Štev. 199. V Ljubljani, v petek, dne l. septembra 1910. Leto XXXVIII. = Velja po pošti: e= Za oelo Uto »prti . K 26-— ■a pol lata » . » II"— sa četrt > » . » 8-50 sa en meseo » . » HO ta Nemčijo oeloletno » 29-— sa ostal« laosemstve »35"— = V npravnlštvn: s Za celo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » , > 1120 za četrt» • , » 5-SO sa en meseo » . » 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne It 10 v. inseratt: i Enoatolpaa petltvrsta (72 mm): sa enkrat . .... po 15 t sa dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » tO » sa reč k« trikrat . . » 9 » V reklamalk notloah stana eaoatolpna garaondvrsta 30 vtnarjer. Pri večkratn« objavtjenjti primeras popust. e Izhaja: t vsak das, lsrzeadU a »del t« ta •ranlka. ob 5. ari p»p«ld>e. «pr Uredništvo Je v Kopitarjevi nltol štev. 8/m. Rokopisi se ae vračajo; nelranklraaa pisma m m = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo je v Koittarjevl «ülol štev. 6. "Ö — Sprejema aarauumo, Inserate tn reklamaoij«. = mil ,iii i Upravntškoja telefona štev. 188. Današnja številka obsega b strani. Položaj v liberalni stranki. Hribar jc s sprejetjem zopetne izvolitve neprijetno iznenadil velik del svoje stranke. Saj so celo njegovi »naj-zvestejši«, n. pr. oni okoli »Gor.«, resno računali s tem, da Hribar odkloni zo-petno izvolitev in prihrani tako svoji stranki boj, za katerega se zdi mnogim stranka prešibka. A Hribar jc prekrižal vse račune s tem, da je volitev sprejel. Šol je pa še korak dalje. Polemiziral jc zoper dozdevne vzroke nepotrditve. S tem jc še poostril položaj. Po naših mislih s tem ni ravno koristil avtonomiji. In to je tudi mnenje mnogih liberalcev. S svojo polemiko jc sicer Hribar zadostil osebnim čutilom, ki so v takem slučaju razumljiva. Prezrl je pa, da treba zatreti osebna čutila, kadar sc gre za obrambo višjih interesov. Kritika razlogov nepotrditve spada na drugo mesto, tje, koder ima vlada odgovor dajati za svoje čine. Tako mesto je v prvi vrsti d e ž c 111 i z b o r , v čigar delokrog spada zakonodajstvo v zadevah občinske avtonomije, pa tudi — potom odbora — neposreden upliv na izvrševanje avtonomne občinske uprave. — Vrhu tega pa niti ne vemo, jc-li Hribar povedal prave vzroke nepotrditve. Obvestilo vlade o nepotrditvi ne vsebuje ni-kakoršnih razlogov, temveč le suho dejstvo, da cesar volitve ni potrdil. Tudi sicer ni vlada še obelodanila svojih razlogov, ki so jo napotili, predlagati Njegovemu Veličanstvu, da šeste Hribarjeve volitve ne potrdi. — Kako pride sedaj Hribar do tega, da igra v občinskem svetu nekako vlogo vladnega zastopnika, objavljajoč dozdevne razloge nepotrditve — a le v toliko, da jih obenem pobija. To ravnanje moramo imenovati neumestno, vsekakor ni bilo modro. In to je tucli mnenje pametnih liberalcev. Zoper razloge nepotrditve se vendar ne more polemizirati, dokler niso avtentični. Avtentični so pa še le takrat, ko jih obelodani vlada s a m a. — Ravno tako se opravičeno kritikuje predlog dr. O r a ž n a, oziroma sklep občinskega sveta, prekrstiti Gosposke ulice v Hribarjeve ulice. S tem jc ponižal dr. Oražen in ž njim občinski svet važno načelno vprašanje avtonomije na osebno polje! Tucli jc ta sklep poostril demonstracijo občinskega sveta zoper nepotrditev; dal ji jc neokusno primes, ki ne more posebno ugodno uplivati na nadaljni razvoj zadeve. Ravno tako neokusna in stvari škodlji- va primes je bila naročena galerija s cvetličnim dežjem. Manjkale so le še belo oblečene device, da bi bila slika popolna. Čemu to? Tako početje vzbuja opravičeni sum, da ne gre za občinsko avtonomijo, temveč samo za Hribarjevo osebo. In to je huda napaka, katero mora obžalovati vsak. kateremu je resnično pri srcu avto-n o m i j a. Da bi bil II r i b a r prav razumel resnost položaja, bi bil moral vse storiti, da zaduši pravočasno v kali take skoraj bi rekli otročje demonstracije. Zalibog vse kaže, da ni mogel premagovati svojih osebnih občutkov, če tudi jc imel v to na razpolago več kot teden dni. Gledal je na trenotni efekt napram svojim ožjim privržencem v dvorani, na galeriji in v nekaterih uredništvih — in, tako zaslepljen, jc prezrl stvar. — Resni krogi v liberalni stranki občutijo to bridko. Priznavajo, da je Hribarjevo postopanje iz osebnega stališča opravičljivo, a da se ne. da odobravati iz stvarnih razlogov. Ni čuda tedaj, da. vlada v liberalni stranki precejšen maček. Merodajni krogi gledajo s skrbjo v prihodnost. Toda kocka je padla. Položaj je napet do skrajpo-sli. Občinski svet se je postavil z vso jasnostjo na stran Hribarja in je to svoje stališče še skrajno poostril. Na drugi strani stoji točna odločitev najvišje državne avtoritete. Širni krogi liberalno stranke nimajo pravega razuma za J^ik boj. Zato slika, ki jo je podala v torek občinska dvorana, nikakor ne oclgvar-ja pravi sliki liberalne stranke. V resnici sc čuti stranka zelo poparjena in pobita, s Hribarjem vred. Da bo občinski svet dal Hribarju osebno zadoščenje z zopetno izvolitvijo, to je vedel sleherni. A večina sranke jc trdno pričakovala, da Hribar izvolitve ne bo sprejel. V tem pričakovanju se je stranka zmotila. Nadaljni razvoj se v naprej ne da presoditi. Hrvaška se nahaja v čudnem položaju; nekateri pravijo, da skoro »povije« dr. Tomašiču toliko zaželjeno hčerko — »enotno vladno stranko,« drugi pa se temu smejo in pravijo, da so lepe na.de bana To-mašiča prazne sanje . . . Koalicija se pridno posvetuje, sestavljen je že program za fuzijo, kakor jo jc želel Toma-šič, in ta program zares ni radikalno-naroden, saj se zadovoljuje s »čisto na-goclbo«, pa tudi naprednjaki so nalili dokaj vode v svoje čisto kult. vino in bi v očigled številnim konservativnim elementom v koaliciji ne mogli posebno šariti z »napredno mislijo«; dalje je v koaliciji slavonska llrv. stranka prava in več njej sorodnih življev, ki bi bili močna zavora za vsak slučaj ako bi živahnejši temperamenti hoteli postati pred vladnim vozom malo prehitri in nagajivi. Z eno besedo: Tomašiču sc ponuja enotna večina, kakor si jo hrvaški ban le želeti more — ampak zaman, hrvaški ban Tomašič ne mara koalicije pa je ne mara. Na Aranic-kega, radi katerega se je ban skregal s koalicijo, nihče več niti v sanjah ne misli, fuzija sc mu ponuja na krožniku, a ban se obrača stran in trmoglavo odbija vse darove in lepe besede koalicije. Vsak dan stavi druge zahteve; prej je bil zadovoljen, da stoj nova stranka na stališču čiste nagodbe, a ko pride čas, da sc bo delalo tudi na revizijo. Koalicija je sestavila čisto tak program, a ban sedaj izjavlja, da je vsaka beseda o reviziji nagodbe v programu vladne stranke nedopustna, ker je »antiduali-stična in antinagodbena«. In če bi koalicija tudi v tem oziru ugodila banu —• on bi je ne maral. Njemu sploh ni do programov — on bi le rad »stranko«, tako stranko, ki bi sc sploh druzega ne zavedala nego tega, da služi banu in po njem ogrski državi. Taka zlata vredna stranka je bila bivša narodna t. j. ma-žaronska stranka in take stranke oče bi čim preje rad postal ban Tomašič . . . Kakor rečeno, nekateri mislijo, da jc Hrvaška v takem »stanju« in da povije to hčerko; slavonski pravaši se v tem oziru vedejo tudi res silno sumljivo, toda Srbi in brv. naprednjaki imajo v koaliciji še vedno vajeti v rokah in jih tesno drže ... V kratkem se vrše končna posvetovanja v koaliciji glede novega programa in fuzije in potem bo treba končno s pravo barvo na dan. V ostalem se zlasti opozicija pridno pripravlja na volitve; žal, da ni na-de, da se združijo s kršč. socialnimi in čistimi pravaši tudi Starčevičanci-Mili-novci. Prevelika so osebna nasprotstva. Listi poročajo, da je škof Krapac prepovedal dr. R i 11 i g u , profesorju bogoslovja, ob volitvah zopet kandidirati v sabor. Od druge strani se poroča, da Rittig, ki je krščanski socialec, sam ne mara kandidirati, dokler sc razmere v saboru ne izpremene. V Hrtkovcih, kjer je naseljenih precej Mažarov, bo ob bodočih volitvah baje kandidiral pristen Mažar pl. De-meterfy in ima tudi precej izgleda na uspeh. Tako bi prišel v hrvaški sabor prvi Mažar, počasi bi jih prišlo več, mažaronov se no. zmanjka — in čistega hrvaškega sabora bi ne bilo več! To so pa pač le prazne sanje mažarstva, ki sc nikdar ne uresničijo. SPREJEM ZUNANJEGA ITALIJANSKEGA MINISTRA PRI CESARJU. Včeraj jc bil sprejet v Ischlu pri cesarju zunanji italijanski minister San Giuliano. Avdijenca je trajala pol ure. Cesar mu je podelil veliki križ Leopoldovega reda. San Giuliano je izročil cesarju pismo laškega kralja Viktorja Emanucla, v katerem mu kralj čestita k njegovi SOlctnici. PAPEŽ PIJ X. IN DEMOKRATIČNA ZVEZA SILLON NA FRANCO-SKEM. Na Francoskem se je pred leti ustanovila največja demokratiška organizacija pod imenom Sillon. Organizacija jo precej podobna naši kr.ščan-sko-socialni zvezi. Predsednik te zveze jc nadarjeni Mark Sanguier. V Sillon u je združena po večini francoska mladina in delavstvo in je razpredena po vsem Francoskem. Njen namen jc preporod katoliške in delavske misli v francoski republiki. Njih glasilo »La Democratie« jo silno razširjen list. Ker je pa zveza zadnje čase jela širiti nekatere blodnje in zmotne misli, se je obrnil Pij X. rta franc, škofe s pismom, v katerem te misli pobija in želi, da so zveza po škofijah organizira in v sporazumu s cerkveno oblastjo svoje delovanje uravna. Mark Sanguier jc odgovoril. da smatra za svojo dolžnost, da se kot, katoličan brezpogojno najvišji avtoriteti podvrže. PAŠIČEV ODSTOP. Že nekaj časa krožijo vest.i, da srbski ministrski predsednik Pašič odstopi, ni se pa prav vedelo zakaj. Sedaj se stvar pojasnjuje tako: Kralj Nikola črnogorski bo v kratkem potoval v Pe-terburg in od tam v Sofijo, da se osebno zahvali za obisk, oziroma čestitke. Z enako namero sc poda tudi v Belgrad; ker pa je bilo med Pašičem in knezom Nikolo toliko skrajno ostrih nasprotstev in očitkov in je vladni »Cetinjski Vjestnik« pisal, da predsta-vitelji črnogorske vlade no morejo nikdar biti ondi, kjer je Pašič — zato mora Pašič narediti prostor drugemu ministrskemu predsedniku, ki mu kot takemu pripade naloga, da sprejme črnogorskega kralja. Tekma mod Srbijo in Črnogoro za prvenstvo pa seveda s tem še ne bo spravljena s sveta. So, ki pravijo, da to tekmo rabijo go- LISTEK. Dekli z biseri. Angleško spisal H. Rider Haggard. — Prevel J. M. (Dalje.) XVII. POGLAVJE. Vrata Nikanorjeva. Mirijam jc bila dobre dve uri zopet v ječi ko zarožlja ključ v vratih. »Zadnja ura bije,« reče sama sebi in srce ji hitreje utriplje in kolena se ji šibijo, pred očmi pa se ji stemni, kakor da jc temna noč legla na zemljo. Bil pa je le trenutek slabosti. Urno se Mirijam otrese strahu in pogleda k vratam, kdo da prihaja. Pred seboj zagleda Kalcba v krasni vojaški opravi z mečem v roki in oklepom, znamenitim po udarcih, ki so sc poznali na njem. »Ali si prišel, da. izvršiš obsodbo nad menoj?« ga vpraša mirno in brez strahu. Poscbc Kalebu ni hotela Mirijam pokazati nobene bojazni. »Da, ko solnce zaide,« reče Kalcb. »Ta sodnik Simeon, ki je ukazal, da so te preiskali, je mož divjega srca. Mislil jc, da sem te jaz skušal rešiti pred srdom sanhedrima, mislil jc, da sem jaz--« »Pustimo ono, kar jc mislil,« mu vmes seže Mirijam, »prijatelj Kaleb, stori svojo dolžnost. Ko sva bila še otroka, si mi večkrat zvezal roke in noge s cvetlicami, ali se spominjaš? Sedaj jih pa zveži z jekleno verigo!« »Zelo si neprijazna,« reče. Kalcb in stopi nazaj. »Ljudje pa govore, da si ti neprijazen. Ako so na primer slišali sinoči tvoje besede v starem stolpu, ko si Judom povedal moje ime in ga spravil v zvezo z drugimi.« »Oh, Mirijam! Ako sem to storil — in v resnici, jaz nisem vedel, kaj sem delal — sc je zgodilo samo radi tega, ker sta mi ljubezen in ljubosumnost zmešali pamet.« »Ljubezen? Ljubezen lova do jag-njeta! Ljubosumnost? Čemu pa si bil ljubosumen? Zato, ker si skušal umoriti Marka. — oj! ko si so hotel iznebiti svojega nevarnega tekmeca. No, hvala Bogu, posrečilo se mi jo, da sem ti prekrižala račune in rešila Marka. — Sedaj pa no pozabi, da si uradnik nad vse usmiljenega in modrega sanhedrima in stori, kar so ti naročili!« »Mirijam, vsaka tvoja beseda me reže kakor meč v srce. Dovoli, da li sedaj, ko sem zopet sam s seboj na jas- nem, predložim načrt, kako lahko ube-žiš. Ko tc po ukazu odvedeni iz ječo, skočijo na potu moji prijatelji k tebi in te rešijo iz mojih rok, mene pa na. videz pobijejo na tla. Ko sc stemni, pridem jaz za teboj in potem ubeživa.« »Ubeživa? Kam?« »I\ Rimljanom! Ti te bodo veseli, ker si jim rešila poveljnika Marka, mene pa tudi zaradi tebe, ker jim boš rekla, da sem tvoj mož.« »Kaleh, ti misliš ubežati k Rimljanom, ti, ki si cvet judovskih vojakov!« »Da, Mirijam, zaradi tebe sem pripravljen omadeževati svojo vojaško čast in svoje dobro ime, vse zato, da tebe rešim in se združim s teboj — s svojo nevesto.« »Prijatelj Kaleb, jaz ne maram za tako rešitev. Ljubši mi je sramotni steber in žalostna smrt, nego življenje s teboj. Dobro veš, da so ne moreni poročiti s teboj. Zakaj mc nadleguješ celo v teh trenutkih, ko se pripravljam na smrt!« »Hvala, Mirijam, za pojasnilo. — Račun za to plača Mark, ako še živi.« >Ne grozi mi, Kaleh, izpolni rajše, kar ti je ukazano in odvecli me k sramotnemu stebru! — Tu so moje roke, vkloni me!« »Za to nimam nobenega ukaza, a zunaj stojo vojaki, ki tc odvedejo,« odgovori Kaleb in odpre vojakom vrata. »Dolgo časa si sc mudil z lepo dc-klico, gospod,« reče eden izmed vojakov Kalebu. »Ali imata kako posebno skrivnosti med seboj?« »Skušal sem zvedeti od njo, kje sc skriva ubegli Rimljan, toda čarodejka je trdovratna,« odgovori Kalcb in srdito pogleda na Mirijam. ' • »Tam gori na stebru bo kmalu ozdravljena od svoje trme, gospod, kajti noči so tam hladne in dnevi vroči, posebno še za one, ki nimajo plaščev za svoj hrbet, niti vode za svoj želodcc. Sedaj pa urno na pot! Nato so odšli in korakali s Kalebom na čelu po dolgih hodnikih, sc obrnili na desno in dospeli oh vznožju velikega zidovja do lepili srednjih vrat Nikanor-jevih, ki so bila okrašena z zlatom in srebrom, postavljena med dvorom žensk in dvorom Izraelovim. Nad vrati je bila ravna streha in na tej strehi oni sramotni stebri, kamor so vklepali obsojence, da so v zasmeh ljudstvu umirali žeje in lakote. Ko pridejo do vrat, stoji tam sodnik Simeon. »Ali jo ženska priznala, kje jc skrila Rimljana?« vpraša Kaleba. »Ne, ona trdi, da ne ve ničesar o nobenem Rimljanu.« tovc evropske velcvlastl, ker je s tem zavrt vsak resničen političen napredek ene ali druge in tako Balkan slab in dostopen vsakršnim vplivom. Zato tudi kraljestvo črnogorskega vladarja. Logaška zastrupljevalna zadeva pred ljubljanskimi porotniki. (Dalje.) Včerajšnja popoldanska razprava. Hladnik dijak. Prvi sta bili zaslišani priči Albina Prevc, pri kateri je Illadnik stanoval kot dijak in pa dr. Sabothy, ki je s Hladnikom stanoval pri Prcvčevi. Prevčevi je zmaknil Hladnik kot dijak desetak. Star je bil takrat 12 ali 13 let. Ravno tako izpove dr. Sabothv Logaške priče župan Franc Korcnčan, Jožef Špan, sestra obtoženke Roza Ar k o opisujejo ugodno značaj Hladnika in Illadniko-ve. V istem smislu izpovejo tudi logaške priče Ivan Ziherl, Josipina Megi, Josipina Ziherl in Ivan Mihevc. Prodaja pilul v Ljubljani. Ljubljanski magistratni koncipist Ivan Toplikar izpove, da je zaplenil strupene pilule po ljubljanskih trgovinah. Priče dr. Piccolli, trg. Krivic in poslovodja Sušelj niso smatrali, da preparat škoduje ljudem. Mislili so, da je navadno sredstvo proti podganam in mišim, ki se lahko prodaja brez strup-nega lista. Manipulacije z menicami. V zadevi Dolenc, Quiritti in Marin-šek so zaslišanci izpovedali bistveno tako, kakor to navaja obtožnica. Marin-šek še pristavi, da smatra Hladnika za poštenega človeka, ker je vedno poravnal, kar mu je bil dolžan. Hladnik v krldi. Predsednik deželne sodnije sveto-valecVedernjak je konstatiral po Illad-nikovih napovedih, da je Illadnik pasiven v znesku 11.000 K. Hladnik se je zelo ostro prerekal s pričami Dolenc in Ouiritti. Ko je napravil Ouiritti opazko, da je Hladnik dober kakor angel, reče Hladnik ironično: »Seveda, ker so me molzli.« Predsednik: »Quirittija ste pa Vi molzli.« Hladnik: »Kako ga bom molzel, ko ni ničesar imel.« Priča Dolenc je imel zelo težavno stališče, ker je računal Hladniku obresti, ki so brez dvoma oderuške. Priglašena ničnost. Državni pravdnik dr. Neuberger popravlja obtožnico glede na Marinška v toliko, da se črta besedilo, ki dolži obtoženca, da je hotel oškodovati Marinška. Nadalje predlaga, naj se pre-čitata mnenji graških izvedencev, ker si nasprotujeta mnenji domačih izvedencev. Dr. Ravnikar ne nasprotuje predlogu, pač pa želi, naj bosta navzoča pri čitanju tudi domača izvedenca. •— Dr. Neuberger: Če bosta navzoča izvedenca, naj se povabita tudi graSka izvedenca. — Dr. Švigelj: Naj se pre-čitajo članki, ki sta jih objavila »Slovenec« in »Slovenski Narod« glede na za- »Odpeljite jo na streho,« je ukazal in odšel pred njimi. Na strehi so odvedli Miri jam k srednjemu stebru, ob katerem je bila priklenjena več metrov dolga železna veriga. Simeon ukaže, naj ji zvežejo roke na hrbtu. Nato ji je pripel na prsi tablico z napisom: »Nazarenka in izdajalka Mirijam je obsojena, da umre pred očmi svojih prijateljev Rimljanov!« Spodaj na tablici so bili podpisi Sodnikov, tudi Bononi se je moral podpisati v dokaz, da je v njegovem srcu zmagalo rodoljubje nad sorodstvom. Nato so ovili konec, verigo okoli njenega pasa in ga varno pritrdili, rekoč: »Trpi tukaj, prokleta izdajalka, dokler ne bodo padale tvoje kosti kos za kosom raz te verige. Ilči satanova, povrni se k satanu, in tesarjev sin naj te sedaj reši, ako more!« »Nehaj z zasramovanjem,« mu seže Kaleb v besedo, »kajti kedor druge proklinja, bo sam proklet.« »Ako bi šlo po moji volji,« odgovori rabi, »bi prokletstvo zadelo tudi tebe, Poberi se od tukaj in bodi prepričan, da je več znanega o tebi, kakor misliš, in znano je tudi, da bi si tudi ti rad pridobil prijateljev med Rimljani.« Kaleb ni ničesar odgovoril, kajti poznal je moč tega Simeona, ki je bil poseben prijatelj divjega Janeza iz Gishale. Žalostno se je še ozrl na Mirijam in zamrmral: »Sama si hotela tako; sedaj ne morem ničesar več storiti. Zdravstvuj!« In prepustil jo je njeni usodi. devo Hladnik. — Senat sklene, da se članki ne prečitajo, pač se pa prečita izvid graških izvedencev in se zaslišita tudi domača zdravnika, odkloni pa, da bi osebno prišla graška izvedenca. — Dr. švigelj: Priglašam ničnost. — Dr. Neuberger: Jaz tudi. Zaslišanje zdravniških izvedencev. Predsednik čita izvid graških izvedencev. Veselost vzbudi, ko prestavi predsednik: Srce je takorekoč magacin krvi. Graški izvedenci med drugim izjavljajo, da je baritna sol smrtonosen strup, 2 do 3 gr tega strupa zadostujejo za smrt. Graški izvedenci sodijo, da človek umrje, če trajno dnevno zavžije pet koščkov. — Dr. Schuster: Po mojem mnenju noben normalen, pameten človek ne. bo še enkrat zavžil teh pilul, če jih je enkrat zavžil, pet koščkov pilul pa ne usmrti človeka in niso smrtno nevarne. Proti mnenju graških izvedencev, da povzroči strup smrt, če se skozi več dni vsak dan vzame pet koščkov, sodi, da bi postal nevarno bolan, a umrl bi ne. Graški izvedenci imajo v mislih zgolj čist strup, ne pa primesi masti in moke. — Dr. Neuberger: »Prosim, naj se to natančno protokolira.« Na dr. Ravni-harjevo vprašanje izjavi dr. Schuster, da kot praktičen zdravnik izjavi, da to sredstvo ni v stanu usmrtiti človeka. Dr. Neuberger: »Prosim, naj se to natančno protokolira.« Na dr. Švigljevo vprašanje izjavi dr. Schuster, da bolnik ne vzame zdravila, ki ne učinkuje dobro. Dr. Neuberger: »Zdravilo ostane zdravilo in strup ostane strup.« Dr. Plečnik: »Na tem stališču, kakor graški izvedenci, stojim tudi jaz. 50 krogljic bi skupno smrtno učinkovalo. Vsi strupi učinkujejo dvojno: neposredni in daljni. Drisko, bljuvanje povzroči 5 krogljic; če bi vzela v desetih dneh 50 krogljic, bi ne umrla, a če bi krogljice naprej jemala, bi se strup nabiral in bi končno smrtno učinkoval. Vsi strupi so pripravni človeka usmrtiti. Nesposobno je 5 krogljic usmrtiti človeka.« Dr. Neuberger še enkrat stavi svoj predlog glede na nesoglasje. Predsednik: »O tem se bo pozneje sklepalo.« Čitanje spisov. Gb 11. uri dopoldne je bilo končano zaslišanje dr. Schusterja in dr. Plečnika. Predsednik prične čitati akte, ki jih leži grozna kopica pred predsednikom. Pri razpravah pred senatom se navadno vsi akti ne prečitajo, marveč se, ne da jih prečitajo, vzamejo na znanje, če to dopuste stranke, ki imajo itak vpogled v ves akt. Pred vsem se čitajo zapisniki tistih prič, ki niso bile zaslišane. Neka izpoved pravi, da je bil Hladnik vzrok, da je propadlo igrališče, ker je bil svoje-glaven. Hladnik je tudi zaman iskal na igrališče posojila 5000 kron. V svojo gostilno je hodil Hladnik dvakrat ali trikrat na teden. Ni se dosti brigal za njo. Piacentinija opisuje neka priča za dobrega človeka, ki ni sposoben, da stori kak zločin. Ko se čita, da. je Hladnik na stanarini 210 kron dolžan, Hladnik ugovarja in naglaša, da ima pobotnice o plačani stanarini. Omenja se tudi dopis deželne vlade, ki obvešča ljubljanski magistrat, da se ne smejo prodajati iplule. Iz spisov povzamemo, da so prvotno nekoliko sumili tudi Maksa Hammerlitza. Hladnikova korespondenca. Predsednik: Hladnik je imel tu čas in je precej veliko pisal. Na dolgo in široko je pisal Hladnik tudi svoj zagovor, v katerem naglaša, da je nedolžen. Osobito veliko je pisal svojemu prijatelja Capanni. Prečita se tudi pismo, ki ga je pisal Albertiju, naj kasira denar zanj, a naj tega ne govori okoli. Capanni je poslal razglednico, na kateri je napisal »časa mia« (moja hiša). Iliad-nik to pojasni tako, da se italijansko ne more drugače označiti kraj, kjer kdo stanuje. Rubilo jo, Hladnika šest strank (Marinšek, Dolenc in drugi). Med čita-njem spisov se je izpraznila porotna dvorana. Ostali so le najvztrajnejši, večino avditorija tvorijo seveda ženske, ki se posebno zanimajo za obtoženko, a tudi za obtoženca. Predsednik naznani, da se odkloni predlog o zaslišanju graških izvedencev. Dr. Neuberger: Prijavim ničnostno pritožbo. Predsednik zaključi 6 minut pred eno uro popoldne dokazovanje. Razprava so nadaljuje ob 4. popoldne in se še danes konča. • i« ••« »i« »i« »»« jm«j Jii^J mmm mh mmm bm mJmm mmm * - Slovenski starši! pošljite -svoje otroke v slovenske šole! Dnevne novice. — Gospodarsko - političen shod priredi S. L. S. dne 4. t. m. na Uncu. Poročata gospoda državna poslanca J. Gostinčar in dr. Ign. Žitnik. Na shod so vabljeni vsi volivci občine Rakek, ker bo shod velikega pomena za gospodarski napredek občine. Pomeniti se bo treba o živinoreji, pašnikih in škodi po črvu. Vsi na shod! + Nemški strah zaradi najnovejšega ljudskošolskega odloka. Iz Prage poročajo: Poroča se iz zanesljive strani, da je bil izdan koncem julija odlok na vse šolske oblasti, ki določuje z ozirom na odlok od 28. junija 1910, št. 34.260, da se opuste v šolskem letu 1910/1911 paralelke na ljudskih šolah, ako ni v istem razredu in paralelki najmanj 80 otrok. Dokler pa ni predpisanega števila, pa se začasnih razredov ne sme otvoriti. Nemci se boje, da bodo vsled tega odloka izgubili na Češkem mnogo svojih šol, medtem ko bodo na-rastle češke. + Orel v Ajdovščini. V Ajdovščini so ustanovili v nedeljo, 28. t. m., telovadni odsek Orla. Pri tej priliki je lepo predaval preč. o. Bonaventura iz Sv. Križa o vzgoji. Bratje Orli, le krepko in vstrajno naprej! + Teorija in praksa. Stara resnica je, da sta to dve stvari, ki izgledata povsem drugače. Stara resnica, pravimo, in ravno zato sojobojda zavrglivsi moderni napredni|ijudje in je ne marajo poznati. Toda resnica ostane resnica, kar okušajo tudi vsi oni, ki se sicer nočejo ravnati po njej: Tako si v strahu in obupu rujejo lase moderni sociologi, ki so z vso gorečnostjo propagirali in še propagirajo teorijo svobodne morale, pa se zgražajo nad čisto naravnimi posledicami, nad prakso. Na Francoskem, v Ameriki in povsod drugod, kjer se je uveljavila svobodna morala, gredo temelji družbe na kose: družinsko življenje, zadostni in zdrav naraščaj, državljanska in vsaka druga disciplina — vse gre na nič. Tudi naši soc. demokrati stoje ravnokar pred tako neljubo razliko med teorijo in prakso. Znano je, da so vneti zagovorniki svobodnih zvez med možem in ženo, da so apostoli svobodne ljubezni. Če se dva rada imata, naj se imata, pa naj se ves svet na glavo postavi; pri tem nima nihče tretji kaj govoriti, to je izključno njuna zadeva. čisto po tem lepem receptu je ravnal graški sodrug Jodlbauer, urednik strankinega glasila, deželni poslanec in občinski svetovalec — prva glava torej. Pustil je v bedi svojo ženo in pobegnil z ženo tržaškega sodruga Lind-nerja. Človek bi po soc. demokratični teoriji sodeč moral misliti da ga bo stranka povzdignila v nebo zato, ker si upa živeti po »svojem prepričanju« brez ozira na desno in levo. Toda ne. Stranka je namreč v svojem glasilu podala med drugim to-le izjavo: »Čeprav je ta afera le zasebna in družinska zadeva, se mora vendar ves način njegovega postopanja napram zaslužnemu sodru-gu in njegovi družini (!) globoko obžalovati in obsojati.i Strankino zastopstvo je tedaj sklenilo, cla je Jodlbauer na vsak način odstavljen s svojega mesta ter si pridržuje nadaljne odredbe.« Vidite gospodje sodrugi, kako britka je v praksi teorija, da smem rezati v meso bližnjega, samo da to služi v mojo srečo. Kako večno lepo, veljavno in resnično pa je krščanstvo s svojim naukom o dolžnostih nasproti bližnjemu in samozatajevanju! + Posnemajte Nemce in kupujte ter širite blago »Slovenske Straže«. Nemškemu »Schulvereinu« so se v zadnjem letu zvišali dohodki od prodanega družbenega blaga za 57.237 Iv (od 36.119 na 93.356 K). Tudi »Slovenska Straža« bi lahko imela tako lepe dohodke, ako bi vstrajno kupovali le blago »Slovenske Straže«. Širite vžigalice in kavino primes »Slovenske Straže«! — Za člana goriškega deželnega šolskega sveta je imenovan namesto vi. svetnika vpokojenega gimn. ravnatelja Simziga, ravnatelj višje realke gospod Viktor S1 o p pl. Cadcnbu r g. — Nemški akademiki v obrambnem delu. V Gradcu se je ustanovila nepolitična zveza abiturijentov z edinim namenom, vzgajati mladino in ljudstvo sploh za narodno obrambo (t. j. napadalno) delo. — Sumljivo za nemško krepost. Nemški časopisi razglašajo, da je bila uredniku »Landbote« in »Gottscheer Nachrichten«, nekomu Turkeju odpovedana služba in da se mu ne sme več plačevati naročnina. — Pogreb g. Jožefa Zalokarja se je vršil v Sevnici ob Savi v nedeljo dne 28. avgusta po deseti maši. Izprcvoda se je udelžilo na stotine ljudstva, oziroma prijateljev in znancev. K zadnjemu počitku ga je spremljalo tudi pet duhov- nikov, namreč domači gospod župnik in gospod kaplan ter trije drugi gospodje tovariši. Pri odprtem grobu je imel č. g. župnik sevniški pretresljiv govor, popisujoč neumorno delovanje pokojnika. Niti eno oko ni ostalo suho. Umrl je mož; neutrudljivi delavec na slovenski zemlji v pricl zatiranemu narodu slovenskemu. Bil je rad dobre volje, a le v pošteni družbi. Rajni se je tudi udeležil romanja v Lurd leta 1908., letos pa imel naTtten iti v Jeruzalem, a prehitela ga je bela smrt ter ga pripeljala še v lepši kraj, nebeški Jeruzalem. Bodi mu žemljica lahka! — Lovsko tekmo psov frmačev namerava prirediti letos na jesen »Slov. lovsko društvo«. — Kakšen lov se nam letos obeta, Zarod poljskih jerebic je vsled izredno deževnega vremena neenakomerno razvit tako, da se dobe popolnoma dorasli in pa tudi še komaj leteči mladiči vrab-čeve velikosti. Po nekaterih loviščih, n. pr. okoli Kranja, ni skoro nič jerebic, drugod zopet dovolj......Prepelic je tudi nekaj. — Veliko bo zajcev in pa fazanov. — Na Cerkniškem jezeru je dosti rac, velikih in malih kožic pa izredno veliko. To so le splošne opazke o nekaterih vrstah naše divjačine. — Za provizoričnega učitelja v Solkanu je imenovan Albin Stritar, doslej učitelj na ljudski šoli v Postojni. — Poročil se jo v Trstu c. kr. orož-niški stražmojster g. Volbenk Ivančič z gdč. Natalijo Hrast. — Č. g. I. N. Jemeršič, župnik in bivši poslanec hrvaškega sabora, ne namerava pri novih volitvah več kandidirati. — V Ameriki umrla Slovenka. V Bridgeportu, Oliio, je 6. avgusta umrla rojakinja Marija Kašca, rojena Mirtič. Pokojnica je bila stara 40 let, doma iz Jame pri Žužemberku. — Zaboden od orožnika. Iz Splita , poročajo: Iz Imoskija se poroča, da je > nek orožnik pred nekaj dnevi na patru- ( liranju zahteval od neke lovske družbe, | naj mu pokaže lovske liste, kar se je tudi zgodilo. Kljub temu pa to ni zadovoljilo orožnika, ki je skočil v tem tre-notku za kmetom Vrdoljakom, iztrga' mu puško ter mu jo razbil ob kamenju. Vrdoljak je gledal mirno to početje. Odšel pa je takoj v Imoski, da naznani dogodek postajnemu stražmojstru. Orožnik po imenu Tišma je prihitel zeu Vrdoljakom, ki ga je ravno dobil, ko ja prišel iz pisarne. V tem trenotku ga j«} tudi zabodel z bajonetom. Vrdoljak je; bil na mestu mrtev. Zapušča vdovo in) 21etnega otroka. Orožnik Tišma je biL aretovan in izročen garnizjiskemu sodišču v Maharski. — Odlikovanje. Častno svetinjo za 40-letno zvesto službovanje je dobil g. Ivan Čik, cerkvenik v Banjaloki. — Deficit mednarodne lovske raz* stave. Lovska razstava na Dunaju, za katero se je izdalo šest milijonov kron, se bo po dosedanjih računih končala z deficitom. Preračunano je bilo prvotno, da jo obišče tri milijone ljudi. Z ozirom na to pa je bilo do danes obiskovalcev razstave le 1.700.000, namesto 2,500.000. Da je manj obiskovalcev, kot se jo pričakovalo, pripisujejo nekateri to neugodnim vremenskim razmeram. Garancijski fond razstave znaša 500.000 kron. Bržkone bo šlo polovico te vsote za pokritje primanjkljaja. — Nesreča pri električnem dvigalu. 16-letna dekla Terezija Zupan na Dunaju je bila uslužbena pri hišnem oskrbniku v I. okraju, Kohlmesser-gasse št. 3, ter je morala oskrbovati elekrično dvigalo. Ko se je 31. avgusta hotela peljati neka služkinja v tretjo nadstropje, jo je Zupan spustila v dvigalo. V zadnjem trenotku, ko se je lift že dvignil, je hotela skočiti vanj tudi Zupanova, cla bi med vožnjo kramljala s služkinjo. Bilo pa je že prepozno. V dvigalo ni mogla več skočiti, pač pa se ji je zapletla vanj obleka, ter je tako visela na njem. Dvigalo jo je vleklo po navpičnem rovu do tretjega nadstropja, kjer se je ustavilo. Zupanovi pa se je obleka, odtrgala ter je padla iz višine, tretjega nadstropja na tla rova v pritličju. Zlomila si je nogo ter so je tudi v notranjosti poškodovala. Prepeljali so jo v bolnišnico. — Pasja kontumaclja. C. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani je razglasilo pasjo kontumacijo za občine Preserje, Borovnico in Vrhniko vsled tega, ker se je dne 28. m. m. pri nekem psu v Pokojišču uradno konstatovala steklina. — Tatvina na parniku. Od Trsta do Splita je bila na nekem paimiku ukradena ročna torbica, v kateri je bilo par uhanov, vrednih 9000 frankov, par uhanov z biseri in briljanti, vrednih 8000 frankov, dve zlati ženski uri. vredni 500 frankov, 12 srebrnih, pozlačenih žlic, vrednih 240 frankov, angleški bankovec za 100 funtov (2480 frankov), eden za 50 funtov .(1240 frankov) in eden za 20 funtov (580 frankov)', dragocena pahljača, več angleškega kovanega denarja, zlata tobačnica z rubinom, safirjem in briljantom, vredna 1500 frankov. Po tatu ni nobenega sledu. — Tržaška »Banca popolare triesti-na« je prišla v velike denarne zadrege. Banka je namreč v zadnjem času dala velikih posojil raznim industrijalnim podjetjem, tovarnam itd., toliko v mestu, kolikor tudi na deželi. Ko je ljudstvo doznalo o tej denarni zadregi, je začelo zahtevati nazaj svoje vloge, posebno velik naval je bil v sredo. Govori se, da je morala banka izplačati okolu dva milijona vlog. — Slovenec ponesrečil v Ameriki. y Jolietu se je 13. avgusta smrtno ponesrečil v jeklarni zvečer Karol Vesel, neoženjen, star 38 let, doma iz Malega Podljubna št. 6, fare Št. Mihael pri Novem mestu na Dolenjskem. Že trinajst let je bil zaposlen v »converterju« Illinois Steel-kompanije in popolnoma izurjen v svojem težkem in nevarnem delu. Nek stroj ga je tako hudo poškodoval po prsih, nogah in drugod, da so se zdravniki v bolnišnici, kamor je bil prepeljan, čudili, kako je mogel živeti še tri ure po nezgodi. — Umrl je na Verdu pri Vrhniki posestnik Jožef Hren o v. — Uvoz mesa iz Rumunije. Včeraj se je odprla meja prostemu uvozu mesa iz Rumunije. Vendar se od tega, kakor časopisi poročajo, ne pričakuje, da bi na znižanje mesne cene kaj vplivalo. Množina mesa je premajhna, potem manjka živalij, manjka klavnic in primernih vozov, v katerih bi se meso uvažalo, kratko rečeno, manjka vsega. Preteklo bo najmanj pol leta, predno bo prišlo rumunsko meso na avstrijski trg. Avstrija ima na meji eno samo klavnico in še ta ni za večji uvoz mesa urejena. — Lovska sreča saškega kralja. Iz Trbiža se poroča 31. avgusta, da je saški kralj v kratkem času bivanja v svojem trbižkem lovišču ustrelil 24 divjih koz, med njimi 10 korenjaških kozlov, kozlov. — Letalni stroj za otroke. Doseženo je! Jabolko ne pade daleč od drevesa, — bi si lahko mislil marsikdo, ko bi zvedel, da frči po zraku v lastnem letalnem stroju štiriletna hčerka znanega zrakoplovca in graditelja letalnih 'strojev, Paulhana. Sestavil je na ponovne prošnje letalni stroj, ki je primerno velik z ozirom na malo posta-ivico svoje hčerke, ki pa je v vsakem otziru popolnoma izdelan in ni samo igrača. Mal motor goni majhen vijak, stroj zdrči po travniku, se dvigne neko-äiko čevljev visoko v zrak ter čez nekoliko časa se zopet spusti rahlo na tla. Mala Paulhanova hčerka je gotovo najmanjša in najmlajša zrakoplovka. Časi niso več daleč, ko bodo otroci le^ tali v šolo po zraku in se tepli s šolskimi torbami nad našimi glavami. — New York, 23 avgusta. S par-tiikom »Kronprinz Wilhelm«, ki je lastnina severo - nemškega Lloyda, smo se pripeljali v šestih dne iz Southhampto-na v New York danes ob deveti uri zjutraj. Potnikov nas je bilo nad tisoč, med njimi tudi nekaj izseljencev. Med nami je bil rusinski metropolit ekscel. grof Septicky, ki gre k evharističnemu kongresu v Montreal. Katoličani smo posebno lepo praznovali na parniku nedeljo 21. avgusta. Metropolit je imel, napravljen v rudeči tuniki s palijem, božjo službo po grškem obredu. Potem je govoril v rutenskem, poljskem in nemškem jeziku. Ker je bilo med izseljenci tudi nekaj Jugoslovanov, imel je vsled metropolitove želje Vaš poročevalec slovensko pridigo. Ob deseti uri dopoludne se je vršila druga služba božja. Opravil jo je duhovnik iz Baltimore ter govoril angleško, francosko, italijansko in nemško. Na parniku je bilo mnogo anglikanov in luteranov, pa. se ni nič slišalo, da bi bili na kak način praznovali nedeljo, navzoči pa so bili pri naši službi božji in se prav spodobno vedli. Tudi tukaj se vidi, da ima katoliška vera posebno oživljajočo moč v sebi. Vreme je bilo na morju vedno neugodno in solnca nismo ves teden videli. Več kot polovica potnikov je bilo bolnih in vsakega je vožnja bolj ali manj izmučila. Parnik je vozil jako hitro, ker daljavo 3528 morskih milj prevoziti v tako kratkem času, ni malenkost. — Mengeš. Minulo je nekaj časa odkar nisem imel opraviti s kakim dopisnikom »Sloven Naroda«. Oseba, ki me zdaj napada, se je sicer izpremeni-la, ker službujem v drugem kraju, značaj pa je ostal tisti, ki je lasten ljudem »te vrste«. Poslužujejo se namreč ostudne hinavščine in grde laži. Zato poznam dobro dopisnika. Pravi, da jaz ljudstvo hujskam, da je odvračujem, da. bi se ne udeležilo veselice, katero priredi mengeška, podružnica sv. Cirila in Metoda, da se bojim konkurence ra^ tli predstave. No, te se pač ni treba bati. Akoravno je k zadnji naši prireditvi pripeljal precej svojih somišljenikov in »prijateljic« in so imeli v rokah knjižice »Revček Andrejček« in zasledovali v njih igro, jo skušali motiti z neumestnimi medklici, vendar njegova kritika ne omenja druzega, kakor da jaz igralcem črtam »najnedolžnejše ljubimkanje«. O, hinavščine! Ko so ravno radi tega prišli, da bi potem vpili, glejte, kakšne igre prirejajo v katoliškem društvu itd. Saj se poznamo! V prihodnje se bo že poskrbelo, da ljudje te vrste zaradi javnega motenja ne bodo imeli vstopa. Povdarjam, da se konkurence ne bojim, akoravno se tukajšnja jara gospoda (povečini tuja), že dva meseca pripravlja na predstavo »Brat Sokol«. Ko minejo počitnice, ostane znani dopisnik osamljen, kakor je bil poprej. Kako je »priljubljen« pri občinstvu, je že večkrat skusil v gostilnah, ko se mu je že od več strani jasno povedalo, da on ne bo Mengša »komandiral«. Če v prihodnje ne bo miroval, se bo poskrbelo, da bo z istim »dobrim« imenom, kakor je prišel pred kratkim v ta kraj, moral zopet odkuriti. — Moja dolžnost pa je, da ljudstvo opozarjam na volkove v ovčjem oblačilu, ker se ravno ti kaj radi na nas sklicujejo (lansko leto, pri nabiranju članov), nam pošiljajo vabila in na ta način občinstvo slepe. V tem smislu bom deloval tudi zana-prej, neglede na to, ali je liberalnemu dopisniku ljubo ali ne. — Nadalje čveka. nekaj o »čukarskih bratih«, o junaštvu »z noži« in s skakanjem »po bratskih glavah«, o »Kranjski šparka-si«, da jih podpira, »da kupčujejo z Nemci«; obrekuje Orle in »Bogomilo«, katera pa v Mengšu niti ne eksistira. Vse kaže, da pač »Narod« večkrat na tak način piše, on pa, »ki se trudi, dela in žrtvuje svoje moči za okrepitev obmejnih bratov«, je to slepo prepisal. Če dokaže dejanje, katero podtika Orlom, dobi nagrado, da je bo vesel. — Mengeš, 30. avgusta 1910. — Valentin K a j d i ž , kaplan. — Ljudska izobrazba v Bosni. Bo- senska vlada je izdala naredbo, s katero dovoljuje snovanje analfabetskih tečajev na najširši podlagi; treba je le obvestiti oblast, kdaj, kje in kdo bo vodil tečaj in katere knjige in drugi po-močki se bodo rabili. Kakor znano je bosenska vlada leta 1907. izdala odredbo, s katero prepoveduje vodstvo analfabetskih tečajev vsem onim osebam, ki nimajo dokazil o pedagoški usposobljenosti ter celo duhovnikom ni dovolila pouka na takih tečajih. — Na upravo dolenjskih železnic. Iz Mokronoga se nam piše: Lansko leto sta mokronoška in šentrupertska. občina prosili, naj bi se cesto na kolodvor Bistrica-Mokronog, kolodvor, kakor tudi skladišče na tem kolodvoru razširilo. Dasiravno je to nujno potrebno, tega do danes še niso storili. Dovozna cesta h kolodvoru je tako ozka, da. se vozniki drug drugemu komaj ogiblje-jo; oni vozniki pa, ki pričakujejo potnike pri vlaku, pa sploh nimajo pri kolodvoru prostora. Skladišče je tako prenapolnjeno, da se je moral promet s pragi ustaviti, ker ni prostora za izkla-danje. Železniška uprava bi temu prav lahko odpomogla, ako bi odkupila nekoliko sosednjega sveta in razširila dovozno cesto, kakor tudi skladišče, kar pa ne bi stalo mnogo. Če se je za to železnico žrtvovalo toliko, naj se žrtvuje še to, da vsaj promet ne bo oviran, kar bo železnici sami le v korist. — Otvoritev »Gasilnega doma« v Zasipih. Minolo nedeljo, 28. avgusta t. 1., otvorila se je slovesno novozgrajena hiša tukajšnjega prostovoljnega gasilnega društva. K tej slavnosti so prihitela sosedna bratska gasilna društva iz Bleda, Ribnega, Bohinjske Bele pod svojimi zastavami, dalje društva iz Breznice, Jesenic, Gorij in Dobrave. Vsa ta društva prikorakala so točno ob treh k blagoslovu v župno cerkev pred Najsvetejše, iz cerkve pa se podala z lepo okrašeno domačo brizgalno v veličastnem sprevodu in slovesnem zvonenju pred »Gasilni dom«. Tu je župnik kot tajnik domačega gasilnega društva pričujočim bratskim gasilnim društvom pojasnil notranji pomen gasilnih društev ter v svojem in vašča-nov imenu v iskrenih besedah se zahvalil slavnim požarnim brambovccm za požrtvovalno in uspešno pomoč pri zadnjem požaru dne 16. avgusta t. 1., ki je uničil lepo župnijsko gospodarsko poslopje zasipsko in tik njega stoječo zasilno shrambo domačega gasilnega društva, proseč pomoči od zgoraj, naj bi se redkokdaj odpirala vrata te hiše ob nesrečah, a kadar se bodo morala in bo zadonel rog gasilski »na pomoč!«, tedaj pa brez odloga, gasilci, v največji sili pogumno svojemu sobratu na pomoč! Po govoru se je blagoslovila shramba in gasilno orodje. Slednjič se je vršila tombola na prostem in v pro- storih gostilničarja g. Antona Burja. Čisti dohodki se bodo obrnili v poravnavo velikih stroškov, katere je imela domača podobčina zasipska pri prepo-trebni zgradbi tega poslopja. Vse se je izvršilo v splošno zadovoljstvo in v najlepšem redu v čast sosednim bratskim društvom in domačim prirediteljem. Posebna čast in hvala gre p. n. načelnikom omenjenih društev, osobi-to g. Ivanu Rusu, načelniku gasilnega društva v Bledu, za njegov prisrčni in bodrilni govor svojim sobratom, soseski zasipski in p. n. gostom. Čast in hvala vsem skupaj! Bog plačaj! Na pomoč ! — Slovenca napadli. V Clevelandu v Ameriki so ponočnjaki napadli Slovenca Frana Peterlina, ga težko ranili in ga položili na. železniški tir. K sreči je Peterlin imel še toliko moči, da se je čez nekaj časa zavalil v bližnji jarek. — Petletnica košanskega pevskega društva v Košani se je dne 28. avgusta nadvse dobro obnesla. Dopoldne se je udeležilo društvo korporativno z zastavo sv. maše, pri kateri je lepo prepevalo. Spremljala so ga domača društva: vrli Orel korporativno,'Slov. kat. izobraževalno društvo, obe podružnici »Slovenske Straže« in Marijina družba. Vsa dekleta so bila v krasni narodni noši. 01) 1. uri popoldne so prišla bratska društva: Slov. kat. izobraževalna društva iz Prema, Vrbovega in Št. Petra, telovadna odseka Orel iz Trnovega ter iz Št. Petra korporativno, zastopniki Slov. katol. izobraževalnih društev iz Vipave in Senožeč ter Šmihela, vrli pevski zbor iz Suhorja, tako, da je bilo zbranih 12 bratskih društev. Vsa društva je sprejelo pevsko društvo in Orel pri slavoloku ter jih spremljalo v vas. Ob 3. uri je bil pozdravni govor na trgu, kjer je govoril predsednik košanskega pevskega društva, nadučitelj gosp. Janko Grad. V daljšem govoru spominjal se je tudi krasnega jubileja presv. ccsarja, kateremu je zbrano občinstvo — nad 800 jih je bilo — priredilo presrčne ovacije ter odkrito odpelo »Bog ohrani!« Po odpeti »Pevčevi molitvi« ter »Slovanski pesmi« priredila so vsa društva obhod po vasi z vrlo godbo iz Rovt na čelu. Nato se je vršila ljudska veselica na krasno ozalj-šanem travniku, ki ga je prepustil društvu v uporabo preč. g. župnik Karol Lenasi. Po krasno uspelem koncertu, pri katerem je sodeloval tudi vrli pevski zbor »Slov. kat. izobraž. društva iz Št. Petra«, vršila se je burka »Prepirljiva soseda«, ki jo je preimenitno uprizorilo »Slov. katol. izobraž. društvo iz Prema«. To so res igralci, ki zaslužijo priznanje — zlasti pa še oni, ki jih je tako vrlo naobrazil. Nato je sledila telovadba združenih telovadnih odsekov Orel. Ljudstvo je bilo kar iz sebe samega navdušenja. Vzorno uspele proste vaje ter nadvse lepe in težke vaje na orodju, vse to je bilo res nekaj posebnega. Vsa čast vrlim telovadcem, zlasti gg. načelnikoma iz Trnovega in Košane. Upravičeno so jih obsipale vrle košanske žene in dekleta s cvetjem — zaslužili so! In zopet nekaj novega ter nad vse lepega! Ciganski poglavar »Marko« pripeljal je svojo veliko cigansko družino — 28 glav — v slikovitih kostumih na veselični prostor. To vam je bilo veselja. Gledali smo cigansko zaroko, prekrasni »čar-daš« pojedino itd. A čujte! Posebne vrste cigani so bili to; — pobirali so za »Slovensko Stražo«. Čikov še pogledali niso in če bi jim kdo ponudil pipo, da mu jo osnažijo, ali bi jo bil izkupil! Tudi »šlogali« so samo za desetico. Zvečer so švigale rakete v zrak in grmeli so topiči. Tako je minil kraspn dan na občno zadovoljnost. Zabave — poštene zabave — je bilo več kot dovolj. Košansko pevsko društvo sme biti ponosno na ta dan, zlasti pa na ugled, ki ga uživa po celi Notranjski. Le na trdni krščanski podlagi zagotovljen je moralen in gmoten uspeh društva, o tem se je prepričalo društvo ob praznovanju petletnice. Zato pa le v tem in edino v tem smislu naprej! Vsem bratskim društvom pa srčna, hvala in na — Izvoz dalmatinskih proizvodov v Jnžno Ameriko se obeča. lepo razviti; »Sofia Hohenberg« (Austro - Američana), jo za Janeiro in Montcvideo ukrca-la v Splitu krog 4000 met. stotov cementa, 8. septembra t. 1. pa odpluje drug parobrod istega društva s 5000 met. stoti cementa in drugimi dalmatinskimi proizvodi. — O cetinjskem slavlju prinaša ki zveni malo drugače kakor razni pa-saraj. »Hrv. Dnevnik« uvodni članek, negiriki na črnogorskega Niko, ki jih prinašajo te dni razni listi. »Dnevnik« piše, kako praktičen zna biti knez-pes-nik, kadar gre za koristi njegovo družine; rodovitne nižine krog skaderskega jezera jo knez odbral zase. drugo so pograbili vojvode in druga knezova žlali-ta. Ljudstvo se mora zadovoljavati z nerodnimi skalnatimi brdinami, ki ga no morejo živeti, pa se zato trumoma seli v Ameriko, Srbijo in drugam po svetu. To ljudstvo dobro ve, koliko ga stane knežja »familija«, ki se je sedaj odela celo s kraljevim sijajem. Stroški za ta sijaj sicer ne bodo prinesli večjih davkov in bi to bilo čisto brezuspešno, ker je ljudstvo že itak izmozgano do kosti, ampak plačala bosta to ruski stric in dobri dunajski sosed. Črnogorski vladarji so bili namreč vedno tako pametni politiki, da so si znali ohraniti prijateljstvo v Petrogradu in na Dunaju, čeprav se je to vsaj včasih zdolo nezdružljivo. To nese. Neodpustna kratkovidnost je, da se Nikolo in Črnogoro tako nezaslišano slavi tudi v gotovih bosenskih listih, ki so vladi blizu; s tem so le neti gotovo navdušenje in megalo-manijo, ki ni v korist avstrijskemu di-nastičnemu čustvu. — Tako »Dnevnik«. — Da gospodarstvo v Črnigori ni vzorno, smo že nekoč pisali, kaže pa to najbolj ravno že omenjeno številno izseljevanje. Tudi glede nevarnosti pretiranega laskanja Črnigori ima »Dnevnik« gotovo kolikortoliko prav. — Bosenski vajenci v — Budimpešti. Ogrska, industrijalna zveza jo po sarajevski trgovski in obrtni zbornici razglasila v Bosni, da so za Budimpešto nabirajo bos. vajenci, ki bodo pri svojih mojstrih imeli popolno brezplačno oskrbo ali pa takoj po 1 K na dan. Za mohamed. vajence se bo poskrbel verski pouk in vse, da no bodo prišli v ničem v opreko z mohamed. verskimi postavami. Razven toga se bo v Budimpešti prirejalo razne tečaje za izučene bosensko obrtniške pomočnike, ki dobe 300 K podpoi'e, da se nauče mažarski jezik in brezplačno oskrbo. Vožnja na železnici je za vajence in pomočnike brezplačna. Z ono besedo, bosenskim fantom so v Budimpešti obetajo sedma nebesa — zlasti moliamedanskim fantom se jih hoče zagotoviti za tu in tam. Kako neki vso to? Saj isti Mažari no skrbe niti za svoj lasten narod tako, da o Slovakih, Srbih in Rumunih niti ne govorimo. Pa kaj bi Mažar ne storil za svoje politične cilje! — Hrvaške višje trgovske šole v Zagrebu, Osjeku in Zemunu, spojene z realnimi gimnazijami, so preosnovanc v samostojne trgovske akademije s štiriletnim podukom, tečajem za abitu-rijente in s posebnimi trgovsko-stro-kovnimi tečaji. — Sanacija centralne zveze kmečkih zadrug na Koroškem. Kakor so poroča, ne bo centralna zveza trpela v aferi Kayser nobene škode na posojilu 1,900.000 K, katero ima terjati od tvrd-ke Kayser & Palese. Baje jo pripravljena dunajska banka vso zadevo v roko vzeti in jo mirno rešiti, tako da ne bo zveza nič trpela. Govori se, da se je za rešitev centralne zvezo zavzela tudi vlada in drugi merodajni krogi, ki so poroštvo za posojilo prevzeli. Smrt Amerikanca v Bosni. O La-ckoviču, ki so ga dobili mrtvega v gozdu pri Sarajevu, se sedaj poroča, da niso dobili pri njem denarja, ki ga je vedno nosil s seboj in je torej bil naj-bržc oropan. NAPAD NA ITALIJANSKEGA MINISTRA LUZZATIJA. Dne 31. avgusta je bil napaden vlak, s katerim se je vozil minitsrski predsednik Luzzati in sicer mod postajo Rignano in Pontassieve.. Neznanec, je sprožil proti kupeju, v katerem se je nahajal minister. Toda sreča mu ni bila mila, kajti razstrelil je samo okno poštnega voza. Vlak se jo ustavil na bližnji postaji Campo di Marte kjer so bili takoj obveščeni o dogodku kr. karabi-nerji. Zdi se, da kroglja ni bila namenje« na g. predsedniku, kajti njegovo popotovanje je bilo javnosti popolnoma neznano. Štajerske novice. š O nesreči na Dobrni pod Retjem se nam še piše: Grozno je bilo slišati v torek popoldan, da je na Dobrni pod-sulo 18 Makedonccv. Vse je drvilo skupaj, da bi pomagali jih izkopavati. V, prvi mešanici so res vsi mislili, da jih jo 18 podsutih, ker so taisti, ki so se rešili, so porazgubili vsi prestrašeni mod druge ljudi, a pozneje se je izkazalo, da jih je bilo pri delu, kjer so kopali zemljo, med katero se je nahajal »Langend«, 18 ljudi, in so se večinoma rešili. Podsulo je samo tri ljudi, mod katerimi je bil eden takoj mrtev, eden težko, eden lahko ranjen. Eden so jo pa tako zelo prestrašil, da ni mogel bežati in so mu po naključju ni nič zgodilo. Ta, ki je težko ranjen, ima roko na rami zlomljeno in na životu je premečkan. Poklicali so takoj rudniškega komisarja iz Celja, ki jc prišel že z brzovlakom popoldan. š Umrl je v Gradcu celjski slikar A 1 b i n Paradi ž. š Nesreča na železnici. Včeraj popoldne je brzovlak št. 133 iz Ljubljane v Laškem trgu povozil železniškega uslužbenca Antona Brateca, ki se je hotel izogniti vlaku, ki je prihajal iz Celja, a je prišel baš pred ljubljanski brzovlak. Bratec je mrtev. š Umrl je v Mariboru c. kr. generalni štabni zdravnik v pok. dr. Ignacij T i s c h 1 e r. š Za župana v Ljutomeru je zopet Izvoljen notar Thurn. š S skednja je padel v spanju in se obil pri Doberni hlapec Jurij Marosek. ljubljanske novice. lj Odhod romarjev. Danes zjutraj ob 4. uri 22 minut so se odpeljali naši jeruzalemski romarji proti Postojni. Zajutrkovali so na kolodvoru. Z romarji se je odpeljal tudi prevzvišeni gosp. knezoškof, zdravnik in usmiljene sestre, da bi bile v slučaju bolezni takoj na mestu. Do sedaj so vsi zdravi. Slovo je bilo zelo prisrčno. Takoj ko se je začel vlak pomikati so romarji veselo zapeli. Srečno pot! lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima v nedeljo, 4. t. mes., ob pol 11. uri svoj redni mesečni shod. Pri društvenih sestankih, ki se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu, se obravnavajo važne stanovske zadeve, tako da imajo udeleženci od njih veliko korist. Na zadnjem shodu se je razpravljalo o J. S. Z., ker je v društvu tudi ustanovljena skupina strokovne zveze, in o socialnem zavarovanju. O prvi točki je poročal deželni poslanec, sanitetni svetnik dr. Ivan Zajec, o drugi državni poslanec Josip Gostinčar. Pri sestanku v nedeljo, 4. t. m., se bodo obravnavale zopet važne, zanimive tva-rine. lj Kaj je z Eisenpassom? Vest, ki jo je priobčil »Narod«, da so orožniki privedli v Ljubljano Bornovega lovca Eisenpassa, ni resnična. lj K blagoslovljenju konvikta v Marijanišču imamo dostaviti, da so se slavlja udeležili še naslednji gospodje: namesto odsotnega deželnega glavarja g. Fr pl. Šukljeja, dr. E. Lampe in dr. VI. Pegan kot zastopnika deželnega odbora, nadalje g. deželni šolski nadzornik Fr. Ilubad in g. dr. Papež. lj Tujski promet v Ljubljani. Meseca avgusta t. 1. je prišlo v Ljubljano 7909 tujcev — 2035 več nego prejšnji mesec in 165 več kakor lani meseca avgusta lanskega leta. Nastanilo pa se je v hotelu »Union« 1585, »Slon« 1482, »Lloyd« 974, »Malič« 393, »Cesar avstrijski« 389, »Tratnik« 357, »Južni kolodvor« 318, »Ilirija« 310, »Štrukelj« 224, »Tivoli« 209, »Bavarski dvor« 164 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1498 tujcev. — Razun tega je bilo za časa gasilskih slavnosti nastanjenih po zasebnih stanovanjih okrog 5000 tujcev. lj Brezplačno cepljenje koz v Mestnem domu se je vršilo od 12. maja do 1. septembra za t. 1. vsak četrtek popoldne od 3. do 5. Koze so bile stavljene 435 otrokom, medtem ko je bilo 17 otrok zaradi bolezni zadržanih. lj Umrli so v Ljubljani: Marija Babnik, zasebnica, 64 let. — Marija Klarič, bivša delavka, 66 let. — Marija Ješe, dninarica, 70 let. — .Valentin Zev-nik, hiralec, 50 let. lj Dečka napadel pes. Včeraj je na Poljanski cesti popadel nek pes dvanajstletnega Venceljna Osredkarja v zgornjo ustnico in ga lahko poškodoval. Deček je psa, ko jc na cesti ležal, gladil, nakar se je ta spustil v njega. lj Za Rokodelski dom v Ljubljani je nabral g. Anton Illerschitsch, knjigovez, v malih zneskih pri raznih dobrotnikih 40 K. Naj zgled vzornega člana K. D. R. P. najde veliko posnemovalcev! lj Psiček, črn, dakel, se je našel in ga ima Ivan Stražišar, užitninski paznik, ulica na Grad št. 15. lj Jedilnih gob letos vzlic ugodno vlažnemu vremenu ni. Naše gospodinje, ki imajo sicer na ljubljanskem trgu bogato zalogo najrazličnejših živil, jih zelo pogrešajo, ker imajo rade mnogo izpremembe v razvrstitvi jedil. Podoba je, da ho letos stoprav na jesen sezona za jedilne gobo. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! Blagoslovljene „Društvenega doma" v Domžalah. Slavnost 28. avgusta v Domžalah se je v vsakem oziru sijajno izvršila. Vreme, ki je še v soboto zvečer in tudi v nedeljo zjutraj silno slabo kazalo, je bilo cel dan tako ugodno, kot lepše za tako slavnost niti biti ne more. Udeležba je bila zares ogromna. Cenili so navzočih od 4—5000! Orlov je bilo v kroju 310, zastav pa 12, in sicer iz Ljubljane dve, »KrfiS. soc. zveza« in »Društvo rokodelskih pomočnikov«, iz Kamnika dve, društvo »Kamnik« in »Cec. pevsko društvo«, z Vrhnike »Društvo rokodelskih pomočnikov« iz Vevč, Moravč, Cer-kelj ,Mengša, in Rov in domači dve. Okrožja Orlov so bila zastopana: kamniško skoraj polnoštevilno — celo iz oddaljene Šenturške Gore je poleg izobraževalnega društva prišlo 12 Orlov v kroju — poljsko in št viško. Zastopanih pa je bilo še več drugih društev. Posebno hodi omenjeno, da sta bili navzoči tudi gasilski društvi iz Domžal in Stoba. Na kolodvoru so domača dekleta - društvenice v narodnih nošah pripenjale šopke in ovenčale zastave, potem pa se je izprevod razvrstil: 4 Orli na konjih, med njimi načelnik Zveze V. Jeločnik, 42 trobentačev, domžalska godba, Orli, društva. Pred »Društvenim domom«, ki je bil v vseh svojih prostorih z venci bogato ozaljšan, so se vršili pozdravi. Pozdravili so goste iz balkona: oba župana fare, domžalski in depaljski, župnik, predsednik Orla Anton Miiller in predsednica ženskega odseka gospica Kati Janči-gaj. Med tem pa so društvenice raz oken Doma obsipale goste s cvetlicami. Odzdravil je načelnik Jeločnik. Čudovito krasen je bil prizor v cerkvi: pred oltarjem zastave, v ladiji in proti obema stranskima oltarjema, torej v podobi križa Orli, na prižnici pa veliki oznanovalec ljubezni do Jezusa in Marije, premilostni prelat generalni vikar J. Flis. Prekrasno je govoril o trojnem domu, o hišici očetovi, o farni cerkvi, o Društvenem domu, ki se ima danes blagosloviti, kako morajo vsi ti biti v tesni zvezi, da vodijo vsi v najlepši — nebeški dom! Gospod prelat jc opravil 1udi sveto mašo, pri kateri sta stregla dva Orla v kroju in je prav lepo pel domači ccrkveni pevski zbor pod vodstvom organista Jak. Flis. Ob pol 11. xiri je bila slovesnost pred Domom. Ko godba odigra »Naprej zastava slave«, nastopita oba poslanca okraja in govorita iz balkona zbranemu ljudstvu. Bil je to pač največji ljudski shod, kar se jih je kedaj v Domžalah vršilo, pravi ljudski tabor. Deželni poslanec, dekan Ivan Lavrenčič je govoril o izobrazbi, kateri ima služiti novi Dom, kako potrebna je, kako pa le prava izobrazba, ki je v soglasju z vero, more človeka osrečiti. Zavedajmo se tega in bodimo vsikdar odločni katoličani brez polovičarstva, brez ozirov, brez strahu! Drž. poslanec dr. Krek pa je govoril o lepoti slovenske zemlje in o političnem, društvenem in gospodarskem delu za ohranitev te prelepe slovenske zemlje. Obema poslancema je priredilo občinstvo navdušene ovacije. Društveni zbor je s sprcmljevanjem godbe zapel 6glasni ganljivo lepi Foersterjev »Ave Maria« iz opere »Gorenjski slavček«. Bila je to molitev, prošnja do Brezmadežne, da Ona, katere prečisti ženin sv. Jožef kraljuje nad novo stavbo, izprosi blagoslova od zgorej ob slovesnem trenotku blagoslovljenja, ki se je s tem približal. Izvršil je je sedaj ob obilni duhovski asistenci premilostni g. prelat. Po blagoslovljenju je godba zaigrala cesarsko himno. Sledil je. korporativni obhod vseh društev skozi Domžale. Čas za kosilo, ki je bilo po raznih gostilnah, je bil le kratko odmerjen. Ob pol dveh je bila že skušnja za telovadce, ob tretji uri pa litanije. Kaj naj rečemo o telovadbi, ki se je vršila ob čerti uri na prostoru, ki je bil ves z mlaji, zastavami in venci okinčan? Gotovo že zlepa kje ni bilo toliko gledalcev, kakor tukaj. Cela Goričica je bila ena sama velika galerija, glava pri glavi. Vse pa se je divilo, čudilo, strmelo nad sijajnim nastopom vrlih telovadcev. Uprav suverenno jih je vodil n jihov general, velezaslužni V. Jeločnik, telovadci pa so sledili vsakemu njegovemu povelju, migljaju, da je bilo veselje! Pri orodni telovadili jo bilo vse tako živahno, da kar nisi vedel, kam bi pogledal. Veletoke in druge najtežje vaje so proizvajali kar igraje. Višek pa je dosegla telovadba s sabljanjem, z »moreško«, katero so dovršeno vprizo-rili ljubljanski in šentviški Orli. Čast jim! Med tem pa se je že pričela na društvenem vrtu veselica, ki je bila res prava ljudska veselica. Vrla domžalska godba se je tudi tukaj, kakor prej pri telovadbi in sploh cel dan odlikovala s preciznim, finim igranjem. Vmes pa so krasno prepevali razni društveni pev-si zbori: kamniški, moravški, mengeški, liomški in domači. Tudi več govornikov je nastopilo. Pesnik Vrbanija (Limbarski) iz Moravč je navdušeno govoril pesem, katero je nalašč za to priliko sam zložil, ustanovitelj tekstilnega društva Jeraj iz Ljubljane pa je s svojim govorom kar razvnel poslušalce. Šaljiva loterija, juks-bazar, vse je bilo prav živahno na delu! V nočni temini pa zažari Dom v neštetih lampijonih, rakete švigajo, vse je v veselji, v lepi zadovoljnosti! Na slavnost je došlo tudi nekaj brzojavnih pozdravov. Posebej bodi omenjen pozdrav pesnika Ivana Balolia, ki se glasi: »Na delo — geslo bilo je doslej, Na delo — geslo bodi i naprej, Naj Dom sezidan bo v značajih trdne skale, In versko - narodne ostanejo Domžale!« Če še omenimo, da je tudi mogočno pokanje iz topiča skozi cel dan slavnost zelo povzdignilo, dalje, da cel dan ni.bi-lo prav nobenega izzivanja, niti najmanjšega nereda, potem smo dovolj povedali o tej prelepi slavnosti, ki je bila res prava manifestacija krščanske slovenske misli! Domžale so se ta dan pokazale tudi pred svetom take, kakršne so v resnici, lepe, zveste Bogu, domu, cesarju! Najlepša hvala vsem, ki so kakorkoli v to pripomogli! Telefonska in brzojavna poroči!?. NAŠI JERUZALEMSKI ROMARJI V TRSTU. Trst, 2. septembra. Naši romarji so dospeli danes ob pol 9. uri semkaj; ladja »Tirol« bi morala odriniti iz pristanišča ob 10. uri. Vsled velike komod-nosti turškega konzulata so se mogli ukrcati šele ob 11. uri. Romarjev je 529; spremila jih je k ladji velika množica tržaških Slovencev. Ko je ladja odplu-la, so zadoneli živahni Zivio-klici. Morje je mirno in po sodbi izkušenih mornarjev bodo imeli lepo vreme. STARČEVIČEVA STRANKA PRAVA. Zagreb, 2. septembra. Starčcvičcva stranka prava io imela pod predsedstvom dr. Mile Slarčeviča shod svojih zaupnikov. O položaju jc govoril Stje-pan Zagorac. Stranka je sklenila, da ostane na svojem dosedanjem državno-pravnem programu in da se na podlagi tega samostojno udeleži volitev. Stranka jc pozvala tudi druge rodoljube pra-vaŠe, da jo podpirajo. Stranka postavi kandidate v 44 okrajih, v 24 okrajih so kandidati že imenovani. ŽREBANJE. Dunaj, 2. septembra. Na žrebanju srečk ogrskega rdečega križa je glavni dobitek 20.000 K zadela serija 7336, št. 89. — Glavni dobitek srečk Bazilike 20.000 K je zadela št, 283.243. NEVARNI TATOVI PRIJETI. Kolin, 2. septembra. Tukajšnji policiji se je posrečilo aretovati tri člane neke mednarodne tatinske družbe, ki jc izvršila že več tatvin, bodisi v mestih na Nemškem, bodisi na Dunaju in v Pragi. Vodja družbe je nek trgovec Bietz iz Rothenburga. Njegova mlada žena se je udinjala pri premožnih družinah kot služkinja, da je ložje kradla. To družbo se spravlja v zvezo z roparskim umorom gospe Feldmacher v Mo-nakovem. BOMBE V CARIGRADU. Carigrad, 2. septembra. Predvčerajšnjim zvečer jc nekdo v Galati vrgel bombo, ki pa vsled srečnega naključja ni povzročila nobene škode. STAVKA V BREMENU. Bremen, 2. septembra. Okoli 3000 stavkujočih ladjedelniških delavcev je priredilo včeraj opoldne demonstrativen obhod po mestu. Kršenja redu ni bilo. NOVI NEMIRI V BILBAO-U. Pariz, 2. septembra. Iz Bilbao prihaja vedno več vznemirjajočih vesti. Stavkujoči delavci so povzročili več izgredov ter so napadli vojake, ki so skušali vzdržati na ulicah red, s kamni. Vojaštvo je napadlo izgrednike z golim orožjem, pri čemur jih je bilo mnogo ranjenih. Policija je aretovala zelo mnogo oseb. Trgovci so zaprli svoje prodajalne, da bi jih kdo ne oplenil. Došli parnikl ne izkrcujejo v lukf, ampak plovejo v bližnja mesta. Stavki se je pridružil tudi del črkostavcev. UMOR IN SAMOUMOR. Draždane, 2. septembra. V nekem tukajšnjem hotelu je 28-lctni godbenik Jožef Sabat iz Prage ustrelil svojo 21-letno ljubimko Marijo Lukeš, služkinjo. Nato se je sam z drugim strelom težko ranil. Vzrok njegovemu činu je bržkone ljubosumnost. ZVIŠANJE KAPITALA ČEŠKE INDUSTRIJSKE BANKE. Praga, 2. septembra. Poroča se, da bo češka industrijska banka zvišala kapital na 50 milijonov kron. PONESREČEN NEMŠKI PARNIK. London, 2. septembra. V Bristolu se je razširila vest, da se je nemški par-nik »Margarethe Russ« potopil. 21 mož posadke je bržkone našlo smrt v morju. VIHAR NA OGRSKEM. Budimpešta, 2. septembra. Včeraj je skoro po celi Ogrski divjal velik vihar. V Nagy Keremya je nastal med viharjem požar ter je zgorelo 40 hiš. V. Suhotici, Topolji, Segedinu, Kecske-metu in Temešvaru se je med viharjem dogodilo mnogo nesreč. UPOR KAZNJENCEV. Rim, 2. septembra. V Luceri so s« uprli kaznjenci, da se osvobode. Proti kaznjencem je bilo poslanih 30 karabi-nerjev in orožnikov ter je nastala ljuta borba. Končno so bili kaznjenci premagani. Ranjenih je bilo pet karabinerjev in pet orožnikov. TURŠKA KLIČE REZERVISTE POD OROŽJE. Carigrad, 2. septembra. Vlada j® včeraj sklenila poklicati pod orožje rc-zervnikc treh evropskih armadnih zborov. KOLERA NA OGRSKEM. Budimpešta, 2. septembra. V Mo-haču umrli mornar Spitzbauer je umrl na azijski koleri. Doslej sta na Ogrskem dva slučaj kolere. KONČANA STAVKA V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 2. septembra. Stavka delavcev v mlinih je končana. Kazne stvari. Tolstoj — čudak. Ogrski žurnalist Arpad Pasztor je na svojem potovanju po Rusiji obiskal Tolstoja v Jasnipo-ljani in pripoveduje sledeče: Poglejte, pravi Tolstoj, jaz sovražim literaturo; čemu sploh ljudje pišejo? Samo dušni velikani, veliki umetniki naj bi pisali. Pišejo pa naj resnico! Kje pa je resnica, kakšna je? Umetnost? Te sploh ni! Je pa denarno vprašanje in talent; zaradi tega tudi pišejo pisatelji in delajo umetniki. Denar literaturo ubija, kajti ljudje bi radi od svojih spisov živeli. — Ko je Pasztor omenil, da tudi pesmi kuje, je Tolstoj odvrnil: Ravno to se mi gnjusi, da ljudje svoje misli v ritme in rime tlačijo, namesto da bi preprosto govorili. — Kaj pa Goethe? — Goethe je bil neznaten človek; Schiller je že še. Sploh sovražim vse pesmi. Grozna draginja v New Yorku. Kako grozna draginja da vlada v New Yorku, naj pokažejo sledeče cene jedi z jedilnih listov restavracij, ki se same označajo, da so »ljudske«. Navadni goveji filet, ki bi stal v Nemčiji 2 marki, v Londonu komaj 1 marko in pol, stane v New Yorku 5 mark, porcija ko-štrunove pečenke 3-20 marke, porcija race 4 marke, porcija piščanca 5 mark, krožnik krompirja 1-20 marke, komad sira povprečno 1 60 marke. Fineja jedila. stanejo seveda več, ena pašteta 5 do 7 mark, porcija jerebice 8 mark in 3 marke porcija sladkega zelja. Čašica navadnega čaja stane 1-60 do 2-25 marke, a ko se vzame še biskotov ali sadja, še račun hitro podvoji ali potroji. Sadje stane 1-60 do 8 mark, po tem vzame li gost. jabolko ali grozd. Silno drago je pa vino in pivo. Količkaj dobro stekle-nira stane najmanj 12 mark in steklenica piva 2 marki, ko jo dobimo mi tukaj za 32 stotink. Prva mažarska šola v Bosni. Sarajevsko »Mažarsko društvo« otvori z dovoljenjem vlado 1. 'septembra t. 1. prvo javno mažarsko ljudsko šolo v Bosni: štirirazrednico za dečke in deklice v Sarajevu. Sabor je sklonil, da so ima ukiniti edina nemška ljudska šola nemških kolonistov v Bosni, a vlada. takoj na to dovoljuje mažarsko šolo. Mažarska reč gre torej v Bosni hitro naprej. 7 I 7 IKO 707 Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena se dobi samo pri H. SIITTNER, Ljubljana, mestni trg Lastna tovarna ur v Švici. 2018 Tovarniška varstvena znamka „IKOu. 7 I 7 IKO 707 Pomanjkanje mesn. Budimpeštan-ska trgovska zbornica jc vložila pri tr-govinskem ministrstvu vlogo, v kateri se prosi za 50odstot.no znižanje železniškega tarifa pri živinskih transportih, došlih v Budimpešto. Trgovinska zbornica se sklicuje na ugodnosti, ki jih je dovolila avstrijska vlada za pošiljatve mesa. Stavka ogrskih mlinarjev. Strokovno društvo ogrskih mlinarjev in mlinskih delavcev jc poslalo dopis budim-peštanski zvezi lastnikov mlinov, v katerem izjavlja kolektivno pogodbo kot ničevo, a se obenem izreka za sklenje-nje nove pogodbe. Zveza lastnikov mlinov je z ozirom na to, da strokovno društvo ni držalo kolektivne pogodbe od 7. marca t. 1. ter jo celo odobravalo prestopke posameznih delavcev, odklonila, sklepati še nadaljne kolektivne pogodbe. Posamezni mlini so pripravljeni sprejeti delavce v službo s prejšnjo plačo in istimi delovnimi pogoji. To pa se more zgoditi le brez strokovnega društva. Statistika francoskih kadilcev. L. 1815 je prinesel tobak francoski državi 32 milijonov frankov dobička, leta 1908 pa vsoto 389 milijonov. Število cigar pada, nasprotno pa raste število cigaret, katerih Francozi vsako leto več pokade. Leta 1899 se jc pokadilo 778 milijonov cigar in 1554 milijonov cigaret; v letu 1908 pa samo 493 milijonov cigar in 2963 milijonov cigaret. To je dokaz, da cigareta povsod cigaro izpodriva. Danes izda za tobak povprečno na leto vsak Francoz 13 frankov. Če pa vzamemo, da je na Francoskem samo 65 odstotkov prebivalcev kadilcev, potem jih jc vseh skupaj 9 milijonov, katerih vsakdo državi na leto 45 frankov tobakovega davka daje. Pogreb z avtomobili. Preteklo soboto je bilo videti v Parizu prvi pogreb z avtomobili. Za avtomobilnim mrtvaškim vozom, ki ga je vodil črno oblečen šofer, so vozili v sklenjeni vrsti avtomobili žalujoče pogrebce. Venci so bili pritrjeni na strehah motornih voz. Čegavo truplo se jc hotelo spraviti kolikor mogoče hitro v zemljo, se ni zvedelo. Bržkone pa se je dedičem zelo hudo mudilo. Lokomotiva z 28 kolesi, ki so jo izdelali ameriški inženirji, je gotovo največja na svetu. Brez tenderja tehta 4620 stotov, s tenderjern pa 7000 stotov. Ta lokomotiva pa ni samo pomembna zaradi ogromnih moči, ki jih razvija. Pri starih lokomotivah vhajajo skozi velike množine gorkote, ki se izpulia-vajo brez vsake koristi. Ta novi stroj jc pa tako sestavljen, da se tudi izkorišča toplota plinov, ki odhajajo iz njega skozi dimnik. Posebne odvajalne ccvi so tako napravljene, cla se uhajajoči topli zrak vporablja zopet za segrevanje kotla. Aluminijev denar. Na Francoskem so poizkušali delati denar iz aluminija. Kakor znano, je aluminij zelo lahak. In to je vzrok, da so ga zavrgli. Denar na Francoskem je vreden še primeroma osem krajcarjev manj, kakor avstrijska krona. Vsled tega je ostali denar zelo majhen in aluminij je prelahak. Zdaj poizkušajo nekaj druzega., namreč zmešati aluminij in bron. Če se doda deset odstotkov aluminija bronu, potem se zmanjša njegova teža za polovico. Taka zlitina je krasno rumena, kakor zlato in obdrži vedno svojo barvo. Novi Monte Carlo. Kubanska zbornica je potrdila prošnjo neke družbe Američanov, ki je prosila, da se sme ustanoviti na Kubi igralnica prve vrste, kot je v Monte Carlu. In kakšno družbo pričakuje ta inkorporacija, je najbolji dokaz v tem, da obljublja, da bode v nekaj letih zazidala najmanj poldrug milijon dolarjev. Plačevala bode velike davke in po tridesetih letih preide vsa lastnina v roke države. Iz tega lahko premislimo, kako velikanske dobičke bode delala ta družba. Pričakuje se za gotovo, da bode prišlo izredno veliko lahkoživcev igrat. — Na take prostore bodo hodili bogatini in bodo zapravljali od delavstva iztisnjen denar. Dragocena riba. V Meksiki živi neka posebna riba, kateri pravijo krokodilova riba. Ta riba ima to posebnost, da je vsaka stvar veliko vredna, katero ima. Iz njene kože se da izdelati naj- boljše tanko usnje. Njeno olje, pravijo, da je veliko boljše za bolne ljudi, kakor najboljše norveško ribje olje. Njeno meso jc prava slaščica, bodisi sveže ali suho. Meksikanska vlada se zdaj trudi, da bi jo razširila po vseh vodah. leteorologicno poručuo. Višina n. morism 3Ufv2m. sred. zračni tla1: 73b-U mm Cos opa-lovanja Stanje barometru v mm Temperatura po Celziju Vetrovi Nebo it ¿Z .s sE > 3 5 « , C » 2. > 9. zveč. 733 9 134 sl szah. del. obl. 7. zjutr. 32-7 10-0 si. jzah. oblačno 00 2. pop 33 2 13 1 sl. jug dež Srednja včerajšn a temp. 14 1°, norm. 16-9'. rr t* i-: o JE¡rs Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 2. septembra Pšenica za oktober 1910 .... 1011 Pšenica za april 1911.....10 29 Rž za oktober 1910......7"44 Oves za oktober 1910.....8~20 Koruza za avgust 1910.....6-01 Koruza za maj 1911............5 89 licriiT; s tiir—s^i t~=~TJ 12 i -»šš^ S T '¿^ŠTt 1 železnato J{ina-Ymo Higienična razstava na Dunaju 19C6: Držnvno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča slast do jedi, okrepča | živce, zboljša kri in je re-konvalescentom in jtialo-krvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Jt7a «¡»iKiiHir^HiuBaaaK szeuusaa Večkrat odlikovano. Nad 7000 zdravniških spričeval. g. in kr. dvorni dobavitelj TBST-Barkovije. ===== ■ I II I I lil ■■ IMMMMMMHMM Zahvala. Povodom svojega imenovanja nad-dijakonom, slovesnosti bcnedikcije in cesarskega odlikovanja sem prejel od mojih prijateljev in znancev toliko lepih voščil in čestitk, da mi ni mogoče, se vsem posebej zahvaliti; zato se s tem ginjenega srca vsem zahvaljujem, ter jim vse v obilni meri želim, kar jim služi v časni in večni blagor. 2199 Konjice, dne 29. avgusta 1010. Frančišek Hrastelj. Zahvala in poslovilo. Pod vtisom izrednega presenečenja, ki so mi ga povodom vpokojitve priredili c. tovariši in tovarišice c. kr. tobačne tovarne dne 31. avgusta, ko so mi poklonili v slovo prekrasen šopek z dragocenim darom in mi zapeli par ginl j ivih pesmic, se morem le tem potom zahvaliti jim za vso izkazano ljubav in jim kličem še enkrat v slovo presrčni: Z Bogom! Obenem se pa tudi iskreno zahvaljujem blag. gospodu vodji cigaretnega oddelka Iv. Tomcu, kakor tudi g. delovodju Tometu za izkazano mi naklonjenost in prijaznost. Ljubljana, /. septembra 1910. Valentin Bahar. Polrti najgloblje žalosti nad neizmerno britko izgubo, ki nas je zadela s smrtjo našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, brata, tasta in pradeJa, svaka in strica, gospoda trgovca, posestnika itd. se ne moremo zahvaliti posebej vsakemu, ki nam je izkazoval svoje sočutje tekom dolge, mučne bolezni, posebno se pa zahvaljujemo velecenjenini gospodom zdravnikom, prlmarlju de-želnovladnemu svetniku dr. Šlajmerju, primariju dr. Jenkotu in c. in kr. sinb-nemu nadzdravniku dr. Staretu za njih vstrajno in požrtvovalno oskrbovanje dragega pokojnika, za vse mnoge izraze sožalja, krasne darovane vence, prečastiti duhovščini, siavn. ravnatelj. „Kranjske hranilnice", trgov. boln. in podpor, društvu, ljubi j. prostov. gasil, in reševal, društvu, sirotišnicama Ma-rijanišča in Llchtenturuičnega zavoda kakor tudi vsem društvom in korpo-racijam in jih prosimo, da sprejmo tem potom našo najiskrsnejšo in najtoplejšo zahvalo. že prispele moderne obleke, površniki, športne suknje in pelerine za dečke, kakor tudi za deklice najnovejše koniekcije! Pošilja se tudi na izbiro na deželo. Cene jako nizke. .Jiigleško skladišče oiM" ( G. Bernatovlž, Mm. Mb trg ll 5. M trgovski sBiraii ~~ i. ki je služboval že v neki trgovski pisarni, vešč manufakturne Špecerijsko in galanterijske stroke, obeh dež. jezikov, strojepis:a ¡11 knjigovodstva želi premeniti službo v kako prodajalno event. tudi v pisarno. Cenjene ponudbe noj se pošljejo pod „Sotrudnik" poštnoležeče Idrija. 2505 2 2513 LJUBLJANA, 2. septembra 1910. Žalujoči ostali. 2502 imajoča 8 razredov in trgovski tečaj z dobrim uspehom ieli DStosHi u slui'?a iu najrajše v kako pisarno. Vstop in plačilo po dogovoru. Naslov pove uprava »Slovenca«. PflsSlifflir ffl» iz P°šicnitl rodbin, katere SoiPiHB^ii®* bi rade posečale velesl. zunanjo in notranjo šolo, ozir. trgovski tečaj, učitelj, pripravnico i. t. d., katero vodijo vlč.g.Uršulinke vŠkofji Loki, dobe proti primerni nizki ceni sploh vso oskrbo pri gospej RNI KflFNER v Škof jI Loki št. 93, IL nadstropje, nasproti trgovine Koširjeve iu Tlialerjeve po domače Lukeževe. 2409 ^ v? jc zdravniško priporočano črno Dalmatinsko vino najboljše sredstvo 2501 i stekSemlce (5 kg) franko K 4.-— BR. NOVHKOVIC, Ljubljana. Odda sg takoj S prodajalmški lokal s shrambo v St. Jakobskem okraju, pripraven tudi za kakega rokodclca. Letna najem-ščina samo 200 K. Pojasnila iz prijaznosti daje upravništvo »Slovenca«. 2509 z t Lujiza Leustek, vdova pl. Kubanyi, rojena pl. Sipuš, daje naznanje, da je njen preljubi soprog, oče, tast, zet, brat, svak in stric, gospod lekarnar v 46. letu svoje starosti dne 31. avgusta 1.1. ob 4. uri popoldne na Dunaju mirno v Gospodu zaspal. Zemski ostanki se prepeljejo v nedeljo ob 3. uri z Dunaja v lastno rakev na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 2. septembra 1910. 2516 Gremij kranjskih lekarnarjev naznanja tužno vest, da je njega član, biagorodni gospod PIi. Mr. MIlan Leustek lekarnar dne 31. avgusta 1910 po dolgotrajni mučni bolezni na Dunaju preminul. Sprevod pokojnikov se vrši v nedeljo dne 4. septembra ob 3. uri pop. z južnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu. .Ljubljana, 2. septembra 1910. Pli. Mr. Rihard Sušnik t. £. predsednik gremija. Največji IfcST Danes In usak dan ob E\<. uri xue£er 1«j nelika gala prelistana mnogovrstn. Pri popoldanskih predstavah plačalo vojaki do narednika In otroci do 10 let na vseh sedežih polovico. Zvečer polna vstopnina. M»------ JF pcii-tfiitlass ufc 4. eirt KIHBBMM Natančneje na dnevnih lepakih in v otjlasili. zpeče? u& S1 i. uri. HanBmmnmMUMiiism' Rai?«atel!stoB. ij so neprekdsne glede Kakovosti in trpež-nosti; čevelj se težje zvrne, manj drči in čevelj dobi elegantno obliko. Pazi naj sc na znamko „BERSON" Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Rim iti TZaJboi'/. kosm. zobo- čis til. sred- Izdelovatelj G. <3eydi Ljubljana, Stritarjeva ulica 7 Prodam v košnji na Glincah okoli 12 oralov OTAVE 2464 i Ivan Jelačin, Ljubljana. Rnt. Bajec cvetlični salon Pod Trančo št. 2, poleg čevljar, mostu _ Izdeluje šopke, vence, trakove.