziral avtonomni statut dežele, ki ne spoštuje nilti črke niti duha sporazuma Gruber-De Gasperi. Predvsem se južni Tirolci Pritožujejo, da morajo biti na podlagi tega statuta sestavni del dežele, v katero je vključena tudi tridentinska pokrajina, tako da so postali iz večine, ki jo imajo v bocensk: pokrajini, manjšina v avtonomni deželi tako imenovani «Tren-tino - Alto Adige«. «ltp<.mo, da bomo mogli še v letu 1958 in v bodoče zavzeti drugačno stališče, ker si želinu. da se bodo še letos naše zahteve uresničile,« je izjavil dr, Brug-ger, ko je naštel vse kršitve omenjenega sporazuma, proti katerim so se pritožili že pred petimi leti, ko jim je bilo ponovno obljubljeno, da se bodo njihove zahteve izpolnile Obljuba pa se ni uresničila! ANSA pripominja, da je to stališče nemških predstavnikov v zvezi t Raaho-vim obiskom v Rimu in s potrditvijo obsodbe pred apela- BONN, 3. — Zahodnonem-ški obrambni minister Strauss bo B. aprila v Rimu, kjer se _____________________________ . _ bo sestal z italijanskim ob-jcijskim sodiščem mladih Nem rambnim ministrom Taviani- j cev, ki so bili obtoženi, da jem in francoskim obramb-j.so ubili finančnega stražnika nim ministrom, |v Fundresu. Agencija dodaja, da s tem sodelovanje nemških demokristjanov z italijanskimi v deželnem odboru ne bo prenehalo, ker statut določaj da mora biti v odboru zastopana sorazmerno tudi nemška manjšina, in sicer dva odbornika nemške narodnosti in pet odbornikov italijanske, položaj se bo bolje pojasnil, ko bo 15. t. m, razprava o nezaupnici levičarskih deželnih poslan, cev proti sedanji demokrist-janski deželni vladi. Od izida tega glasovanja bo odvisno ali bo prišlo prvič po desetih letih, do krize deželne vlade Podtajnik v zunanjem mini strstvu Folchi se je danes vrnil iz Londona v Rim. Med diugimi vprašanji je razprav, ljal tudi o obisku predsednika Gronchija v Veliki Britaniji. Izjavil je, da je z razgovori, ki jih je imel z zunanjim ministrom Seiwynom Lloydom zadovoljen. Zlasti je poudaril, da je naletel na mnogo zanimanja za italijanski načrt, kako odstraniti težave za ustanovitev evropske, ga področja svobodne izmenjave. Kancler Raab pa se je po-poidne pogovarjal s Fanfanijem Zunanji minister Pella je sprejel turškega zunanjega ministra Zorluja, ki potuje iz Pariza v Ankaro. Hkrati je bila danes četrta seja mešanega turško - italijanskega odbora za izvajanje italijansko -turškega kulturnega sporazuma. Centralna kontrolna komisija KPI je nadaljevala z zasliševanjem bivšega poslanca Corbija, ki so ga obdolžili, da je bil nediscipliniran. Komisija ga je pozvala, naj trenutno preneha s politično aktivnostjo, na kar je Čorbi pristal. Iz poluradnega poročila vlade sledi ,da bodo znašali državni stroški za majske volitve okrog 13 milijard lir. Sest milijard in 900 milijonov bodo izdali za tehnično in upravno organizacijo, 6 milijard pa za mobilizacijo karabinjerjev in policajev. Za tehnične in u-pravne potrebe je bilo že določenih pet milijard, medtem ko bodo morali ostale milijarde poiskati v drugih postavkah državnega proračuna. A. P. Popularni plesalce * Bruno Dossena tragično umrl MILAN, 4. — Popularni in zlasti med mladimi gledalci televizije znani plesalec in izvedenec za zemljepis v oddaji «Odnehaš ali nadaljuješ«, Bruno Dossena, se je na avtomobilski cesti Milan - Bergamo smrtno ponesrečil. Vračal se je s svojim avtom iz Benetk, kjer se je udeležil kinematografskega Rallyja. Poleg njega je bila njegova zaročenka Marisa Oriani, ki je bila hudo ranjena, tako_ da so jo prepeljali v bolnišnico v Monzi, Dossena je vozH zelo počasi, ker je bila noč in je deževalo kot iz škafa Do nesreče je prišlo, ker je tovorni avtomobil, ki je prevažal surovo maslo z brzino okrog 70 ali 80 km, z veliko silo od zadaj zadel v Dosse-nov avto. Vlekel ga je okrog 20 metrov, dokler ga ni zvrnil v obcestni jarek, nato pa zavozil kar čezenj ter se šele po devetih metrih ustavil. Želimo, da bi tudi ZDA s svoje strani začele tako propagando, kajti vse človeštvo bi od tega imelo koristi.« »Drugi politiki, je nadaljeval Hruščev. trdijo, da naš sklep ne bi mogel biti priznano veljaven brez mednarodnega nadzorstva. Na to odgo-varj-mo s sprejemom takega nadzorstva Tretji trdijo, da smo sklenili prekiniti poizkuse zaradi prednosti, ki naj bi jo dosegli med prejšnjimi poizkusi. S tem v zvezi naj o-menimo, da ZDA preizkušajo svoje atomsko in vodikovo orožje od leta 1944, ne da bi nikoli mislile, da bi s tem prenehale, V prekinitvi jedrskih poizkusov vodimo prvi korak k splošni razorožitvi, k pogojem, ki naj zajamčijo svetovni mir, in pot, ki vodi k miroljubnemu sožitju ter miroljub-pemu tekmovanju med obema gistemoma. Rešitev tega življenjskega vprašanja bi vplivala tudi na rešitev drugih nujnih mednarodnih vprašanj ZDA so napravile mnogo več jedrskih poizkusov kakor Sovjetska zveza. Vsi vedo, da je bil prvi ameriški atomski poizkus napravljen leta 1945. toda ne na preizkusnem pod ročju. pač pa nad japonskima mestoma Nagasaki in Iliroši. ma. Ti poizkusi so povzročili stotisoče žrtev, Mi smo začeli naše atomske poizkuse mnogo pozneje, ne da bi spravili v nevarnost človeška bitja. Sicer pa, vsakdo, ki se nekaj spozna na znanstvena raziskovanja, bo priznal, da število poizkusov nima nobene važnosti Drugače ne bi mo-gli mi izpolniti zaostalosti in dohiteti ZDA z mr.', go manjšim številom poizkusov.# Hruščev je zatem izjavil, da je SZ nedavno napravila »številne zunanjepolitične korake za zmanjšanje mednarodne napetosti, vendar pa so ZDA in druge zahodne države zavr. nile vse naše predloge. Zahod ima še dalje zaupanje v svojo politiko sile in je zato zaostril svojo hladno vojno«. Dalje je Hruščev dejal, da je svet z nezadovoljstvom in obupom sprejel negativni odgovor predsednika Eisenhower-ja ca sovjetsko sporočilo o prekinitvi jedrskih poizkusov, ter je dodal, da so zahodne države povečale svojo oborožitev ter pripravljajo atomsko vojno proti SZ in drugim socialističnim državam. »Ameriška vojaška letala z atomskimi bombami delajo izvidniške polete nad številnimi evropskimi državami in s tem večajo nevarnost vojne. Številna ameriška letala z atomskimi bombami so nedavno tre-šči’a na tla, s čimer so dokazala, da bi atomska vojna lahko izbruhnila zaradi navadnega incidenta ali pa zaradi izzivalnega dejanja kakega blazneža«. Hruščev se je ponovno izrekel za sklicanje konference najvišjih. Pri tem pa je zavrnil zahtevo, naj bi na tej konferenci govorili o vprašanjih Vzhodne Evrope. «Taka diskusija, je pripomnil, bi pomenila vmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Nihče nima pravice stopiti v vrt svojega soseda brez dovoljenja*. Hruščev je dalje obtožil imperialiste, da so vzporedno pripravili napad na Madžarsko in Egipt, in dejal, da je bil mednarodni položaj ob koncu leta 1956 izredno resen. »To- da odločnost socialističnega tabora in egiptovskih patriotov, je pripomnil, je omogočila, da se je zadal hud poraz napadalcem. Od tedaj se je mednarodni položaj ugodno razvijal in upamo, da so se zagovorniki napada nekaj naučili,# je zaključil Hruščev. Se prej je govoril prvi tajnik madžarske delavske stranke Janoš Kadar, ki se je zahvalil SZ za pomoč med uporom leta 1956, V začetku svečanosti je bila vojaška parada v počastitev 13. obletnice osvoboditve Budimpešte. Parada je bila na Trgu junakov ob navzočnosti ogromne množice. Na trgu in po ulicah, ki so bile okrašene z zastavami, so bile poleg številnih slik Marxa, Engelsa in Lenina tudi slike Bele Kuna, ki je bil rehabilitiran po XX. kongresu KP SZ. Ameriški državni departma je danes objavil izjavo, v kateri pravi, da je hotel Hruščev v svojem današnjem govoru v Budimpešti potvorjeno prikazati stališče ZDA do konference najvišjih. Predstavnik državnega departmaja White je v zvezi s pozivom Hruščeva, naj Eisenhovver in Mac Millan pokažeta dobro voljo in sledita sovjetskemu zgledu, ostro kritiziral Hruščeva, sovjetsko politiko v zvezi z razorožitvijo in gospodarski položaj v Sovjetski zvezi. Pozval je SZ, naj sprejme zahodni načrt in pogoje o raz orožitvi, ki so bili vključeni v resolucijo OZN in ki je bi la sprejeta na zadnjem zase- neposredno odgovoriti na današnji govor Hruščeva. Poteklo je skoro pet dni, odkar so ZDA, Velika Britanija in Francija izročile moskovskemu zunanjemu ministrstvu spomenico o možnosti sestanka na najvišji ravni. S to spomenico se predlaga tudi, naj se v zvezi s pripravami za tako konferenco začnejp sredi a-prila diplomatska pogajanja. V imenu ZDA mislim, da je upravičeno trditi, da se naša vlada sprašuje, kdaj bo dobila zadeven odgovor. Gre namreč za predlog, ki ga je zelo lahko razumeti*. Predstavnik Foreign Officea pa je v zvezi s pozivom Hruščeva omenil izjave Mac Millana od I. aprila v spodnji zbornici. Mac Millan je tedaj izjavil, da se angleška vlada želi pogajati za sporazum o razorožitvi, ki naj določa u-krepe o prekinitvi jedrskih poizkusov ob primernih po'gojih in ob določenem dnevu v o-kviru sistema inšpekcij. Mac Millan je tedaj tudi izjavil, da je SZ skrbno izbrala trenutek za sporočilo o prekinitvi poizkusov, t. j. konec vrste sovjetskih poizkusov ter čas pred ameriškimi in britanskimi jedrskimi eksplozijami. Predstavnik je tudi dejal, da britanska vlada poziva SZ, naj sodeluje v komisiji strokovnjakov, ki jo je predlagala britanska vlada julija, da se pripravi sistem inšpekcij v zvezi z razorožitvijo. V londonskih krogih trdijo, da je sovjetski sklep o prekinitvi poizkusov samo prvi in danju skupščine' pod ameri- «niti ne najvažnejši« ukrep. škim pritiskom. Časnikarjem, ki so ga zaprosili, naj komentira poziv Ni-kite Hruščeva ZDA, je Hager-ty izjavil, da nima k temu nobenega komentarja, pripomnil pa je; »Dodal bi lahko sledeče, ne da bi mislil s tem v okviru ukrepov, ki bi jih moral vsebovati začetni sporazum o razorožitvi. Pripominjajo, da povezuje zahodni načrt prekinitev poizkusov tudi z ustavitvijo izdelovanja jedrskega orožja in sporazumom o sistemu nadzorstva. UIIIIIIIIIIIIMIIIIHtHIMIIIIIIIIIIIItItIMIIIlUlMIlinillllllltlllllllltlllllltllllllllllltmiltlllllltlltiMII Petričeva tiskovna konferenca * NEUTEMELJENOST ZAVRAČANJA SKLEPA 0 PREKINITVI POIZKUSOV Prvi sestanek nove zvezne skupščine bo 17. t.m. vlada še vedno proučuje mož. nost, da predloži oborožitev zahodnonemške vojske pred _____________________ D_ DZN, in je na ta način popra* sovjeta o enostranskem prene- vil pisanje «Komunista», iz ka- harju jedrskih poizkusov ka- terega se je moglo sklepati, (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 4. — »Pozitivno reagiranje svetovnega javnega mnenja na sklep vrhovnega rju je že,- kako je javno mnenje v svetu zainteresirano, da se to za človeštvo življenjsko vprašanje reši.« je izjavil na današnji iiskovni konferenci Jakša Petrič. Dodal je, da /a jugoslovansko vlado ni uteme. ijen niti en argument, negativne ocenitve oziroma zavračanja sovjetske pobude. «Ce bodo posamezne atomske sile kljub splošnemu razpoloženju še nadalje zavzemale negat.vno stališče glede tega vprašanja, bodo prevzele nase veliko odgovornost za nadaljevanje oboroževalne tekme in za druge morebitne Dosle-dice. Jugoslavija verjame, da bi splošno prenehanje jedrskih poskusov odprlo pot za druge sporazume in za bodočo razorožitev ter zboljšalo mednarodni položaj.» Petrič je dalje izjavil, da jugoslovanska vlada podpira izjavo vlade CSR v zvezi s sklepom zahodnonemške vlade o atomski oborožitvi Bun-deswehra, in je poudaril razburjenje, ki je te dni zajelo Evropo, posebno pa države, ki so kot CSR bile ena prvih žrtev nemškega napada. Izjavil je dalje, da jugoslovanska •iiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiimmiimiliftiiiiiiiiHMiiiiiiHiiiimiiHtiHHitiiiiimiiiiiMiiiintiitHiiiiiiiiii Indonezijski uporniki priznavajo stike s SEATO DJAKARTA, 4. — Predsednik indonezijske republike Sukamo je danes govoril skupini študentov. Izjavil je, da je sedanji položaj na Sumatri posledica prizadevanja blokov držav, ki skušajo pritegniti v svoje območje države, ki niso še v nobenem bloku. Predsednik je zatem obtožil upornike na Sumatri, da hočejo prisiliti Indonezijo, naj bi se vključila v enega izmed dveh nasprotujočih si blokov. Sukamo je dejal, da ni komunist in da verjame v miroljubno sožitje. V nobenem primeru se ne misli zavzemati za vključitev Indonezije v enega ali drugega od obeh blokov. Medtem javljajo, da so vladne čete na Zahodni Sumatri prekoračile reko Indragiri in zasledujejo upornike. To je potrdil tudi predstavnik upornikov. Značilne so izjave obrambnega ministra uporniške vlade, ki potrjujejo stike upornikov z državami SEATO. Dopisniku francoske agencije «France Presse« je izjavil, da bi se Indonezija vključila v SEATO, če bi uporniki zmagali. Dejal je, da to cilji SEATO in uporniške vlade isti. Pripomnil je, da eni in drugi «branijo svobodni svet proti komunizmu«. Kmalu tretji sputnik MOSKVA, 4. — Podpredsednik sovjetske akademije znanosti Ivan Bardin je na neko vprašanje odgovoril, da bodo po njegovem mnenju »v čim krajšem času* izstrelili tretji sputnik. t «»------ WASHINGTON, 4. — Francoski poslanik v Washingtonu Alphand se je danes razgo-varjal s pomočnikom državnega tajnika za evropske zadeve Elbrickom. Govorila sta o diplomatskih razgovorih v zvezi * konferenco najvišjih. «»------ SEVILLA, 3. — Zahodno-nemški zunanji minister von Brentano je danes prišel iz Lizbone v Sevillo. Uradno poročilo o razgovorih, ki jih je imel * portugalskim ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom, pravi, da so med drugim govorili o NATO ter o trgovini med o-bema državama. da je jugoslovanska vlada to vprašanje že proučila in ie sklenila postaviti pred OZN. Zastopnik zahodnonemške vlade je v zvezi z zahodno-nemško oborožitvijo izjavil, da ima vsaka članica OZN pravico postavljati vprašanja pred OZN, da pa vprašanje atomske oborožitve Bundes-wehra spada v pristojnost odbora OZN za razorožitev. Na vprašanje, kako komentira to izjavo, je Petrič odgovoril: (jZeleli bi, da bi zahodnonem-ška vlada v trenutku, ko je sprejela sklep o atomski oborožit/: Bundesvvehra, upoštevala, da to vprašanje spada v pristojnost OZN, oziroma neposredno odgovornih držav.« Jakša Petrič je nadalje izrazil prepričanje, da bo obisk partijsko-državne delegacije pod vodstvom maršala Tita na Poljskem prispeval k še boljšemu razvoju odnosov in jugoslovansko - poljskega sodelovanja. V zvezi z noto vlad ZDA, Velike Britanije in Francije Sovjetski zvezi o pripravah za konferenco na najvišji stopnji je Petrič izjavil, da bi do konference moralo čimprej priti, in da je Jugoslavija mnenja, da bi se z obojestransko dobro voljo vprašanja postopka mogla relativno lahko rešiti. V zvezi s pisanjem avstrijskega lista «Die Presse« je Petrič poudaril, da niso bili izdani in da se ne pripravljajo nobeni novi predpisi za izdajanje vstopnih vizumov inozemskim obiskovalcem Jugoslavije, Na vprašanje, ali so točne vesti, da bo Nikita Hruščev v kratkem obiskal Jugoslavijo, je Petrič kratko odgovoril: »O tem mi ni nič znanega * Na vprašanje, kako tolmači okoliščino, da Gromiko pri naštevanju držav, ki so protestirale proti atomski oborožitvi in poskusom, ni omenil Jugoslavije, je Petrič odklonil vsak komentar. Novoizvoljena zvezna skupščina Jugoslavije se bo sestala 17. aprila dopoldne. Nova skupščina bo izvolila tudi predsednika republike. Pred njo pa se bodo sestale republiške skupščine in bodo iz svoje srede izbrale po deset poslancev v zvezni svet. Predsedstvo SZDLJ je na svoji seji danes proučilo izide letošnjih volitev, pri čemer je ugotovilo napredek v prv merjavi z zadnjimi političnimi volitvami. Sklenilo je tudi, da na letošnjih proslavah ne bo prvomajskih parad. Predsedstvo pa priporoča, da se za prvomajski praznik organiziralo kulturni, zabavni in športni programi B. B. Vrem« vteraj: Najvišja temperatura 13, najmiižja 9, zračni tlak 1006,8, pada, veter 21 km jugo-vzhodnik, vlaga 75 odst., padavine 2,6 mm, nebo pooblačeno, mor. je razgibano, temper, morja 9.2. Vreme danes: Deževno. Tržaški dnevnik Danes, SOBOTA, 5. aprila V. sobota j Irena, Vinja Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 18.38. Dolžina dneva 12.59. Luna vzide ob 20.38 in zatone ob 6.14. Jutri, NEDELJA, 6. aprila Velika noč, Celestin Predvolilne priprave strank Hude razprtije in ribanje med desničarskimi skupinami Kaze, da bo v tržaškem volilnem okrožju predloženih enajst list Do včeraj sta bili vloženi na okrožnem volilnem uradu samo kandidatni listi KPI in KD. Nobena druga stranka ni do sedaj še prijavila svoje kandidatne liste, čeprav so mnoge že sporočile imena kandidatov. Sicer pa imajo čas do 10. t. m. Poleg tega pa je treba upoštevati, da so nekatere stranke začele nabirati podpise šele potem, ko so komunisti in demokristjani že vložili svoje liste. Za manjše stranke in manjša gibanja ni tako enostavno zbrati najmanj 500 podpisov. Zaradi tega se zbiranje podpisov zavlačuje. Kljub te mu pa je verjeti, da je že večina strank do sinoči nabrala zadostno število podpisov. U-rad Okrožnega volilnega ura da bo posloval tudi na velikonočni ponedeljek, ker pričaku je, da bo prav v zadnjih dneh pred zaključkom roka za vložitev list imel največ dela. Po dosedanjih znakih sodeč, bo v tržaškem volilnem okrožju 11 kandidatnih list, in sicer: KPI, PSI, KD, PSDI, PRI, PLI, PNM, PMP, MSI, Fronta z a neodvisnost in Tržaška unija. Lista, ki ne bo do 10. t. m. nabrala zadostnega števila podpisov, izpade iz seznama udeleženk prihodnjih državnozborskih volitev. V ponedeljek ob 15. ur: bo na STRELISCU NA OPČINAH ItoiMmcija 71 latai ki jo priredi skupni krajevni odbor. Vse demokratično prebivalstvo je vabljeno, da s svojo udeležbo počasti spomin padlih žrtev. Tajništvo Fronte za neodvisnost zanikuje vest, ki jo je objavila revija «Le Ore», da je notranje ministrstvo zavrnilo njen voldni znak. Tajništvo poudarja, da je bil zavrnjen prvi znak, ki so ga vložili, drugi znak D-a. ki ima v polkrogu napis '(Fronte dellTndipen-denza« in risbo svobodnega tržaškega ozemlja, je bil sprejet Obenem pa nam je Fronta z-neodvisnost uradno sporoč-la da bodo na njem listi sledeči kandidati: Eorghese Valerio Giampiccoii Mario. Laurent: Eugenio teče) in Minca Mar cello. Poleg tega pa sporoča, da se še vedno nabirajo pixt-pisi za predložitev kandidatne liste. Neuspeli razgovori med monarhističnima strankama za sestavo skupne kandidatne liste so povzročil. da je dosedanii tajnik tržaške federacije PNM odstopil. Odv. Antonini, ki je dalj časa vodil Covellijevo monarhistično federacijo v Trstu, je odklon.i tudi kandidaturo Obenem pa je odklonil kandidaturo .udi odv. Tamaro, ki se Je pridružil odv. Antoniniju v protestu proti notranjim riba-rijam v voastvih obeh monarhističnih strank v Trstu. Ko* smo že svoj čas pisali, ie zlasti vodstvo tržaške federacije PNM vztrajalo na sestavi skupne liste s PMP (Laurovi mo narhisfi). Toda kljub osebnemu posredovanju poslanca Co-vellija, ki je prišel namenoma v Trst. da bi pomagal sestaviti enotno listo. Laurovi monarhisti niso hoteli ničesar slišati in so odklonili ponudb j covellijevcev. Odstop tajnika in odklonitev kandidature An-toninija in Tamara je povzročilo v monarhističnih vrstah precejšnjo zmedo, Razprtje v PNM je še bolj poglobil sklep osrednjega monarhističnega vodstva, ki je vsililo tržaškim monarhistom PNM vključitev v njihovo listo oivšega misinskega občinskega svetovalca prof. Acerbo-nija. Kot je znano, je Acerbo-ni zapustil tukajšnje fasiste takoj po razpustu občinskega sveta, ker se ni strinjal s politiko federala Morellija dn KD. Acerhoni je bil dosleden zagovornik sodelovanja z demokristjani. Nedavno pa je u-stanovil v Trstu sekcijo novo stranke, ki so jo ustanoviH v Italiji nekateri bivši misini. Gre za stranko, ki se imenuje ((Italijanska socialna federacija«. Kako se je Acerboni znašel na monarhistični listi, n\ še povsem jasno, ker mu prav tukajšnji monarhisti očitajo, da je republikanec in da se šteje celo za nekakega »socialista«. Sicer pa domnevajo, da je hotele tudi osrednje vodstvo PNM imeti na svoji tržaški listi enega bivšega misi-na, da bi lahko lovili glasove v misinski.h vrstah. Lauro si je že zagotovil bivšega misinskega prvaka poslanca Colo-gnattija. Zdi se. da tudi Co-velli ni hotei ostati brez trnika za ribarjenje v misinskih volilnih vodah. Kot torej vidimo, se med skrajno desnico za sedaj vodi huda zakulisna bitka za politično nadmoč med tistimi volivci, ki se jim toži po »slavni« preteklosti. «»------ Razgovori dr. Caidassija s predstavniki ministrstev Iz Rima se je vrnil predsednik trgovinske zbornice dr. Romano Caidassi, ki se je tam razgovarjal s predstavniki ministrstva za zunanje zadeve in generalne direkcije državnih železnic o boljšem izkori- ščanju tržaškega pristanišča. Predvsem so razpravljali o tarifnih vprašanjih in o železniških zvezah z zalednimi državami. Predsednik trgovinske zbornice je poleg tega sodeloval na zasedanju komisije za promet zveze italijanskih trgovinskih zbornic, kjer je poročal o funkciji Trsta v o-kviru evropskega skupnega tržišča. Sestanek odliora za zdravstveno vzgojo 2. t. m. je bil v pokrajinski palači sestanek pokrajinskega odbora za zdravstveno vzgojo pod predsedstvom prof. Gregorettija, ki je podal izčrpno poročilo o delu odbora v prvem letu njegovega obstoja. Odbor je predvsem poskrbel za predvajanje ustreznih dokumentarnih filmov o zdravstvu ter je v ta namen navezal tudi stike z inozemstvom. Po diskusiji so sklenili, da bodo vključili v odbor tudi predstavnika ONMI, nato pa so predvajali nekaj dokumentarnih filmov. URNIK TRGOVIN Danes ostanejo- lahko vse trgovine odprte do 21. ure: trgovine jestvin pa se lahko popoldne odprejo eno. uro prej kot po navadi. Jutri bodo zaprte vse trgovine: odprte bodo gamo cvetličarne od 8. do 13. ter slaščičarne od ‘J. do 21.30. V ponedeljek bodo zaprte vse trgovine razen pekarn in mlekarn, ki o-stanejo odprte od 7. do 12., cvetličarn od 8. do 13. in slaščičarn od 8. do 21.30. URNIK POSTE V nedeljo 6. t. m. velja za vse urade prazniški urnik V ponedeljek 7. t. m. Osrednji uradi im podružnice bodo odprti dopoldne za odpošiljanje pisem, za dostavljanja pisem na dom in za brzojavno šlužbo. Osrednji brzojavni u-rad pa bo kot vedno deloval nepretrgoma. Milimi ,i,Hlinim......milili ..... Odlok Sl. 30 v/mlnega komisarja Izboljšanje prejemkov uslužbencev bivše ZVU Orilok ne rešuje hitiva vpraSanja, ker je lo naloga parlamenta Kakor je obljubil pred nekaj tedni, je vladni generalni Komisar dr. Falamara včeraj podpisal dekret št. 30 gl-de izboljšanja prejemkov uslužbencev bivše ZVU, v pričakovanju dokončne ureditve te-ga vprašanja *ia podlagi za* kona št. 861. Plače osebju bivše ZVU, ki je do sedaj dobivalo manjše prejemke kot tovrstne kategorije državnih u-službencev, bodo zvn.ane za civilne uradnike z osebno doklado, za uniformnano osebje pa z zvišanjem doklade *Ve-nezia Giulia«. Osebje urada za delo pa je doseglo poenotenje svojih plač. Dekret se seveda ne tiče o-sebja, ki že dobiva boljše prejemke kot osebje istih »ate gorij državnih uslužbencev Uslužbenci in d®lav.c* dobivali od 1.000 do 5.000 Ur mesečne doklade; osebje menz od 1.000 d° 2.000; pripadniki krajevnih policijskih organov pa bodo dobivali od 1.0J0 do 10,000 Ur več na mesec z doklado »Venezia Giulia«. Uslužbenci urada za delo namestitvenega urada m centra za usposabljanje delavstva pa bodo sedaj prejemali enake plače kot stalni državni na- m Omenjene Izboljšave »topilo v veljavo od 1. aprila dalje pripomniti Je treba da civilni uslužbenci niso dosegli poenotenja plač kar bi znatno zboljšalo njihovo eko-nomsko stanje. Poleg tega je treba tudi omeniti, da bodo deležni večjih izboljšav pri-ptdnikl eieiin« policije z viš- jimi čini, medtem ko Je za civilno osebje nasprotno. Zadeva uslužbencev bivše ZVU se it dolgo vleče, omenjeni dekret vladnega komisarja, čeprav prinaša izboljšave in nekatere kategorije ize; načuje z istimi kategorijami državnih uslužbencev, ne rešuje bistva vprašanja. To velja zlasti za pripadnike civilne policije, ki predstavljajo veliko večino uslužbencev bivše ZVU in se borijo za ureditev svojega staleža, priznanja služ benih let ter doseženih činov. Zadeva je bila tudi pred parlamentarno komisijo, toda raz-pustitev parlamenta je pre prečila, da bi bilo to vpraša nje kolikor toliko zadovolji vo rešeno. Nasreča na delu Nekaj minut pred 17. uro so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 45 let starega Karla Cesnika doma iz Doline it. 19, katerega so morali sprejeti na ortopedskem oddelku. Mož, kateremu so dežurni zdravniki ugotovili precejšnjo rano na zunanj, stra ni gležnja desne noge z verjetnimi kostnimi In mišičnimi poškodbami, se bo moral prav gotovo zdraviti 20 ali 30 dni vendar ni rečeno, da bo moral ostati ves ta čas v bolni, nici. Dolinčan je obrazložil, da se je ranil med delom v Livarni ILVA. V prvih popoldanskih urah mu je namreč velika jeklena plošča, ki je drsela na tekočem traku, padla na nogo. Koristna pobuda ministra t arlija Jz Rima poročajo, da nameravajo menda ustanoviti poseben inštitut za proučevanje gospodarskih vprašanj vzhodnoevropskih držav. Pobudo za ustanovitev takega inštituta naj bi dal minister za zunanjo trgovino Carli in naj bi bil sedež takega inštituta v Trstu, ki je najbliže vzhodnoevropskim državam in ki ima z nekaterimi izmed teh držav že dokaj živahne gospodarske stike. Pobuda za ustanovitev takega inštituta je zelo pomembna, saj bi inštitut omogočil boljše poznavanje gospodarskih pogojev cele vrste držav, s katerimi ima sedaj Italija dokaj rahle gospodarske stike, kjer pa obstajajo pomembne možnosti za vsestransko gospodarsko sodelovanje. Ta zamisel je v zvezi z znanim stališčem ministrstva za zunanjo trgovino, da bi Italija morala o-krepiti trgovinsko izmenjavo z vzhodnim blokom, ker so se v Ameriki pokazali nekateri grozeči znaki krize, ki bi lahko močno škodili tudi italijanskemu gospodarstvu in morda celo privedli do razširitve krize na Italijo. Ni namreč dvoma, da bo trgovinska izmenjava z ?,Da in drugimi zahodnimi deželami globoko padla, če se bo kriza v resnici zaostrila. Vzhodne države pa ne bolehajo za cikličnimi krizami, ki se pojavljajo samo v okviru kapitalističnega gospodarskega sistema in bi torej povečana trgovinska izmenjava z vzhodnimi državami vsaj delno omogočila preusmeritev i-talijanskega izvoza proti drugim tržiščem. Odgovor sindikatov upravni komisiji Acegata Pogoj za sklenitev ločenih pogodb je za uslužbence nesprejemljiv Upravna komisija nima pravice enostransko preklicati sklenjenih sporazumov Včeraj sta oba sindikata A-cegata poslala upravni komisiji podjetja izjavo, v kateri pobijata njene argumente glede sklenitve dveh ločenih pogodb za osebje. Danes ob 9. uri pa se sestaneta vodstvi obeli sindikatov ob navzočnosti članov notranjih komisij, katerim bodo neaateri sindikalni predstavniki poročali o svojih razgovorih v Rimu. Oba sindikata pa sta zaprosila tudi za sprejem pri dr. Palamari in pri prefekturnem komisarjatu na občini. Sindikata odgovarjata v svoji izjavi na izjavo, ki jima jo je poslala upravna komisija Acegata 25. marca. V svoji izjavi najprej ugotavljata, da ni res, da je komisija vedno poudarjala potrebo, da se popolnoma preuredijo norme, ki urejujejo juridični in ekonomski položaj uslužbencev. Res pa je, da sta sindikata že leta 1948 predlagala ureditev pogodbenih norm za vse u-službence. Takrat je podjetje pristalo na to pobudo in predlagalo predložitev enotnega ekonomskega dn normativnega teksta, ki naj bi veljal za vse uslužbence. 15. decembra 1953 pa se je podjetje obvezalo, da prične čimprej pogajanja za sklenitev nove normativne pogodbe. Takrat so se tudi sporazumeli, da bo ititiiiiiiiiiiMiiiuiiiif iiaiiiiiiinitiiiii iiiiiiiiiiiiiiiii in 11111111111 uifiiitiiiiiiiiiiiiii iii iiiiiiiiiauiiiiiiiiiiiiiMiiiiiitiiuiiauiiiiiiiiiiiiiiiitiiaiiiiiiiiiiiiiiii Izjave ravnatelja Javnih skladišč Pomorske zveze z Afriko se morajo čimbolj okrepiti Sedanje proge ne zadovoljujejo potreb tržaškega zaledja Generalni ravnatelj tržaških Javnih skladišč dr. Bernardi je dal včeraj po radiu nekatere zanimive izjave o pomorskih zvezah med Trston. in Afriko. Pri teh izjavah gre v bistvu 28 govor ur. Bernar-dija na neapeljskem kongre-u, posvečenem gospodarsk tr odnosom med Evropo in A-friko. Dr. Bernardi je uvodoma poudaril, da obstajajo izredno tesni st.ki med gospodarstvom Evrope in gospodarstvom A-frike. saj Evropa pokupi štiri petine celotnega izvoza A-frike, pri čemer je treba upoštevati,“rfa šb"afriške dežele v zadnjem času naredile pomemben razvoj. Zaradi tega so vse evopske pomorske države o-krepile svoje pomorske zveze Afriko in je samo Trst v malo zavidljivem položaju, da mu ni uspelo obnovit; vseh predvojnih rednih pomorskih zvez. Konkurenčna pristanišča so bila zelo aktivna in tako na primer Hamburg sedaj razpolaga z 28 rednimi progami in 53 ladijskimi odhodi na mesec, medtem ko je predvojno imel le 23 prog in 34 odhodov povprečno na mesec. Omeniti je treba, da se je temu pristanišču lani posrečilo pritegniti okrog 200.000 ton blaga avstrijskega, češkoslovaškega, švicarskega in madžarskega izvora, čeprav bi geografska razdalja govorila za to, da bi ta tovor moral iti skozi tržaško pristanišče. Prav tako aktivna so druga severna pristanišča in ima Bremen na primer z Afriko 19 rednih prog, Rotterdam je dosegel z afriškim kontinentom letni promet 3 milijone ton, Antverpen 3,2 milijona ton, promet Amsterdama pa se je v zadnjem razdobju podvojil. Iz Trsta vzdržujeta proti A-friki redne pomorske zveze pomorski družbi «Tržaški Llovd« in «Adriatica». Tržaaki Lloyd vzdržuje naslednje proge; 1. Hitro progo z enkratnim odhodom na mesec proti Južni Afriki skozi Port Said, kjer vozita moderni, hitri mešani ladji «Africa» in «Europa». To je najboljša zveza med Trstom in Afriko in res odgovarja potrebam prometa, tako da vo2ijo ladje na njej V o-beh smereh vedno polno natovorjene, 2. Trgovsko progo Trst - Juž. tla Afrika skozi Port Said, na kateri vozijo neprimerne ladje tipa «Liberty». Tudi za to progo je vedno dovolj tovora, včndar se v praksi dogaja, da ladje ne vozijo po vnaprej določenem urniku, Lani bi ta- ||HIIIIIIIIIIIIIIIIIII»II»IHIII»IIIIIIIII1III*I»IIIHII» OD VCtHAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTi IN POROKE Dne 4. aprila se Je rodilo v Trstu 9 otrok, umrlo je 5 oseb, poroke ni bilo nobene. UMRLI SO: 79-letna Karolina Novak 74-letni Federico Zorze-non, 77-leUta Luigia Di Giusto vd. Del Krate, 60-lelna Libera Mosettig por. GiacominJ, 48-1 etui Erolllo Cepach. «»-------- NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprtlu INAM - Al Cammello, Drevored XX septembra 4; Godina, Irg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul Montorsino 9- Vernari, Trg Vat matura 10; Vielrneitl, Borzni trg kp morala odpluti iz Trsta po ena ladja na mesec, stvarno pa jih je odplulo vse leto le 8. Na tej progi bi morali takoj zamenjati neprimerne ladje tipa «Liberty» z novimi modernejšimi ladjami, ki bodo bolje ustrezale prometu in istočasno bi morali povečati število odhodov na 14—18 na leto, 3. Proti Zapadni Afriki vozijo tri moderne in ustrezajoče ladje «Rosandra», «Piave» in «Aquileia», vendar pa vozijo iz Genove, kjer imajo matično pristanišče in pride v Trst ena ladja komaj vsake tri mesece, tako da je za to obsežno področje mogoče nakladati blago samo štirikrat na leto. Pomorska družba »Adriatica« oa vzdržuje naslednji dve orogi: 1. Hitra proga Aleksandrija. Beirut, na kateri vozi ladja na turbinski pogon »Ausonia«. 2. Trgovska proga Jadransko morje - Egipt - Ciper -Istanbul, kjer vozijo motorne ladje «Campidoglio», #Lore-dan« in «Chioggia». Dr. Bernardi je zaključil svoja izvajanja, da te pomorske zveze ne zadovoljujejo po. treb in da so nezadostne, zaradi česar so tržaški gospodarski krogi že večkrat zahte- Valute vali okrepitev obstoječih in ustanovitev novih pomorskih z rez s «črnim kontinentom«. «»_________________ Motociklist si je zlomil nogo Nepazljivost je precej drago stala 20-letnega Alberta Dell’Argine iz Ul. Boveto, ki se je prepozno zavedel, da je rumena barva semaforja na križišču Ul. Carducci z Ul. Milano kazala, da je cesta za promet zaprta. DelFArgine se je vozil s svojim motornim kolesom po Ul. Carducci proti Goldonijevemu trgu. Tik pred križiščem pa je pred njim vozeči fiat 1100, katerega je šofiral 5<-letni Mario Pacor s Koronejske ulice, o-stro zavrl in mladenič, ki je vozil preblizu ni utegnil z nogo pritisniti na zavoro, zaradi česar je silovito treščil v zadnji del avta in se zvrnil na tla. Pri padcu si je zlomil desno nogo, zaradi česar so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga pridržali na ortopedskem oddelku. Po mnenju zdravnikov bo DelFArgine o-kreval v 40 dneh. veljala za uslužbence vsedržavna mezdna pogodba občinskih električnih podjetij. Kasneje pa je upravna komisija menjala svoje stališče in po lanskih stavkah so maja meseca sklenili sporazum, s katerim so potrdili povezavo z vsedržavno pogodbo kar se tiče višanja mezd, do 30, apri. la 1958, Toda pogodba sama po sebi mora veljati tudi za uslužbence Acegata do 31. decembra 1959, kajti šele takrat zapade v vsedržavnem merilu. Zato mora veljati tudi za uslužbence, ki jih sprejmejo na delo po 30. aprilu 1958. - Zato ne sme podjetje pogodbe enostransko preklicati. Kazen tega pa so sindikati sklenili lani s podjetjem tudi dveletno pogodbeno ((premirje«, ki mora veljati do 28. maja 1959, in ga ne more nihče enostransko preklicati. Sindikati tudi ne morejo na noben način sprejeti pogoja upravne komisije, da se bo z njimi pogajala le, če pristanejo na dve ločeni pogodbi za osebje Acegata. Številne tatvine Tudi tatovi se veselijo pomladi, ker jim lepši in toplejši dnevi ugajajo za izlete s skuterji, ki jih pred uporabo seveda ukradejo kar na cestah. Prilik ne manjka še posebno, ker se nekateri niti ne pobrigajo, da bi vozila zaklenili. Tudi če bi jih, pa nekaterim to ne dela preglavic, ker imajo pri sebi vse potrebne priprave za odklenitev. Policija ima seveda več dela ,a le redkokdaj ujamejo tatiča z ukradenim vozilom. Včasih pridejo ti čisto po naključju v roke pravici, medtem ko najdejo skuterje v predmestjih brez bencina in včasih tudi z večjimi aii manjšimi poškodbami. Včeraj se je znašel brez svoje 70.000 lir vredne lambrete 38-letni Josip Sironič iz Ul. T. Luciani, kateremu ni pre ostalo drugega, kot prijaviti tatvino, ki je bila po njegovem mnenju izvršena med 23. uro 3. t. m. in jutrom naslednjega dne, policijskim organom v Ul. Caprin. Na isti komisariat javne varnosti so včeraj morali še Mario Biasi iz Ul. della Tesa, 29-letna Emilija Sitnic por. Nu-sak in Leonida Delconte por. Spallacci, obe iz Industrijske ulice št. 5. Zenski sta izjavili, da jima je neznani zmikavt v nočnih urah ukradel z dvorišča' perilo in s tem povzročil prvi 6.000 lif, drugi pa celo 15.000 lir škode. Biasi pa je naprosil policijske organe, da bi mu poiskali lambreto, katero mu je njemu neznan ljubitelj tujih vozil u-kradel v nočnih urah in ga oškodoval za 60 tisočakov. Drugi tatovi pa so si hoteli nabrati likerjev in tudi brezalkoholnih pijač za praznike. Zato so vlomili v bar na Mi-ramarskem drevoredu in odnesli za 12.000 lir steklenic. Lastnici, Aliče Favero vd. Ba-ricolo ni preostalo drugega, kot oditi na komisariat javne varnosti v Barkovlje in zadevo prijaviti. V vseh primerih je policija uvedla preiskavo. O Obnovljena je tedenska pomorska proga Ancona, Rimini, Penetke, Trst. Reka, na kateri se je parniku «Calfre-diana« pridružil parnik »Val-fiorita«, ki bo danes priplul v Trst. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiHMiiiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Iz sodnih dvoran Prizivno sodišče znižalo kazen tatu, ki je kradel staro železo Oprostitev slaščičarskega pomočnika zaradi pomanjkanja dokazov Neki uslužbenec prevozniške- leza obsodil na leto dni zapo- ga podjetja «Autovie Carsiche« je januarja letos opazil na dvorišču garaže nekega neznanca, ki je spravljal v vrečo kose starega železa. Bilo je jasno, da je neznanec kradel in ker se je hotel uslužbenec prepričati, je pristopil k možu in ga pobaral: »Kar vrečo pridete krast, kaj?« «3 čim pa naj bi prišel«, je bil odgovor tatu. »Mar a steklenico?« Kmalu zatem je bil na kraju lastnik podjetja Stanislav Marinšek in tudi karabinjerji, ki so bili obveščeni o tatvini ih naprošeni, da si pridejo po tatu. Tega so identificirali za 45-letnega Emilija Apollonia, rojenega v St. Julien de Mau-rienne v Franciji in stanujočega v Trstu, a brez stalnega . . . bivališča. Apollonio, ki je vajen zapora, saj je bil že dvajsetkrat obsojen, je karabinjerjem pojasnil, da je šele pred kratkim prišel iz Koronea, kjer je presedel 16 mesecev in da ga je zeblo. Hotel si je nabrati starega železa, s katerim bi si prislužil kakih 800 lir. Dva litra vina, katera je hotel po prodaji popiti, bi ga gotovo segrela. Preiskovalni organi so ga spravili zopet na toplo, kjer možu ni mogla priti v glavo misel na novo tatvino, in ga tudi prijavili sodišču. 21. lanuarja je Apollonio prišel pred sodnika, ki ga je za tatvino bornih 20 kg starega že ra in 12 tisoč lir globe. Obsodba se je vsem zdela preostra in Apollonio, ki ni hotel preživeti poletja za rešetkami in v senci zidov ko-ronejskih zaporov, je vložil priziv, s katerim je dosegel zadoščenje. Prizivni sodniki ga sicer niso oprostili, kar bi bilo nesmiselno, a so mu kazen znižali na 23 dni zapora in na 2.300 lir globe. Vsekakor lep uspeh zanj in za njegovega zagovornika. Preds.: Rosano, tož.: De Franco, zapisn.: Račhelli, obramba; odv. Kezich. 41 * * Ko se je 22 let stari Mario Ugliani iz Ul. Piccolomini vrnil iz Pordenona v Trst, so ga karabinjerski organi priprli in ga obtožili, da je svojemu bivšemu delodajalcu slaščičarju Corlu Steinerju z delavnico v Ul Rismondo ukradel 25.000 lir, ki jih je imel v predalu mize. Mladenič je seveda tajil tatvino in odgovoril na vprašanja, zakaj je po tatvini izginil iz Trsta in kdo mu je dal pas in usnjeno denarnico, ki ju je prodal bivšim delovnim kolegom. Omeniti moramo, da je Steiner odpustil U-glianija, ker pač ni več potreboval toliko delavcev, a mladenič je stalno zahajal v delavnico, kjer se je pogovarjal z delavci in tudi v upanju, da mu bodo dali kako delo. Iznenada pa je izginil iz Trsta in to je povečalo sum, da je on tat. V resnici pa je odšel v Pordenone, kjer je upal najti delo na kmetiji njegovega bratranca. Žal tu ni bilo nič zanj in tako se je vrnil v Trst. Ker preiskovalni organi niso vedeli, ali bi mu lahko verjeli, so akte o preiskavi poslali sodišču v nadaljnji postopek. Posledica je bila, da se je moral Ugliani zagovarjati pred sodniki, ki so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Preds.; Corsi, tož.; Tavella, zapisn.: Rachelli, obramba; odvetnik Padovani. SNG v TRSTU Jutri, 6. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah DANILO GORINŠEK Rdeča kapica Jutri, 6. t. m. ob 20. uri na Kontovelu THORNTON WILDER Naše mesto V ponedeljek, 7. t. m. ob 16.30 v dvorani na stadionu «Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 Rdeča kapica vesela pravljica v treh dejanjih Zadnjič v mestu! Prodaja vstopnic v Trž. knjigarni, Trst, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. V sredo, 9. t. m. ob 20.30 v Avditoriju v Trstu THORNTON WILDER Naše mesto Igra v treh dejanjih Zadnjič v mestu! Veljajo, izkaznice Z Obveščamo čitatelje v Jugoslaviji, da smo primorani zvišati ceno našemu listu od 1. aprilu dalje, in sicer samo nedeljski izdaji, od dosedanjih 10 din na 20 dinarjev. A A D I O SOBOTA, 5. aprila 195« TRST POSTAJA A 7.00 Stare angleške skladbe: 12.10 VivaJdijeve in Corell-ijeve skladbe; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Beethoven: Sonata št. 8 v c-motlu op. 13; 13.30 Glastja za orgle Cesarja Francka; 13.55 Hayxln: Godalni kvartet št. 69 v Es-duru op. 64; 15.00 Operne arije; 15.15 Čajkovski: Labodje jezero op. 20, suita iz baleta; 16.00 Novela: Lev Tolstoj: «Svečka»; 16.15 Ambrose s svojim godalnim orkestrom; 17.00 Maurlce Ravel: Couperinov grob, su-ita; 17.25 Glasba za harfo in čembalo: 17.45 Haendel: Concerto grosso št. 12 v b-iriolu: 18.00 Oddaja za naj-mlajše: Lojzka Peterlin: «Bele ovčke«; 18.45 Koralne skladbe iz 13. in' 16. stoletja; 19.15 Ilustri- rano predavanje: « Ve.’.i konočni paberki po naši obali«; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Teden v Italiji; 20.45 Motčti Jakoba Galilusa-Petelina; 21.00 Lope de Vega - Marijan Vouk; «Prvi greh«, misterij v treh delih; 21.35 Dv-a Pergolesi.jeva koncerti na; 22.00 Tržaški kulturni razgledi; 22.15 Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-mol-u, opms 74, imenovana ((Patetična«; 23.00 Scarlatt-ijeve sonate. T H S T t 12.10 Komorna glasba; 14.30 «Tretja stran«; 16.30 Simfonični koncert; 21.00 Koncert kvarteta «Pro Musiča« iz Rima. KOPER 237 m, 1169 kHz 5.00-6.15 in 7.00-7.15 Prenos RL: 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Glasba po željah; 13.40 Kmetijska rad. univerza: #Navodila kmetijskim zadrugam«; 13.50 Melodije in ritmi od tu in tam; 14.30 Kulturni obzornik: «Znaš!i so se: v postojnskem kulturnem klubu«; 14,45 C. Gounod: Baletna glasba opere »Faust«; 15.25 Veseli godci; 15.40 - 17.00 Prenos KL: 17.00 Ritn.i in popevke; 17.25 Glasbeni variete; 19.30-22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba. SLOVENIJA 327.1 m, 202 1 m. 2’2,4 m 5.00 Pisan glasbeni spored; 8.05 Lepe melodije — znani napevi; 8.35 Poslušajmo Ljubljanski vokalni oktet; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Radi bi vam ustregli s tole melodijo...: 10.10 Dopoldanski koncert; 11.00 Pionirski tednik: 11.15 Domači zvoki izpod zelenega Pohorja; 12.00 Opoldanski operni spored; 12 30 Kmetijski nasveti; 12.40 Internacionalne koračnice; 13.15 Melodije za prijetno razpoloženje: 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Glasbene uganke; 17.30 Vedri zvoki; 18.00 Okno v svet; Pri dobrem človeku iz Sečuana; 18.15 Koncert pihalne godbe Ljudske milice; 18.45 Jezikovni pogovori; 20.00 Veseli večer; 2100 Malo od tu im malo od tam. TELEVIZIJA 14.05-15.15 Prenos z regat Ox-ford - Cambridge; 17.00 Spored za otroke; 18.30 Poročila: 18.50 Pouk francoščine; 19.05 Sto let poezije; 20.30 Poročila: 21.30 Film: «Ljudje n« gledajo neba«; 23.00 Poročila. ( OtEDALlSČA ) VERDI V sredo 9. t. m. ob 21. uri bo simfonični koncert pomladanske sezone orkestra Tržaške filharmonije pod vodstvom Carla Cillaria in s sodelovanjem violinista Saivatoreja Accarda. Na sporedu so skladbe Brittena, Mendelssohna in Franka. Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic za postore, ki so izven abonmaja. TEATRO NUOVO Danes ob 11. uri Hugo von Hof-mannstahl: ((Slehernik«. A- bonma B odrasli 500 lir, otroci In voj®*1 300 Mr. „ iqoo Arcobaleoo. 13.30, p' 22.00: »Slovo od Hudson, J. Jones, A. Sordi. kazmice prepovedane. , Astra Rojan. 16.00: “L£pe'o-rva. uboge«, M. Allasio, R. ^ , tori, M. Arena, A. Panato, Cap‘uoLUt16.00: «Mož», Albertu CristaRo. 16.00: »Pal. Joey», Novak, Frank Sinatra, Hayworth. , Atabarda. 15.30: «Zenska usoo 7 G. Pečk, L. Bacall. Oscar 1 Ariston. 16.00; «Otroci Constantine, J. Greco in Lulli, Crnenasc, Techn. Aurora. 16.00: «Možje v me*™ G. Moll, R. Salvaton, » » brizi. Pesem Modugna. I®4' čene izkaznice. . _,lada Garibaldi. 16.00: «Slssi, cesarica«, R. Schneider, leinz Bohm. . ct. Impero. 16.00: «Sissi, sanica«, R. Schneider, Izklju1* ne izkaznice. M. Ideale. 16.00. ((Pomladanska v raida«, Deanna Durbtn, Cummings. . N pištolo«, R. Scott. PO ščine. Techn. toda lf- r~ L; K 1 M O Excelsior. 15.00: «Most na reki Kvvaii«, W. Holden, A. Guinness, Havvkiins. Techn. Cine-mascope. Fenice. 16.00: »Mladi levi«, Mar-lon Brarido, M. Cllff, Dean Martin. Oinemasc. Nazionale. 15.30: «Grešniki iz Peytona», L. Turner, H. Lange. Cinemasc. Mlad. prepov. Supercinema. 14.00: «Sajonara», M. Brando in M. Taka. Oine-mascope, Tech. Filodrammatico, 15.00: Revija: «Ljuidje in ne ovce«. Film; »Piratova sužnja«, P. Medina hi P. Henreid- Grattacielo. 13.30, 17.30, 21.30: «Deset božjih zapovedi«. Cene: Marconi. 16.00: «Uboge, ‘"“T N(. pe», M. Allasio, M. Are ' Carotenuto irrub- Massirao. 16.00: »Tarzan m ljeni safari«, G. Scott m |tf. John. Cinemasc. Techn. * lovščine. , . p|e- Novo cine. 15.30: ((Princ ren-salka«, M. Monroe in L ce Oliver. Technicolor. ,MC3t, Odeon. 16.00: »Mala svrt" Virna Lisi in R BorelU- j,,, Radio 16.00: ((Pogumni " inr R, Egan in D. Malone, mascoipe. Techn. MALI OGLAS* 1948 z mehanizmom 90% ,, brem stanju. Tr^t, Ul. Na t.ei. 43784. DANES otvoritev bifeja da R1CCARD0 Ul. Giscinto GaUiM 5 ZA POMLAD so vzorci obutve, razstavljeni v jr^,ndU' čevljev VIALE, med najbolj zanimivimi proizvodi strije. Zahtevna gospa, razsoden mož kupuje iv U#4\rini čeiklfak v Drevoredu XX. septembra 18. ker ve, da kupi o,- ho vuni naJb°^ Preden opremite svoj dom in hočete prihraniti pri nakupu, obiščite velika skladišča TVRDKE —"~S TRST Plnr.r.A N. Cii lovnimi 1, ki vam nudi po znižanih cenah različne novosti za vaše gospodinjstvo, kakor: Pusutlu in numigni pribor . (Besteck-Rosttrej) _______________ Namizni porcolan zn dnevno uporabo, kakor tudi za svečane prilike - Service za 13 in Okrasno predmete iz kristala, porcelana, keramike itd. Hlektrične svetilke za kuhinjo, dnevno sobo in spalnico OGLEJTE SI BOGATO ZALOGO BREZ OBVEZ*0 ]2 °seC zlati funt Mareugo Dular . . Frank franc. Frank Švicar. Sierllng . . Dinar . . Šiling , . Zlato . . . . Zah, n, marka Milan IIV ,-LU— Rim 6.000,— 6.200,- 4.750 — 4.950,- ! 621.— 624 - 132.— 137- 144.— 146 - 1 710.— 1.770- 80 — 83 - 23 75 24.2. 707,— 709.- 147,— 149.— | Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo žalostno vest, da je v četrtek nepričakovano preminil naš ljubljeni DANILO MLADOVAN Pogreb bo danes, 5. t. m. ob 15. uri iz stanovanja v Ul. Convmerciale št. 64. 2aluJoči starši in sorodniki Trst-Ljubljana-Catania-Mnribor. 5. aprila 1958. 52 podružnic: lIHlililll liimiA /ILHSSAIVlilKIA .Violi iilVI A TIHIH THST IVIII.AAI PADOVA PAHMA piAi;i:m THIDliAlT TRKI ISO VKHIIAIA \/li:i;IM/.A HlilUIiTHK A/IHSTHE Hlill li/IHKI RIU; EU RRESEIA Hill.lllilVA I Eli II AR A ERCMOAIA i.iiiiraih IT.IIREAIEA ECIVIIVA VITTADELLO polovico H.IIJ* * velike l/bjr^u fl<.i sezone kool* boljših ZADNJE POŠILJKE vimsEJ^ Obleke po 13.600 lir, jopiči in hlače 9.900, hloče od 1.900, Nailon za moške in ženske 7.900, površniki za moške in ženske, tailleurs, gobardme. športni artikli in razni drugi artikli vam nudi najugodnejše eene s I«1"1 1 TRSCIISA ZA M UŠ Idi -11,111! ZA ŽBAISH«' IEAE - HARKIIS - f.l)Xl)RY LIGHI l’B Slfl Zato spomnite se: samo pri VITTADELLU se oblečete dobro Trst, Ul. Dante 12 in * Ud- tu"’ PRIMORSKI dnevnik — 3 — 5. aprila 1958 PRVI KORAK K PRIZNANJU JAPONSKI INTERESI ODVISNI OD OBZIROV DO FORMOZE IN ZDA Tudi jormoški športniki hočejo imeti nekaj besede Ko ®o pred kratkim v Pe- Podpisali četrti japon-trgovinski spora- zum za enoletno .zmenjavo med obema deželama v lunf111 Vrednosti milijonov ov šterlingov, so določeni opazovalci v Tokiu * dogodek pozdravili kot va- „ , °ra'c it boljšim odnosom irv, , k‘om >n Pekingom. Sa-’ da se v določenih tJz en^arjih, ki so podpis spo-ota spremljali, opozarja, 28 sedaj Je ni pričakovati priznanja LR Ki- "ekak se lahko vzame že kot uradne izraz želje, da do tega Pozneje V Sa priznanja pride kdaj Tok’ Sm's^u sporazuma bo v tajsko y*postavlJen° stalno k: tvo *r6ovinsko predstavniš-s svojim sedežem, s kate- Jg_ , acuc/.cm, s iv a žavn- P*aP°lala kitajska dr- bo v3 2as*ava' V Pekingu pa 8ovioZPk°S‘aVljeno jaPons'KO tr-takšr- preds2avn'štvo s prav VPrat,pravic°. In vprav to bjava5”3-6' *° se prav' izme- !teva , *rEovlnkkih odposlan-U ' *tevilo njihovih članov Izsakrf<^VS*En sPorazum, da sme izobe 1Zmed te predstavništev j0 na svojem sedežu svo- n-4 maVn° zastavo> Je terjalo anj kot deset mesecev Hih80VOrov’ odlašanj, ponov-«dlašea’g0y,0rov , in ponovnih nj VSe d° sP°razuma-inijiaV,predstavmštvi ne bosta določ .p^°matskega statusa, Ul OdaTniral^i no nni in 1 drug n9 j —. opazovalci na eni in dostaUg- .straru pričakujejo, da zul9jaPra,|ttičn° neuradna kon-Ce1jui (^ato Ju upravičeno o-rebitn- a 1504 prvi korak k mo* diplom.i?,°,ZnejM vzpostavitvi ^izigorn*^5^'^1 odnosov med Pe- izdelkov na Kitajsko. Izvoz iz Kitajske na Japonsko, ki se bo verjetno prav tako povečal, pa se bo nanašal predvsem na železno rudo, premog ;n druge industrijske surovine ter deloma tudi kmečke pridelke. Tudi ministrstvo za trgovino in industrijo je pozdravilo novi sporazum kot polaganje temeljev za bodoče širše trgovinske zveze s Kitajsko. Ce primerjamo ta sporazum s celotno japonsko zunanjo trgovino, kot jo predvideva proračunsko leto 1958—59, kjer se računa na izvoz blaga v vrednosti 3150 milijonov dolarjev in uvoz blaga v vrednosti 3200 milijonov dolarjev, japonski krogi menijo, da obseg izmenjave blaga s Kitajsko še ne bo dosegel kdo ve kolikšnega razmerja. Toda oni vendarle hkrati poudarjajo, da je od japonskih izvoznikov in uvoznikov odvisno, če se bo obseg že letos povečal, dočim bi se v pr;hodnjih letih mogel podvojiti, potrojiti in še mnogo povečati. Zaradi tega ocenjujejo sporazum kot začetek novega obdobja v ki-tajsko-japonskih trgovinskih odnosih, ko bi trgovina med tema dvema sosednima deželama mogla zavzeti dejansko u-temeljen in tako z japonske kot s kitajske stran5 zaželen obseg. Toliko o mnenju gospodarstvenikov. Japonski politični opazovalci pa verujejo, da sklenitev sporazuma dejansko ga tržišča v času zadnje vojne je za japonske poslovne kroge predstavljala velikanski udarec. Zato v Tokiu nihče ne oporeka nujne potrebe obnavljanja in celo razširjanja trgovinskih odnosov s Kitajsko, in to čim širše in čimprej. Hkrati se izraža tudi upanje, da bodo tudi ZDA pokazale razumevanje za okoliščine, ki so Japonsko «prisilile» k vzpostavitvi trgovinskih odnosov s Kitajsko, ki «predstavlja neomejeni vir industrijskih surovin*. V času, ko je tako imenovani «svobodni svet« z navdušenjem širil svojo trgovino s Kitajsko, je japonska trgovina s to deželo beležila znake upadanja in to je bilo za Japonsko dovolj tehtno «o-pravičilo« za sklenitev sporazuma, pa čeprav kakemu njihovemu zahodnemu prijatelju to ni bilo pogodu. In tu pride do nekega čudnega momenta: japonska vlada namreč, kljub vsem elementom, ki govore za sporazum, ne more sporazuma u-radno odobriti, ker da bi se s tem dal vtis, da je s tem LR Kitajsko uradno priznala. Hkrati pa ne more japonska vlada niti z najmanjšo gesto uradno sporazuma odkloniti. Premier Kiši je pred dnevi pred odborom japonske gornje zbprn-ce rekel, da bo za vlado sprejetje proračuna {(skrajno težko«, posebno kar se tiče odobritve »zasebnega trgovinskega sporazuma« posebno za- PRI SADJARSTVU NI DOVOLJ ŠKROPLJENJE IN GNOJENJE «Delo» 12 tisoč čebeljih družin v vzornem nasadu pri Hamburgu Irena Kolesar v jugoslovanskem filmu »Vrnil se borna, ki ga Je režiral Jože Gale po scenariju Jare Ribnikar in Zorana Gluščeviča Preteklo soboto smo govorili o razdaljah med sadnim drevjem, seveda v novih nasadih, ki naj bi omogočile čim večji pridelek. Tudi danes bomo ostali pri sadjarstvu, toda ne z nasveti, kako naj z njimi ravnamo, pač pa bomo v zvezi s sadjarstvom opisali zanimivo vlogo čebele. Pri nas, kjer imamo, žal, malo sadnega drevja, se vprašanje sodelovanja čebel ne pojavlja, vse drugače pa je v velikanskih strnjenih nasadih sadnega drevja po kmetijsko močno razvitih deželah. Kjer sadno drevje stoji posamič ali kjer so sadni nasadi skromni kot pri nas, ije pač vedno dovolj čebel v bližini, že sami čmrlji in divje čebele s plemenitimi čebelami iz bližine opravijo opraševanje temeljito. V velikih strnjenih sadovnjakih pa poleg divjih žuželk le domače čebele ne zadoščajo. Blizu Hamburga n. pr. stoji na 5200 ha okoli 2 milijona sadnih dreves, med katerimi je 280.000 češenj. To je vsekakor čeden sadovnjak. Kadar to drevje cvete, pripeljejo sem tuje čebele iz vseh bližnjih in tudi oddaljenih pokrajin, tako da med cvetenjem izletava po tem drevju tudi do 10.000 čebeljih družin. To je seveda sodoben način sadjereje, toda ni bilo vedno tako. Bila so tudi v tem naprednem predelu Nemčije leta, ko je bilo čebel mnogo manj, ko tudi nemški sadjerejci niso polagali dovolj pozornosti ('sodelovanju« čebel. In tedaj so bile letine mnogo slabše, in to je strokovnjake tako rekoč izzvalo, da so primerjali sadne letine v različnih letih, in sicer v razmerju s številom panjev, ki so bili v razcvetelih sadovnjakih. Na podlagi podatkov so napravili poseben grafikon češenj za obdobje med 1943. in 1945. letom. ta 1935 pa so tujim čebe-1 med cvetenjem. To so opazili Leto 1943 je bilo zadnje leto, ko so čebelarji še nepovabljeni vozili čebele v ta velikanski sadovnjak. Le- HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiimiiiiiniiiniiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiimHiiiiinmiiiinnMnnniiin11! ........................ KLIMATSKE RAZMERE NA TRŽAŠKEM PODROČJU larjem dovoz panjev celo prepovedali zaradi prepirov, ki so nastali med sadjarji in čebelarji, kajti sadjarji so uporabljali posebna škropiva, ki so čebele morila. Tedaj je za opraševanje cvetja ostalo le malo domačih čebel, pa čeprav so nekateri sadjarji svoje čebelnjake povečali. Zato je od prejšnjih 5000 panjev ostalo tega leta komaj 2000 «do-mačih» panjev. Zato je leta 1935 padla tudi letina in sc nabrali komaj za 60.000 stotov češenj. Ko so pa leta 1938 dovolili in celo organizirali dovoz čebel in se je tu nabralo okoli 8000 panjev, se je pridelek močno povečal in ko je bilo 1939. leta v sadovnjaku 12.000 panjev, so nabrali z istih dreves 200.000 stotov češenj. Leta 1945 je bil pridelek češenj manjši, to pa zaradi prvih povojnih razmer, zaradi zaprtih meja, ko ni nihče mogel v hamburško pokrajino s čebelami. V velikanskem sadovnjaku je bilo tega leta le kakih 400 domačih panjev in posledice so bile katastrofalne. pomeni že postopno vračanje radi klavzule o ((izobešanju Jan m Tokiom. {al!uia''sk' Poslovni krogi pri- tegj 4 > oa se bo na račun i,?°razuma močno pove-v°z jekla in kemičnih Hill Japonske na svoj predvojni položaj na azijski celini, oziroma na njeno odvisnost od azijske celine kot vira surovin in hkrati kot najprimer-nejšega tržišča za plasiranje lastne industrijske proizvodnje. Izguba ogromnega kitajske- ••"minili umi im m iiimmi min,,, umni um ■um, n iiiiiiii m, n, iimii n n m m umili ^čer komorne Glasbene šole v glasbe Kopru •ictr Je.’ še uedno smo (ne ^brez razloga!) - mig . , 0 jačefc plen demago- f)rili,-'0r*je, da je vse, kar ^tg*. nekega (recimo: ,p,ao središča, kvali- *l>hl(L *e> kor je domače, pa en nmaterizem, dile-° na višji ravni» in j-hn ap^e-i, torej amateri-. *i „ •, ere9a se ob sle- I i: * UMLž. 'iitd ?rd°žnosti najde očar-•fcd^ao pokroviteljskih pni,’ n°svetov innareje-** n, Val. ki vsakič gredo •%>« -> *° po navadi ^Usa, To so kruti «provin- ‘‘Niztni U!,a, i0 rn V odnos(h »emiui-kilo Pftr°P°ia»_ Od nekdaj .'^iriioJ* ’ Povsod, Si a°iem „S,Ca. Anglija je v tei i,— Ze(hšču videla raz- . uiueiu ruz- /sn'Ca ,, n°st'> dosi je bila f«i eVdadr“0očna. No, ne re- * doweue4 *» »alla mar. Ja- ZavnH lu^ne0no veljavo "i| a^*hi . l *ne šole, ki Z Pa tudi vi. *«0npl,retenp!etn'a,cimi moi' tlačen Ukazuje ,n namen smo besed'0 naP‘sat' dl 'nem kon 0 na *nnaj %]n'n' šole °TZm VeierU Pa >n rej,., K«Pru. Brez bri, r'z mu ®a h*“- letako” in “in iških lene0a blišča C- in l:men- ššva violi- •» fl IS'Ietna °'9« s bnlj (Sestra znai,SeS*ra trenutno Nai ,ne iei v ki je ^li^n Pianistka K°nZl;n Program; Ba- !01i * *« T\Xu'-.Haend‘lova 'kbS'i‘n V0lin‘ in klavir C,S“ nol^Z *%tt?,'ve2leia' N°va»a, J® in Lovca, b« ... n Eelberja. O- So? “red SH Briani t H "rn. Pr hi lo, C'?", •o,, ‘®stn.. r ni nrunn. hi ""CiJn ,rn znanjem, resnobno V >J«tr0„,nt,77)maciJ0 •oLNimi’iuPl*men ;Q“no,t' ni prepo- 'or ^ yobrth > fr. Ut M,,. violini- 'Sij *P°Iq(; 'niljan Ska-i° Pie!'8* *uBu, Precejšnjim "Pj #°Pe ,, lem, vendar Pttriij,./iv primer-rjetitmi linijami nacionalnih zastav«, ki da se more spremeniti. Z druge strani pa tudj samo japonsko ministrstvo za zunanje zadeve pričakuje, da bo sporazum privedel do povečanja trgovinske izmenjave. In vendar njegovi predstavniki nočejo dati kakršnega koli komentarja, ker da bi ta mogel izzvati nepovoljno reakcijo v Združenih državah. Skratka se u-radna Japonska v odnosih do ZDA obnaša mnogo slabše kot katera koli neznatna satelitska država Samo ob sebi se razume, da se je ob podpisu sporazuma moral slišati tudi glas s For-moze. Formoški poslanci so ostro zahtevali od svoje vlade, naj svojo politiko do Japonske zaostri. Posebno ogorčeni so bili formoški politični voditelji, ko se je zvedelo, da bosta japonski in kitajski predstavništvi dobili napol diplomatski status. V zvezi s tem so nekateri celo zahtevali, naj vlada prekine diplomatske odnose s Tokiom. Posebno napeti so postali odnosi med Formozo in Japonsko, ko je formoška vladna delegacija nenadoma prekinila razgovore z Japonsko prve dni tega meseca. Formo-ško zunanje ministrstvo je te razgovore prekinilo v pričakovanju, da ((japonska vlada pojasni svoje stališče do sporazuma s Kitajsko«. Da bi ((zagrenjenost# dosegla svoj višek, so celo formoški športniki postavil; vprašanje, ali naj v maju letos sploh nastopijo na azijskih olimpijskih igrah. Preskrba vode za pogoj za razvoj na Neugodna razporeditev padavin v poletnih mesecih je večkrat usodnega pome-za življenje rastlin - Razlike med obalnim pasom in gornjo tržaško okolico na Morje in takoj za njim hribi neposredno vplivajo na podnebne razmere našega področja. Vendar je naše področje tako majhno, tako neznatno, da razen v temperaturi ni občutiti večjih razlik med obalnim in kraškim delom področja. Dejstvo pa je, da je temperatura posebno v zimskih mesecih na kraški planoti nižja od one v mestu in obalnem pasu sploh, vendar ta razlika v bistvu ne vpliva na splošne klimatske pogoje. Nasa klima se povsem ujema z značilnostmi sredozemske klime, ki jo karakterizira-jo blage zime in ne prevroča poletja. Glavno vlogo ima pri tem morje, ki služi kot regulator temperature. Srednja letna temperatura znaša 14.10 stop., najhladnejši mesec je januar s srednjo temperaturo 4.45 stop., medtem ko se povprečje najnižjih temperatur giblje okoli 0 stop. C. Seveda nam dajo slutiti, da za nekatere rastline rastni pogoji niso ravno najbolj ugodni. Večkrat slišimo, da ima naše kraško področje živinorejski značaj. Toda za živinorejo so ugodna predvsem ona področja, na katerih beležimo visoke količine padavin in njihovo pravilno razporeditev, kar pa pri nas ne drži. Vsi vemo, da se moramo na Krasu stalno boriti proti suši oziroma za to, da ohranimo vlago v tleh. Trave imajo visok transpiracijski koeficient, kar pomeni, da je potrebno mnogo vode, če hočemo doseči zadovoljiv pridelek. Pri nas pa, ko primanjkuje vode posebno v poletnih mesecih, zaradi suše ne utegnemo pokositi otave, V neposredni okolici samega mesta so pogoji seveda povsem drugačni. Tu igrata odločilno vlogo predvsem dva činitelja: razkosanost zemlji- ške posesti in pa neugodni beležimo včasih tudi ostrejše I pogoji za napeljavo vodovoda. \v I Na koncertu Glasbene šole v »redo sta kot gosta nastopita so pranlitka Uojka Berginc in baritonist Danilo Milič ob spremljavi pianista it. Demšarja zime, ko pade temperatura tudi na 10 in več stopinj C pod ničlo. Tako mrzle zime so pa le redke, vendar nam označujejo spodnjo mejo, pri kateri še uspevajo razne kmetijske rastline. Zgornja In spodnja meja letnih temperatur tvorita okvir uspešnemu kmetovanju in določata rastlinski izbor. Take na primer predstavlja naše področje skrajno mejo za gojitev oljk. Vemo, da zadostuje po daljšem presledku samo ena ostra zima, da nam uniči oziroma onemogoči gojitev onih rastlin, ki niso dovolj odporne proti mrazu. Toda če nam temperatura n« povzroča večjih preglavic, je pa tolik« več skrbi s padavinami oziroma njihovo mesečno razporeditvijo, brednja letna količina padavin ni tako majhna, saj znaša 1087 mm, toda kljub temu tožimo zaradi suše. Na osnovi srednjega dežnega koeficienta, ki znaša 77.09, uvrščamo naše področje med humidna področja, čeprav nam izkušnje kažejo, da v praksi to ne drži. Razporeditev letnih padavin po mesecih nam da vsekakor jasnejšo sliko. Največ dežja pade v septembru, oktobru in novembru, nekaj manj v juniju, dosti manj v ostalih mesecih. Za kmetijstvo pa imajo največjo važnost padavine v juliju in avgustu, ki jih je zelo malo, in k temu moramo prišteti še prvo polovico septembra, ki je v glavnem suha. Poleg tega moramo poudariti, da se poletne padavine pojavijo večinoma v obliki neviht, kar pomeni, da zemlja ne more vpiti vse vode in se je pretežni del razlije oziroma odteče po površini. Običajno po takih deževnih dneh zapiha suh veter, ki izsuši zemeljsko površino, medtem ko visoka temperatura povzroča izhlapevanje vode. Vse to zelo neugodno vpliva na Vodno bilanco v tleh in večkrat se zgodi, da je to usodnega pomena za življenje rastlin, ki so v tem času na polju. Zato je popoln uspeh rastlin zagotovljen le tam, kjer so možnosti, da se v toplih in suhih poletnih dneh polje namaka. Vse te ugotovitve, posebno pa je kar se tiče padavin ozi-,roma njihove razporeditve, Le mimogrede naj omenimo, da je v tržaški občini na 808 ha obdelovalne površine nič manj kot 20.000 lastnikov, kar pomeni, da odpade na posameznega lastnika približno 400 kv. m obdelovalne površine. Toda da ne zaidemo: že zdavnaj so gospodarstveniki ugotovili, da so kmetijska posestva v neposredni bližini mesta odločilnega pomena pri preskrbi mesta s svežo povrtnino, sadjem in mlekom. V današnjih pogojih, ko je mehanizacija prevozov doživela tak razmah, pa si je težko zamisliti, da bi samo predmestje oziroma najbližja okolica mesta lahko služila za pridelovanje vrtnin. Pri nas bi se to lahko brez skrbi razširilo na vse naše področje, vendar pa v večini krajev, ki bi bili za to primerni, ni vode oziroma ni pogojev za napeljavo vodovodov. Vprašanje napeljave vodovodov je torej bistvenega pomena za razvoj kmetijstva in živinoreje na našem področju. Nemogoče pa je misliti, da bi naši revni kmetje sami začeli reševati ta problem, kajti ko bi vzeli v roke svinčnik in začeli računati, bi ga odložili, še preden bi prišli računu do konca. Temu sta kriva dva faktorja: napeljava vodovodnih cevi in visoka cena vodi. Stroški gredo v stoti-soče in milijone, toda kje naj vzame naš kmet denar. Zato bi bilo prav, ko bi vprašanje vodovodov, pravzaprav namakanja zemlje proučile vse ustanove in uradi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom. Morda bi lahko glede tega marsikaj storila pokrajina, ki je doslej vendarle včasih pokazala svoje zanimanje za re- ševanje problemov našega kmetijstva. Jasno je, da pokrajina sama ne bi zmogla vsega dela, ki je s tem v zvezi, toda za sedaj bi zadostovala iniciativa, ki naj pokaže, da se je tudi to vprašanje začelo reševati. Kolikšne važnosti je pri opraševanju cvetja delež če bel, nam pove sledeče dejstvo: v obdobju desetih let ki so bila vzeta v poštev za načrtno opazovanje, se je z dovažanjem vedno večjega števila panjev pridelek stalno večal in na letino niso v tolikšni meri vplivale niti druge vremenske razmere kot n. pr. izredno o-stre zime, razni škodljivci in pozeba popkov in cvetja. Konkretno se je pokazalo, da je najvažnejši element pri dobri letini prav čebela. V omenjenih letih se je namreč pridelek povečal celo za štiri do petkrat. Pri tem sistematičnem o-pazovanju so nadalje ugotovili, da tudi višnje, ki so povečini samoplodne, potrebujejo čebeljega sodelovanja na 6800 kv. m velikem višnjevem nasadu. Dokler niso dovajali čebel, je tudi že zrel sadovnjak dajal 185 kg višenj, ko so pa pripeljali «tuje» čebele, se je že naslednje leto pridelek povečal na 626 kg, naslednje leto pa celo na 1143 kg. Kot vidimo, je bistveno za češnje opraševanje. Isto velja tudi za jabolka in hruške, pa čeprav ne v tolikšni meri kot za češnje. To pa zato, ker se rodnost pečka-stega sadja menjuje: dobri letini sledi slabša. Poleg tega potrebujejo jablane in hruške sorazmerno manj čebel, ker pač cvetejo pozneje kot češnje, ko so dnevi daljši in opravijo čebele več poletov na dan. Kot vidimo, je važnost čebel pri opraševanju nenavadno velika, posebno za samo plodno sadje kot je skoraj vse pečkasto in koščiča-sto sadje, že v začetku smo rekli, da to pri naših skromnih sadnih razmerah ne pfide niti v poštev, pač pa smo tu navedli primer, kako ravnajo s sadjem in sadje-rejo drugod. Pri tem bi bilo skoraj odveč dodati, kolikšne vrednost ima tudi velikanska količina medu, ki ga čebele naberejo v tako strnjenem razcvetelem sadovnjaku. ZDRAVNIŠKI KOTIČEK Koprivnica (Orlicaria) Izrael slavi desetletnico obstoja. Ker leži med »sovražnim« arabskim svetom, Je vojaška služba obvezna tudi za ženske. Moški služijo tri leta vojsko, ženske pa dve iiiiiiiiiiiiiMiimmmiiiiimimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiimmimiiiiiiimiiiiHimimiii m iimiiiiurriiiiiMiiMmmiimmiuimmmmi milimi imiimiiiiiiimiiimiiNiiimmimmmiHMiMmiiitiiu FOTOGRAFSKI KOTIČEK Koprivnica, ki ji strokovno pravijo urtikarija, je precej pogosto obolenje, ki prizadeva ljudem, zlasti še materam, precej skrbi, saj otroci za njo često obolijo. Kaj je pravzaprav koprivnica? To je obolenje celotnega organizma, ki se najbolj odraža na koži v obliki in podobi izpuščaja, ki je podoben .zpuščaju, če nas opečejo koprive. Od tod tudi ime Ce je obolenje močno izraženo, je koža kakor zemljepisna karta. Do teh izpuščajev pride zaradi razširitve kožnih kapilar ter zaradi pronicanja krvne plazme skozi ostenje kapilar. Vzrok tem spremembam je pa najbrž posebna substanca, ki se imenuje histamin. Kako more kinematografski diletant iz navadnega dogodka napraviti film iLiiiBiiaiaimiigifaiBiiiiBiliragiBiiBiigiBiiiiisimigtBiigreiiitsirflmffliiiiiiiailgt«™ V zadnjem fotografskem kotičku smo opisali, tudi če je bilo le površno, kinematografski aparat in njegove formate. Danes pa gremo s kinematografskim aparatom na delo. Malo bo opravil diletant, ki misli, da se delo s kinematografskim aparatom prav nič ne razlikuje od navpdnega dela s fotoaparatom. Gre sicer obakrat za snemanje z negativnim materialom, vendar je med enim in drugim velikanska razlika. Ko gremo od doma z navadnim fotoaparatom, nimamo pravzaprav nikakega načrta Našli bomo lep kotiček pokrajine in če se nam bo zdel vreden posnetka, bomo sprožili, če pa ne, bomo šli dalje in čakali, da se nam ponudi kaj lepšega. Tudi ko gre za slikanje večjih ali manjših skupin, si ne delamo skrbi, ker je vse odvisno od momenta. Skupino sestavimo, kakor se nam zdi bolje, postavimo jo pred lepše ozadje in ko vse ustreza našemu namenu, bomo sprožili. Vse drugo pa je, ko gre za kinematografski posnetek. Pokrajina, od katere smo tu pa tam vzeli kak košček in tudi če smo jo pomešali z lepimi skupinami, nam ne bo nudila nič posebnega in šele na platnu bomo spoznali, da je vse nekako raztrgano in da ni med slikami pobepe povezave nismo pred odhodom dovolj pripravili. Vzeli smo v kino-aparat vse, kar se nam je zdelo lepo, nismo pa dosegli zaželenega uspeha. Predvsem se morfemo zave-dati, da kinematograf ne prenese mrtvih slik, ker predstavlja, tudi ko gre za pokrajino, gibanje. Ce hočemo posneti pokrajino, mora biti v njej nekaj, ki se neprestano giblje. Večkrat zadošča malo vetra, ki giba veje ali travo in če imamo »a sliki še živo bitje, bodisi osebo ali žival, bo naša slika na platnu mnogo pridobila. V to napako zaidejo predvsem tisti diletanti, ki posnemajo z barvnim filmom in se ne zavedajo, da sama barva v kinematografu ne zadošča. Vprav z barvnim filmom je nevarnost večja, ker začetnika barve naravnost opijejo. Ko gre za snemanje širšega dela pokrajine, se ne sme kinoaparat prehitro pregibati, ampak se moramo obračati počasi, tudi ko gre za oddaljeno pokrajino. Ce imamo v sliki stafažo v ospredju, je nujno potrebno, da se ta giblje proti sliki in ne narobe. Se večjo skrb kakor pokrajini mora diletant posvečati snemanju z vsebino. Letovanje se ne začne v kraju, kjer se bomo za več ali manj časa ustavili, ampak že doma, ko se odpravljamo nanj. Ce gremo na ribolov, ne bomo zače- sokem morju, ampak že v pri-] šel oče na osmico sicer z ma-stanu, ko pripravljamo vesla terjo, vendar da sta korakala Temu smo Rtivi ssmi, ker se | li shehaati, ko smo ie na vi- ali jadro, ko veslamo proti ci lju, ko smo vrgli mreže, ko jih vlečemo iz morja, ko jih obiramo in ko se vračamo s plenom v pristan. Kakor vidite, je potrebno, da si že doma napravimo načrt, kdaj bomo začeli in kdaj s snemanjem končali. Vzemimo za primer, da gre. mo v okoliško vas, kjer je nastavljeno novo vino. Slabo bomo odpravili, če bomo posneli nekaj momentov na os-mici sami. Začeli bomo doma pri materi, ki nam peče prigrizek, ki ga bomo Kzalili«, Ko se bližamo osmicl, zapazimo ob cesti vejo, ki nam pravi, da je v bližini osmica. To vejo bomo posneli prav od blizu in če je do osmice nekaj stopnic, morajo tudi te na film. Na osmici bomo šli s kinoaparatom od desne proti levi in spet nazaj od leve proti desni, da povzamemo ves prostor. Ko bomo to o-pravili, se bomo vrnili k naši mizi in šele tam se bo začelo tisto veliko delo. Posneti bomo morali mater, ki odvija prigrizek, kako ga deli. Prišel bo na vrsto oče, ko bo nalival kozarce, Tu pa tam bomo šli z aparatom tako blizu, da se bo videla samo roka In pod njo kozarec, ki se počasi polni. Dober špiker, ki bo z besedo pojasnjeval ves potPk izleta na osmico, bo gledalcem tudi razložil, da je vsak zase, medtem ko sta se vračala skupaj, ker je imel klobuk po strani. Vidite, kako nastane i* prav navadnega koščka družinskega življenja lep film, ki bo vzbujal pozornost in obilico smeha. Do takega filma, ki bo ves čas projekcije zanimal gledalca, pride diletant samo s pripravo in točnim načrtom. Začetnik kinooperater pa naj nikdar ne pozabi, da predstavlja kinematografski posnetek le gibanje, gibanje in gibanje. R. p. Ves problem koprivnice spada v veliko skupino tako imenovanih alergičnih bolezni. Osnovni temelj teh alergij je posebna občutljivost za določene substance. Tako so nekateri ljudje nagnjeni k temu, da dobijo koprivnico po ribah, jajcih, rakih, siru. jagodah i. p. Poudariti pa moramo, da gre pri tem v večini primerov za snovi beljakovinskega porekla. Izjema so zdravila, kot piramidon. aspirin in slično, ki povzročajo pri preobčutljivih ljudeh izredno močno koprivnico. Zadnje čase opažamo koprivnico tudi po penicilinu, ki je mnogokrat tako huda, da moramo z nadaljnjim zdravljenjem prenehati, Koprivnica se pojavi tudi kaj rada po vbrizgavanju raznih serumov, bodisi da smo jih injicirali zaradi zaščite pred boleznijo ali pa zaradi zdravljenja kake bolezni. Tako lahko nastane koprivnica na pr. po vbrizganju tetanusovega ali difteričnega seruma. Iz tega sledi, da ne smemo jemati zdravil — zlasti velja to za razne serume in penicilin — če niso v določenem primeru potrebna in umestna. Večina primprov koprivnice poteka akutno (naglo). Poznamo pa tudi kronično urtikarijo, katere nastanek še ni dovolj razjasnjen. Navadno so vzrok kronične koprivnice različne infekcije, potem toplota in mraz, a tudi večji duševni pretresljaji, Zdravljenie je različno, včasih zelo težko, pa tudi nemogoče. Težko je najti vzrok, če ga pa najdemo, ga moramo izldciti iz prehrane oziroma uporabe. Splošno zdravljenie sestoji z izčiščenjem črevesj* z odvajalnimi sredstvi ali kli-stirom. Pri tem se je treba držati diete. Proti srbeiu o-vlažimo kožo z alkoholom, ki mu dodamo nekoliko salicilne kisline in mentola. Priporočljivi so tako imenovani antihistaminiki, ki jih predpiše zdravnik v obliki tablet, mazil ali pa injekcij DR. S. B. — Vii, Tone, to ti je lovska sreč a.* L Gori&ko-beneški dnevnik Seja odbora Irgov inske zbornice Odložili so razpravo o letališča v Ronkah Odpraviti nameravajo primanjkljaj pri upravi kontingentov proste cone Pred dnevi se je sestal od- i veščevalcev, ki spada pod bor trgovinske zbornice in j mestno stražništvo, je zbral pregledal primanjkljaj, ki ga ima zbornica z upravljanjem kontingentov proste cone Od. borniki so sklenili zaprositi zakladno ministrstvo, naj se letni prispevek od sedanjih 10 milijonov poveča na 15. Odborniki so povedali, da stane vzdrževanje občinskega urada, ki razdeljuje živilske nakaznice v imenu trgovinske zbornice občino letno kar tri mili. jone lir. Ing. Varridi je potem poročal o gradnji letališča v Ron-kah. Odborniki niso sprejeli nobene odločitve, ker pričakujejo nekatera pojasnila, ki so v zvezi s tem vprašanjem. Na koncu seje so odborniki odobrili nekatere člene pravilnika o delovanju proste cone. Veliko dela na glavni pošti Uslužbenci razdeljevalnega oddelka pošte imajo dvakrat na leto dela čez glavo, enkrat ob Novem letu, drugič pa ob velikonočnih praznikih. Na stote in stote voščil, ki prihajajo v Gorico ali jih pošiljajo iz nje, gre vsak dan po rokah marljivih občinskih uslužbencev na glavni pošti, kjer se razdelijo vse pošiljke, ki jih poštarji poberejo v pisemskih nabiralnikih. Do včeraj je goriška pošta poslala iz našega mesta nekaj nad 200 tisoč razglednic z voščili ter okoli 60.000 pisem. Veliko dela imajo tudi s paketi. Sorodniki in znanci si pošiljajo pecivo kar po pošti. Ta praksa ne velja samo v notranjosti države, ampak pošiljajo blago tudi v inozemstvo, kakor po drugi strani inozemci pošiljajo podobno blago po pošti tudi v naše mesto. Domnevajo, da gre iz Gorice vsak dan kakšnih sto paketov, v Gorico pa jih pride okoli 200. Dvojezični lepaki PSI Ze pred dnevi so propagand, ni oddelki strank, ki nastopajo na političnih volitvah, nalepili prve lepake na 20 deskah, ki jih je občinska uprava namestila na najbolj prometnih mestnih in okoliških trgih in ulicah. Svoje lepake so doslej nalepile KD, PSI, KPI, PLI in Laurovi monarhisti. Italijanska socialistična stranka je nalepila dvojezične lepake. >>>„,»"l11" Mesečna lestvica boksarjev revije «Ring Magazine» Loi in D’Agata med izzivalci na prvem in drugem mestu Tudi «Ring Magasine» je za