Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-loletno ob Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v kopitarjev! oL 6/111 SLO VEN. Telefoni uredništva: dnevna alnžba 2090 — nočna 2996. 2994 in 205* Ček. račun: Ljubljana št. to.hMi ia 10.'Hi /a inseratei Sarajevo štv. 7"5bl, Zagreb Stv. VJ.lMl, PrugH-l )ii 1111^4.797 U p r a v u ^Kopitarjeva b, telefon 2993 izhaja vsak dnn zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Mi in Hrvati Da je treba zadovoljiti vse upravičene narodne politične iu kulturne zahteve Hrvatov, to jo prva in slavna dogma jugoslovanske državne politike. Hrvatsko vprašanje obstoja, pa naj bo tega ali onega značaja, in to fatalno dejstvo čutimo skoraj že osemnajst let, od ustanovitve države do danes. Dokler se to vjirušunje 110 sjiravi ,s sveta, bo kakor mora tlačilo vse naše pol 1-tično življenje, preprečevalo njegovo usmeritev v normalen tir in vezalo velik del naših tvornih političnih sil ler jih hromilo, tla bomo kakor velikan, ki hodi na eni sami nogi in ne more prav naprej; vedno in povsod vlači za .seboj svoje »bolno vprašanje«, ki mu brani poln zalet 111 razmah. Dokler bo hrvatstvo pri našem razvoju stalo nu strani in ne bo samodelavno vključeno v krvotok jugoslovanskega državnega življenja in ustvarjanja, ne bomo pomenili tega, kur bi lahko, in sc 110 bomo mogli uveljaviti nu nobeno stran z vso težo in silo svoje skupnosti, ki je brez polnega in jiro-stovoljnega sodelovanja hrvatskega naroda okrnjena. Brez tega harmoničnega sodelovanja, v katerem je enakopraven 111 enako-veljaven sočinitelj tudi slovenski narod, Jugoslavija ni vsa, cela in jiopolna Jugosla^ vija — in če motrimo režime, ki so vladali brez zastopnikov, ki bi predstavljali pravo in dejansko voljo hrvatskega ljudstva, so aLi žalostno propadli in prizadjali državi se večjo škodo in zapustili še večji politični in gos|)odarski nered — ali pa so to režimi, kakor je na primer današnji, ki so si pošteno postavili za nalogo, da pripravijo si>o- ! razum s Hrvati, katerih žal brez naše krivde ni bilo mogočo pridobiti zu zaželjeno dragoceno sodelovanje pri tem težkem in odgovornosti polnem delu. Zakaj to je bilo takim državnikom kakor so Stojadinovič, Korošec in Spaho čisto jasno, da v Jugoslaviji nc sme nikoli več biti režima, ki bil zgrajen na brezumnem in nemoralnem principu ina-joriziranja ene narodne edinice po ostalih dveh. Zato se je spričo obžalovanja vredne, edinole iz |>siholoških posledic žalostne preteklosti razumljive abstinence hrvatskega vodje moral najti in sc je našel izhod v sili. ki bi izgubil svoj smisel obstoja, ako nc bi dosegel svojega glavnega namena, da namreč ustvari vsaj kolikor toliko ugodno in uspeh obetajoče razpoloženje, da končno dobimo v Jugoslaviji režim, ki je edino normalen 111 edino odgovarja njeni dejanski strukturi: režim, v katerem bodo z enako močjo in veljavo zastopani Srbi, Hrvati in Slovenci in ki bo mogel vsem enako po njihovi narodni osobitosti .gospodarskih potrebah in nravni posebnosti v skladu s koristjo državne celote deliti pravico, vsakemu dati v njegovih osobitih zadevah možnost samo-zakonitega urejanja svojih zadev brez škode za državno skupnost in vse njihove silo združiti za okrepljanjo celote, ne da bi za to bila potrebna sila in mujorizirunje. Saj ne živimo v Richelieujevih časih, ampak v sodobni Evropi, ki nam ravno po svetovni vojni na severu in na jugu, na vzhodu in zapadu nudi polno zgledov, kako sc rešujejo in so se dejansko rešila ne samo taka vprašanja. kakor je na sebi primeroma malo komjilicirano hrvatsko, kjer gre za soživlje-nje in sodelovanje sorodnih in druga na drugo vitalno navezanih narodnih cdinic, ampak za drug drugemu čisto tuje, v vsakem oziru drugorodne in vseskozi različno-nravne narode v okviru ene države. V takem momentu, kakor je sedanji, ko je treba poudarjati, kar nas združuje in nas končno more najtrdneje združiti, in se mora vsak resen politik skrbno ogibati, da ne bi dražil razdvajajočih strasti, da na njih kuha svojo strankarsko juho. je »Jutro« smatralo 7,a potrebno, da ob priliki neke naše notice iz hrvatskih krajev, kjer smo samo mimogrede omenili svoje slejkoprej prijateljsko, snmoposebi umevno stališče do Hrvatov, privleče hrvatsko vprašanje na dan nn tisti način, ki je svojsk našim nepoboljšljivim Jugoslovenom. Ti nesrečni politiki se nc morejo premagati, da ne bi ob vsaki priliki in nepriliki pomolili iz svojega pozabljenega grma svojih unitarističnih rožičkov. Pravijo, da se Hrvatom ponujamo, dasi sami dobro vedo, da o čem takem ni govora, da se sploh nihče nikomur ne ponuja in da vprašanje kakršnihkoli pogajanj v tem momentu ni aktualno. Sicer pa smo mi vedno stali na stališču in tudi v sedanji vladi, ki z nami soglaša, stojimo na stališču, da je sporazum s Hrvati alfa in ornega našega državnega programa, pa naj ga napravi z njimi Peter ali Pavel — komu bo to uspelo, lo je z višjega stališča državnega blagra irelevantno —- gotovo je samo eno, tla ga ne bodo napravili jugoslovcnski unitaristi »Jutrovega« tabora, iz katerega se slejkoprej vsak dan razlega boben, da jo država zaradi zahtev po enakopravnosti hrvatskega naroda kot polnopravnega naroda v nevarnosti. Tudi to ni »Jutro« rado dokazovalo, da sla v taboru slovenske JRZ dve strn.il in da se v vrstah bivše SLS vršijo pri prave za novo politiko, A čimer bržčas bivša JNS sama sebe tolaži «li pa skuša sejati nezaupanje v sodelovanje akupin, ki so združene v JTCZ — otročja intriga. ki ne bo uspela, ker smo v Jugoslaviji teh metod že vajeni in smo jih dodobra spregledali. Naša politika ni nova. ampak vedno ista, da se mora na unitnri-stični lažiideji zasnovani centralizem likvi« dirati in najti edino pravilna podlaga političnega sodelovanja naših treh narodnih edinic v trdni svobodni medsebojni zvezi. V tem so vsi Slovenci krščanskega ljudskega prepričanja popolnoma edini in ni ter ne bo v tem pogledu mod njimi nikoli nobenih strni Pač pa, da se poslužimo »Jntrovih« besedi, »tiči zajce v drugem grmu«. Vsa poli tika ljudi, ki so preje korakali pod zastavo Pribičeviču, očetu butimiškcjra režimu, uo Imperij uprt v London Junaška borba kralja Jurija s smrtjo London, 20. jan. AA. Čeprav opravičuje današnji buletin o zdravstvenem stanju kralja Jurija upe v neko zboljšanje, vendar prevladuje vtis, da je zdravstveno stanje vladarja zelo resno. Zdravniki se boje, da nc bi popustilo srce, ki je že od vsega početka bolezni kazalo znake utrujenosti. Sedanja bolezen kralja Jurija ni samo posledica prehlada, marveč jo je po mnenju angleških medicinskih veščakov pripisati predvsem posledicam, ki jih je zapustila na vladarjevo zdravje njegova huda bolezen leta 1928 in 1929. Zadnja leta angleški vladar, kakor kaže, ni hotel dovolj poslušati zdravniških nasvetov, ki so se nanašali na posebne režime. V nasprotju s tem je vztrajal pri osebnem opravljanju svojih vladarskih funkcij in socialnih dolžnosti. To je vplivalo na njegovo zdravje. Kralj Jurij je julija lanskega leta komaj končal 70 let. Decembra je prisostvoval pogrebu svoje sestre princese Viktorije, čije smrt je močno vplivala na njegovo splošno zdravstveno stanje. Prvi dan božiča je kralj imel po radiu obširen go-govor. Njegova poslanica milijonom angleških podanikov je bila sprejeta v vsej Veliki Britaniji z navdušenjem. Par dni nato pa se jc javnosti polastila skrb, ko je zvedela, da je kralj resno obolel. Poročila so sprva demantirali, in o kraljevem zdravju niso več govorili do zadnjega četrtka, ko je angleška radijska postaja ob 12.30 sporočila, da je kralj Jurij vnovič obolel na bronhijal-nem katarju, in da povzroča vladarjeva bolezen dokajšnje skrb, ker s.: |e istočasni poiavila tudi slabost srca. Poročilo radijske postaje o bolezni kralja Jurija je potisnilo vse pereče mednarodne dogodke v ozadje. V parku pred Buckinghamskim dvorom v Londonu se zbira dan in noč ogromna množica, ki čaka podrobnih poročil o zdravstvenem stanju svojega vladarja. Vsa družina okrog bolnega hralja Pri bolniku sc trajno nahaja kraljica Mary. Tudi ostali člani kraljevske rodbine so v San-dringhamu z izjemo tretjega sina, vojvode Glau-chestra, ki leži v Londonu zaradi gripe. Hčerkici yorškega vojvode princesi Elizabeta in Margareta sta odpotovali v London. Poleg kraljice se pri bolniku nahajajo tri dvorske bolničarke in štirje osebni kraljevi zdravniki, med njimi tudi en londonski specialist za srčne bolezni. Kaže, da bo imenovan namestniški svet, ki bo opravljal med kraljevo boleznijo njegove funk- cije, kakor se je to zgodilo leta 1928, ko je kralj odšel na potovanje po Sredozemskem morju. V vsej Veliki Britaniji govore samo o bolezni kralja Jurija. Občinstvo čaka izdanj londonskih listov »z veliko nestrpnostjo«. Angleški kralj je tudi lani laže obolel na brorthijalnem katarju. Po tej bolezni pa se je vladar popolnoma popravil, sodeloval je pri vseh lovskih prireditvah v Sandringhamu. 27. oktobra lanskega leta je angleški kralj priredil kosilo v čast jugoslovanskega Nj. kr. Vis. kneza namestnika Pavla. Par dni kasneje je prisostvoval poroki svojega sina, vojvode Glouchestra. Kronski svet ob bolniški sobi Reuter poroča: Danes bo seja kronskega sveta, na kateri se bo sestavilo kraljevsko namestni-štvo, ki bo za časa bolezni kralja Jurija opravljalo vladarske posle. Vest o sklicanju kronskega sveta je izzvala v vseh krogih relativno razburjenje, pa tudi nekoliko pomirjenja. Dasi dosedanja zdravniška sporočila ne nudijo mnogo nade v končno ozdravljenje, vendarle vest o kronskem svetu daje misliti, da bo bolezen kralja Jurija trajala dalje časa. Mislijo, da bodo v kronskem svetu: princ od Walesa, yorški vojvoda, kentski vojvoda, canterburyjski škof, mi-| nistrski predsednik in lord kancclar. Kronski svet j bo zasedal v prostorih kralja Jurija, verjetno v oddelku, ki bo v neposredni bližini sobe, kjer leži bolan visoki bolnik, da bi tako kralj lahko predsedoval kronskemu svetu. V Sandringham so prispeli gg. MacDonald, John Simon, Hailsham in Henkey. Seja kronskega sveta se je vršila v sobi tik poleg sobe obolelega kralja. Kralj je seji predsedoval iz svoje postelje. Kralj je sedel v postelji, za hrbtom so mu pa postavili blazine, da bi ga sedenje čim manj utrudilo. Vrata med kraljevo sobo in sobo, kjer je zasedal kronski svet, so bila odprta. Po običajnih formalnostih so kralju predložili v podpis akt. ki pooblašča člane namestništva, da smejo vršiti kraljevske dolžnosti, dokler bo kralj bolan. Kralj je ta akt podpisal. Shranil ga je g. Henckey. Člani i namestništva so odšli iz sandringhamskega gradi- po zakuski in odpotovali v London. S seboj so vzeli dokument o prenosu kraljevske oblasti. Reuter poroča popoldne, da kralj ne čuti nobenih bolečin. Po nalogu zdravnikov ga skuša nje- gova okolica čim manj vznemirjati, da bi se lahko odpočil in da bi morda tudi spal. Vreme je suho, a glede na mraz, ki vlada zadnje dni, se more smatrati neugodno za bronhialni katar, za katerim je obolel kralj. Zato bi izprememba vremena blagodejno vplivala na bolnega kralja. Davi se jc 1 v kraju, kjer stoji sandringhamski gradič, vreme prevrglo na lepše. Postalo je toplejše in zasijalo je solnce. Kralieva bolezen je odjeknila tudi na borzi; kupci so zelo oprezni. V začetku so tečaji nekoliko padli, potem so se pa malo popravili. Molitve po vsem svetu Sinoči so vse angleške radio postaje prenašale molitve za zdravje kralja Jurija. Ker je snoči prišel v Sandringham kentski vojvoda, je sedaj okoli postelje bolnega kralja zbrana vsa vladarska družina razen glouchester-skega vojvode, ki zaradi bolezni ne more iz sobe, Neštevilni brzojavi iz vseh krajev sveta, ki dokazujejo veliko zanimanje za potek bolezni kralja Jurija v vsem svetu, so napravili zelo globok vtis v vsej Angliji. Sandringham, 20. jan. c. Zadnje vesli o zdravstvenem stanju kralja Jurija napovedujejo, da je verjetno, da bo kralj bolezen prestal. Zboljšanje vremena nad Anglijo je zelo ugodno vplivalo na razvoj bolezni. Današnji kronski svet se je vršil tako, da so bila vrata kraljeve bolniške sobe odprta in je tako kralj lahko predsedoval posvetom. Kralj je takoj nato tudi podpisal zakon o ustanovitvi Kraljevega namestništva. Kralja zapuščajo moči London, 20. jan. c. Ob pol 6 zvečer je bilo objavljeno sledeče uradno poročno: Kralja zapuščajo moči. Sledi podpis treh zdravnikov. Knez-namestnik v telefonski zvezi z angleškim dvorom Belgrad, 20. jan. AA. Za bolezni kri/ja Jurija •e Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle vsak dan v telefonski zvezi s kraljevskim gradičem v Sandringhamu in se zanima za zdravstveno stanje visokega bolnika. Sestanek Sveta Zveze narodov O petroleju ° niti besede ne Ženeva, 20. januarja. TG. Menda se Svet Zveze narodov še nikdar ni zbral v tako morečih okol-ščinah, kakor tokrat. V Ženevi dobiva človek vtis, 1 kakor da bi 7. vso silo vlekli člane Sveta semkaj, medtem, ko se oni 7, vsemi silami branijo, da bi , ostali doma. Mednarodnopolitično vreme namreč je porazno. Sicer so skušali zadnje čase, da bi dosegli neki sporazum glede Abesinije in se je ustanovila tudi neka zveza med Francijo in Anglijo, toda vsi tukaj opažamo, da je ta zveza bo-lehna in izmučena, namesto da bi bila sveža in delavna, da. napadalna. Zatorej tudi nikdo ničesar ne pričakuje od lega zasedanja, o katerem so vsi prepričani, da je nepotrebno in da je samo pesek v oči. Angleži mislijo, da ho položaj na ahesiiiskih frontah, ki ga italijanski tisk ravno vsled zasedanja svota Zveze narodov slika tako sijajnega za njeno orožje, Italijo samo kmalu prisilil, da ho izrazila svojo željo po miru. Tudi Francozi, ki so še vedno upali v prilog Italije in v tem upanju tudi odvračali od nje vso mednarodno burjo, ki se je pred novim letom zbirala nad njeno glavo, so prišli v Ženeve potrti in s pobešenimi nosovi. Laval, ki 11111 za hrbtom streljajo in ki tako rekoč Lavni iz Ženeve v - prepad Pariz, 20. jan. TG. Izvršni odbor radikalne ! stranke je imel snoči viharno sejo. Sprejel je bil ■ v poznih urah sklep, s katerim radikalna stranka ' odobrava izstop ministra Herriota iz vlade in po- 1 živa tudi vse ostale radikalne ministre, naj nemudoma deniisijonirajo. Sklep nadalje zahteva od pristašev stranke neomajno disciplino, to se pravi, da morajo tisti radikalni poslanci, ki so doslej neprestano reševali Lavala, prenehati s sabotiranjeni strankinih sklepov ali pa jih bo stranka izgnala iz svoje srede. Ko je novi predsednik stranke Daladier nagovoril poslance izvršnega odbora, je z dozd-ij ne-poznano srditostjo napadel francosko banko iu tem pa pod dr. Kramerjcvo in Pucljovo, oziroma dr. Marušičevo. je temeljila na tem, da ne bi nikoli prišlo do resničnega sjiorn-zuma s Hrvati. Pošten in jn-avičeu sporazum s Hrvati na tisti podlagi, ki jo edino morejo Hrvati sprejeti, to je na jiodlngi dejansko in polno ljudske uprave lastnih zadev v okviru državne skupnosti, kakor to pravemu narodu jiristoja, bi tako politiko in tako politike kakor je bila JNS, za vedno onemogočil, Iako da bi za vse čase izginili pod poditim jugoslovanske politične pozorniee. ln zato tudi »Jnlrovc« opombe od pretekle nedelje dokazujejo, da sc la tabor ničesar drugega bolj ne boji ko sporazuma s Hrvati. Odtod njegove strupene puščice, ki pa hvala-bogu danes vse obtiče v zraku! grozil, da bo nacionalizirana, kakor hitro jiriile na oblast levica. Sploh pa je bil ves njegov govor nekako otvoritev volivnega hoja in jc bil za to pniiicrjen za kmetske in delavske poslušavec, ki so bili še vedno najbolj zvesti volivci radikalov. Pri vsakih volitvah opažamo lorej pri radikalih srdit sunek proti levici tako, da so v svojih zahtevah mnogokrat šc bolj radikalni, kakor marksisti in komunisti sami. Ilerriot, ki je bil izvoljen za častnega predsednika stranke, ni govoril. Videlo se pa je, da mu to hladnokrvno pripravljanje giljotine, ki naj v par dneh odreže glavo Lavalu, ni bilo všeč, ker 011 mnogo bolj čuti, kot drugi, kakšne posledice bo imela vladna kriza posebno 1111 denarnem polju, če bi levica prilomastila na krmilo. Toda on je mož discipline. . Po Parizu danes ne govore o ničemer drugem. kakor o vladni krizi in o bolezni angleškega kralja. Kajti niti največji optimisti ne morejo verjeli, da bo imel Laval, ko se vrne iz Ženeve, pogum, da se jiredstavi s svojim ohromelim kabinetom, v katerem ne bo več radikalnih ministrov, parlamentu in od njega prosi zaupnico. Lavaln bodo vrgli. Toda tudi obrnjen, tako so snoči peli |io Montmartru, se bo še vedno pisal Laval. Predsednik vlade g. Laval se pripelje jutri v Pariz. Mislijo, da bo seja vlade v zunanjem ministrstvu. Na seji bo Ilerriot podal g. Lavalu svojo ostavko, ostali radikalni ministri pa prav tako. Po tej seji bo Laval odšel v Elizejsko palačo in predal predsedniku republike Lebrunu ostavka vse vlade, že nosi okrog vratu vrv, ki so mu jo radikali zadrgnili, ni več stari Laval. Ves n obešen je prišel, dobro vedoč, da ga ho vlak iz Ženeve nazaj pripeljal v katastrofo. Angleži pa so potrti zaradi nevarne bolezni kralja Jurija in nimajo nobenega člana. Vidi 6e, da komaj čakajo, da bodo smeli zopet domov. Seja bo torej le zelo kratka in bo tistih 28 vprašanj, ki so na dnevnem redu, hitro rešila. Kar se tiče Abcsiifije iu vprašanja zapore jie-trolcja za Italijo, so vsi mnenja, da nc ho nobenih senzacij. Mogoče je celo. da tega vprašanja nikdo omenil ne ho. Anglija hi bila voljna to sprožiti, toda dokler ne ve, kaj mislijo Združene državo Severne Amerike, petrolejskih sankcij ne bo predlagala. Tudi je malo verjetno, da bi kdo imel kakšne posredovalne predloge spričo klaverne usode zadnjih francosko - angleških posredovanj. Svet Zveze narodov bo lorej kolfkor mogoče naglo smuknil mimo abesinskega spora ler se bo znril v vprašanje političnih beguncev, ki jih je baje nad 1 milijon, ki tavajo po svetu (sanio Rusov je okrog 800.000). Tudi Asirci pridejo na dnevni red. Ženeva je danes vsa siva. Megle so zlezle z visokih gora nizko nad mestom. Dež naletava, lisli poznani dež, ki gre skozi kožo in mozeg. Zares, Ženeva nudi j>ravo sliko sestanka Sveta Zveze narodov, ki se ho zbral ves plah in nesrečen pod dežnikom ... Razprave o - radiu Ženeva, 20. jan. c. Svet Zveze narodov se je sestal danes dopoldne ob 11 k seji, ki je bila otvor-jena s spominskim govorom za pokojnim predsednikom razorožitvene konference Arthurjem llender-sonom. Nato se je razpravljalo o finančnem |xjIo-žaju Avstrije, Madjarske in Bolgarije. Laval je predlagal, da naj se 3. sept. v Ženevi sestane konferenca, ki bo sestavila posebno konvencijo o radio-prenosih. Prav tako je bilo sklenjeno, da naj sc iz zgodovinskih učnih knjig odstrani vse, kar bi žalilo druge narode in talopad v najbližji bodočnosti. Novo cesarstvo Mengkuo lluvas poroča iz Londona: Velikanska država, Notranja Mongolija, je proglasila neodvisnost od nankinške vlade in bo podrejena Tokiu. To vest prinaša >Daily Herald« iz Pe-pinga. List pravi, da je neodvisnost proglasil knez Tehvang. Novi vladar notranje Mongolije se bo imenoval cesar. Znano je, da je šef Notranje Mongolije sklenil dogovor z .Mandžurijo, po katerem bo država Mandžukuo oskrbela novo državo z vsem potrebnim orožjem in strelivom, du se bo mogla braniti pred morebitnimi napadi nankinške vlude. Knez Tehvang se je za ta korak odločil po dolgih razgovorih, ki jih ie imel tajno s Tokijem, Nankingoin in Moskvo. Namestnik predsednika političnega sveta za Notranjo Mongolijo je razposlal včeraj drugim državam brzojavko, v kateri jim poroča, da je proglašena nova mongolska država: »M en g K u o«. To brzojavko je podpisal tudi vrhovni poveljnik japonskih čet v Mandžuriji Cosina. 2000 konjenikov tega generala je prišlo v mongolsko m^Sto Piditsujan. Čete vlade v Saliarju se umikajo in ne Z abesinskih bojišč MOGADISK, JU. jan. b. Kljub vsem vestem in i inuntijem iz Addis Abebe, v katerih se inli. da vludi ni ničesar znanega o zmagi generala (.i iizianiu, sc tukaj kaže na celo vrsto dejstev. ki nuj bi potrdila, du je armada rasa Deste defiiiitiv 110 poražena in da Italijanom dolgo časa ni trobu računati z njo. Po zadnjih vesteh iz. bojišča se ostanki rus Destine armade naglo umikajo, iln se tako izognejo pritisku Italijanov in du se izvrši reorganizacija. Ena italijanska kolona je napredovala ob obali reke Ganale Donu v severozapadni smeri ter preganjala sovražniku. Po dveurni hoji je tn kolona naletela na sovražnika. Kolono so ščitili blindirani avtomobili. tanki in druga motorno vozila. S tankov in avtomobilov so Italijanki pričeli takoj streljati, da bi zakrili gibanje moderniziranega topništva in omogočili zavzetje ugodnih postojank. Ko so topovi začeli bruhati granate, so tniiki in lilin-diiuiii avtomobili prešli v naskok in od blizu steljuli na sovražnika. Kljub Imuemu koncentričnem ognju Abesinci niso hoteli zapustiti svojih postojank in so tam vzdržali vsi do večera. ko so se ob težkih izgubah pričeli umikati. Naslednjega dno so \besinci skušali izvršiti protinapad, da zavzame jo nazaj važne postojanke, toda Italijani so njihov naskok zlomili. Iz \cklis Abebe se čti je, da jc rus Desta pozvan od uoguša. da se mu opraviči, zakaj je pretrpel poraz. Dalje se tudi čnje. df namerava cesar poveriti poveljstvo nad ras Destino nrmndo izkušenemu turškemu generalu Vehip pnši. ki nnj bo najpreje organiziral ubesinsko armado daleč v ozadju, nakar bi udarili na Ita-'i iu ne. Na vsej južni fronti jc popustil pritisk >nvražnika in opaža se splošno omahovanje tudi nu odseku proti Hararju. številni abesinski 11 injši poveljniki so že zvedeli za poraz rasa I Jeste in sedaj so brez glave, ker ne vedo. kaj mi storijo. Naprej se bojijo iti, da ne bi prišli pod italijanski ogenj z boka, nu drugi struni pa se bojijo, da bi jih nc zadela usoda rasa Deste. Cesar strelja na letala f)t>.sie, 20. jan. b. Iz Dessic poročajo, da so (čeraj italijanska letala ponovno letela nad poslopjem, v katerem se zadržuje abesinski ccsar flaile •"•clasie s svojim spremstvom. Takoj, ko so pričeta klala krožiti nad Dessiem. je ccsar skočil k proti-IclaNki strojnici ter otvoril nanje strahovit ogenj. I.elala so sc dvignila v veliko višino in cesarju, kakor tudi ostalim strelcem se ni posrečilo zrušiti nobenega italijanskega letala. S severnega bojišča poročajo, da so Italijani včeraj bombardirali mesto Korum. Ni še znano, če je bilo kaj žrtev. Drugače pa ni ničesar važnega niti na severnem, niti na južnem bojišču. Italijansko uradno poročilo 101 Agencija Štefani priobčuje komunike številka 101: Vojska rasa Deste je doživela poraz ob pritoku Ganale-Dorije in zdaj jo naše čete reganjajo brez prestanku. Čete, ki jim pove-.juie general Graziani, so dospele na področje Galaborana in so 18. t. m zavzele Filto, 250 km vil Dola. Pri tej priliki so razgnale nekatere sovražne čete. ki so sc skušale upirati Zasledovanje sovraž;nika se nadaljuje. fi Ob karavanski cesti so nnše čete trčile na oddelke Abesincev. ki so bili v zelo bednem stanju. l e čete so se nam vdale in nas prosile vode in živeža, ker je sovražna oskrba v zaledju popolnoma desorganizirana. Na eritrejskem bojišču jc naše letalstvo zelo živahno, prav tako tudi topništvo. Nn vsej črti mod Makulo in Takazo se vrše izvidi. Abesinsko uradno poročilo Addis Abeba, 20 jan b. Uradni komunike abesinske vlade zanika vse vesti laškega izvora, da bi Lahi izvojevali kakšno večjo bitko zapadno in severno od mesta Dolo na južnem bojišču. Abesinska vlada trdovratno izjavlja, da se bitke, ki so se vodile zadnje dni na južnem bojišču, nikakor ne morejo smatrati kol usodne za ras De-sfove čete. Ras Desta je sain uvidel nečlovečnost in brezsrčnost, s katero se bori general Graziani proti svojemu sovražniku, ki ga zaradi prevelike odpornosti ni mogel pregnati z orožjem, pa je sedaj naenkrat pričel obsipati Abesince s strupenimi plini. Abesinci so se prostovoljno umaknili na boljše postojanke, kjer bodo imeli več možnosti, da se borijo ludi proti plinom, ki jih Italijani zaradi svojih dosedanjih neuspehov v zadnjem času povsod uporabljajo in jih prenašajo z letalskimi bombami tudi v ozadje. Abesinci pravijo, da je Graziani izvojeval v tej bitki veliko zmago in da je celo pobil 5000 Abesincev. kajti toliko Abesincev se bitke ob reki Ganale Doria niti udeležilo ni. Seja osrednje uprave JNU, ki šteje 612 članov Belgrad, 2i>. jan. AA. Dne 19. I. m. se je v Belgradu v novinarskem domu vršila plenarna seja centralne uprave Jugoslovanskega novinarskega udruženja, ki so ji prisostvovali delegati vseli sekcij. Na seji so razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z novinarsko uredbo, s pokojninskim zavarovanjem novinarjev, s pravilnikom o znižani vožnji, s tiskovnim zakonom, s cenzuro itd. Tudi so na seji razpravljali o ustanovitvi enotnega posnirtninskega fonda Jugoslov. novinarskega udruženja. Glede vseh teh vprašanj so prejeli konkretne sklepe, ki jih bo predsedstvo centralne uprave poslalo poklicnim činileljein in bo stremelo, da bodo vprašanja poklicnih novinarjev čimprej in čim zadovoljiveje urejena. Na tej seji se je izvršila tudi revizija celotnega čluu-slva JNU. Po reviziji znaša število članov 612, med njimi 410 redniii in 172 pripravnih. Sklenili so, da bo redna skupščina JNU v Zagrebu v drugi polovici aprila ali v prvi polovici maja letos. V penedeljek dopoldne so vsi delegati centralne uprave obiskali ministra za socialno politiko in narodno zdravje dr. C vet kovica in mu obrazložili svoje zahteve glede novinarskega pokojninskega zavarovanja. Minieter je s pozornostjo poslušal vsa izvajanja članov centralne uprave JNIT in izjavil, da bo tudi sam vse storil, da se najvažnejše vprašanje poklicnih novinarjev vendar že dokončno uredi. Popoldne ob petih je šef centralnega presbi-roja dr. Kosta Lukovič priredil v Aerocerclu čajanko na čast delegatom centralne uprave JNU, Roistni dan kraljeviča Tomislava Belgrad, 20. jan. AA. Zaradi rojstnega dne kraljeviča Tomislava so prispele česlitske z najlepšimi željami za srečo in dolgo življenje Nj. kr. Visočanstva. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja čast, izreči zalivalo za čestitke, kakor tudi vsem tistim, ki so se pri tej priliki vpisali v dvorno knjigo. Ljubljanski župan v Belgradu Posojilo za Mestno hranilnico Belgrad, 20. jan. m. Davi je prispel v Belgrad predsednik ljubljanske občine dr. Juro Adlešič. V teku dopoldneva je bil sprejet pri finančnem ministru dr. Letici in pomočniku vojnega ministra, generala Cukavcu, popoldne pa je bil v avdijenci pri Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu. V razgovoru, ki ga je imel Vaš dopisnik s predsednikom ljubljanske občine dr. Adlešičem, mu je le-ta izjia-vil, da je prispel v Belgrad predvsem zaradi rešitve zadeve posojila pri Drž hipotekami banki v znesku 30—40 milj. Din, kar ne bi bila nova obremenitev za mestno občino, temveč bo ljubljanska občina s tem posojilom, ki bi ga dobila prt Drž. hipotekami banki, vrnila del svojega dolga pri Mestni hranilnici. S tem bi Mestna hranilnica tudi dobila vse pogoje za rešitev prošnje za zaščito in bi mogla zagotovili vso lestvicno odplačevanje vlog in napraviti korak do likvidnosti. Važno je tudi vprašanje, ki ga bo predsednik ljubljanske mestne občine dr. Adlešič skušal urediti tu, namreč vprašanje prosvete. V tem pogledu je važna zadeva ženske gimnazije v Ljubljani. Prejšnji občinski svet ljubljanski je sklenil, da se ženska gimnazija (licej) podržavi in v ta namen ukine prvi razred na liceju. Prosvetni minister je izdal novembra meseca 1935 odlok, da se postopoma otvori državna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Ker pa ni bilo odobrenih nikakih kreditov, je odlok prosvetnegga ministra ostal samo na papirju. Prvi razred na liceju je bil ukinjen ter morajo otroci hoditi na II. drž. realno gimnazijo na Poljanah, to je na gimnazijo, ki je že zelo prenapolnjena in je v njej toliko učencev, da manjka kar 18 prof. Žaradi tega trpi tudi pouk. Na liceju je pa prvi razred ukinjen in nekateri profesorji nimajo niti predpisanega števila ur. Tako to vprašanje še sedaj ni rešeno i« je v veliko škodo ljubljanskemu mestu, profesorjem, družinam in otrokom. Predsednik ljubljanske občine bo posredoval pri prosvetnem ministru v tem pogledu, da bi se našla v tej stvari potrebna rešitev Kavno tako bo ljubljanski župan pri prosvetnem ministru posredoval tudi glede monopoiizacije šolskih knjig, in to v smislu sklepa prizadetih društev kakor tudi občinskega zastopstva. Pri gradbenem ministru bo skušal izposlovati že obljubljen kredit 500.000 Din, da bi se moglo izvršiti , trasiranje ceste Ljubljana—Sušak. Smatra namreč, (la je to vprašanje eno življenjskih vprašanj mestne občino ljubljanske, ker bi ta cesta pospeševala izvoz naših pridelkov v Dalmacijo, na drugi strani bi pa dvignila tujski promet. Tudi pri ostalih ministrih bo posredoval ljubljanski župan glede ureditve ostalih zelo važnih in nujnih zadev mestne občine ljubljanske, med katere spada tudi trgovska akademija, sestava proračuna, bodoča mestna bolnišnica in drugo. Na braniku naše kulture Vsa slovenska javnost je bila razburjena in upravičeno ogorčena, ko se je razvedelo, da je zloglasni načrt o monopolizaciji šolskih knjig in učbenikov resna namera, ki bi mogla kar čez noč brez kakšnega vidnega preganjanja slovenskemu narodu vzeti največje in edino orožje, ki ga ima: šolo, izobrazbo, knjigo. Vse ustanove, ki imajo količkaj pravice in dolžnosti zanimati se za vzgojo' in izobrazbo slovenske mladine in za uspeh slovenske knjige, so se pridružile skupnemu odporu slovenskega naroda proti temu zločestemu načrtu. 1 Podpisale so spomenico, v kateri je izražena pripravljenost vsega naroda, da bo svojo knjigo branil pred vsakim napadom pretiranega centralizma. Spomenica je bila poslana prosvetnemu ministru v Belgrad kot zahteva, naj se ta načrt umakne in vsaka nadaljnja misel o kakem monopoliziranju šolskih knjig opusti kot ponesrečena. »Zveza kulturnih društev« (ZKD) te spomenice ni podpisala! Do občnega zbora dne 27. okt. 1935 je bil predsednik ZKD bivši minister in glavni tajnik JNS dr. A. Kramer, ki je ta občni zbor še vodil. Dejal pa je, da »zaradi prezaposlenosti ni mogel svojih moči vedno tako posvečati ZKD, kakor bi to moralo biti in je večino dela nosil na svojih ramah vrli podpredsednik dr. Bajič.« Prosil je navzoče, »da pri izbiri novega predsednika najdejo moža, ki bo lahko ves na svojem mestu. S tem, da se umakne, se ne odteguje delu za ZKD, nasprotno, vedno mu bo najprijetnejše in najljubše, če bo mogel podpirati vsak pokret in vsa prizadevanja ZKD.« Nato je bil »z odobravanjem, soglasno« izvoljen za novega predsednika prof. Fran Jeran, ki je v svojih nastopnih besedah »poželel, da bi se nacionalna fronta koncentrirala v Zvezi : kulturnih društev«. (Jutro, 28. okt. 1935.) Spomenice, ki pravi, da se šolske knjige ne smejo tako monopolizirati, kakor tobak, cigaretni papir in sol, ta Zveza kulturnih društev ni podpisala!! Do žemljice črne se poklonimo vsem gospodom okrog nje, tistim, ki jo vodijo, in tistim, ki »podpirajo vsak pokret in vsa prizadevanja ZKD«. Pogreb ubitega stražnika Zagreb, _>(). jan. h. Danes je bil pogreb ubitega stražniku Kranja Ratajcu. ki se gii je udeležil ban di. Koštrenčič, številni uradniki ban-ske uprave in policije tei mnogo občinstva. Preiskava glede umora se nadaljuje in ji dovedla do novih odkritij. Ugotovljeno je, da jc revolver, ki so gu našli v hiši št 14, v ulici Kraljico Marije, last aretiranega Julija llulal.urca. Iz tega revolverja stu bila vsega oddana dva strela. in sicer eden na stražnika Ratajcu. drugi pa na stražnika Uobiča. kajti v revolverju so bili šc tirje ncizstreljeni streli. Revolver jc bil od-dan na proučevanje strokovnjakom V zvozi s tem umorom pa je policija aretirala šc več osumljenih možakarjev, istočasne pa jo znsli-šalu tudi številne priče Drugi glasbeni natečai Belgrad, 20. jan. AA. Združenje prijateljev umetnosti Cvijeta Zuzorič razpisuje svoj drugi glasbeni natečaj za vokalna in instrumentalna dela. Natečaj se razpisuje za: vokalna in instrumentalna dela po lastni izberi od vštetih 3 do 6 instrumentov (trio, kvartet, kvintet,, sekstet) v obliki snnate uii suite, dela za klavir solo. Nagrade za dela so tele: a) za ciklus pesmi ob spremljanju klavirja 1.500 Din; b) za večje delo za klavir solo ali kateri drugi solistični instrument ob ustrezajoči spremljavi 2.000 Din; c) za godalni kvartet ali delo za ansambel po lastni izberi do 6 instrumentov v ciklični obliki 2.50O Din, Skrajni rok za izročitev del je 1. februar 1935. Varčni vlagatelji za svoje pravice Belgrad, 20. jan. in. Semkaj je prispelo več deputacij zastopnikov hranilniških vlagateljev iz Ljubljane in Zagreba. Deputacija, ki jo je vodil dr. Korenič, je bila ob 10 sprejela pri kmetijskem ministru dr. Stankoviču. Po njegovem naročilu je deputacija izročila njegovemu pomočniku Novako-vjču obsežen memorandum, v katerem hranilniški vlagatelji pojasnjujejo svoje težko stališče ter prosijo merodajne kroge za [Kimoč. * Smrtna nesreča na radio-postaji v Domžalah Domžale, 20. jan. Na naši radiooddajni postaji v Domžalah se je nocoj pripetila huda nesreča, ki je zahtevala mlado življenje službujočega tehnika Viktorja Povše-ta. Ob 6 zvečer se je namreč pojavil defekt v električnih napravah. Službujoči Viktor Povše je takoj začel iskati mesto defekta, da bi oddajanje radioprograma ne trpelo preveč, toda pri iskanju je prišel po nesrečnem naključju v stik z električnim tokom 10.000 voltov, ki ga je takoj vrgel nezavestnega na tla. V nezavesti je ležal polnih 5 četrt ure. Medtem je prišel na kraj nesreče zdravnik dr. Kremž ar, ki je ponesrečencu nudil prvo pomoč ter mu je dal tudi injekcije v srce. Poklican je bil tudi profesor Osana. Toda vsa skrbna zdravniška nega kakor tudi službujočega osebja ni pomagala nič, nesrečni Viktor se iz nezavesti ni več prebudil in je izdihnil v rokah zdravnikov. Ljubljanska radiopostaja zato ni mogla oddajati svojega programa od 6 dalje ter je bila zveza vzpostavljena šele okrog 9 zvečer, ko so začeli oddajati nekoliko spremenjen program. Iz sodne službe Belgrad, 20. jan. m. S kr. ukazom .je postavljen za kasacij.skega sodnika pri Stolu sedmorice, oddelek B, v Zagrebu dr. Josip Fischinger, sodnik apelaeijskega sodišča v Ljubljani. Z odlokom pravosodnega ministra so postavljeni po prošnji: za kanclisla pri okrajnem sodišču v Marenbergu Josip Horvat, uradniški pripravnik v Kostanjevici; za kanclista na okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu Štefan Pernat, uradniški pripravnik na okrožnem sodišču v Celju; za kanclisti-njo na okrožnem sodišču v Slovenjgradcu Leopold i na Mir, zvaničnica v Ptuju; za kanclista na okrožnem sodišču v Ljubljani Marija Markič in Gabrijel Skuhic, zvanič-nika na istem sodišču. Za uradniške pripravnike so postavljeni: pri okrajnem sodišču v Krškem Avrelija Strobelij, dnevničarka-zva-ničnica na okrožnem sodišču v Novem mestu, na okrajnem sodišču v Brežicah Mihael" Robek, zvaničnik na okrajnem sodišču fr Brežicah Vincenc Ivane, dnevničar-zvastč-nik na istem sodišču. Po potrebi službe je postavljen za kanclista na sodišču v Gor. Radgoni Josip Štalcer, uradniški pripravnik v Tržiču. Z odlokom pravosodnega Etn-nistra so jio prošnji prestavljeni na okrožno sodišče v Maribor Jakob Kandrič, pisarniški oficial na okrajnem sodišču v Marenbergu, Angela Šentjurc, kanclistinja v Gor. Radgoni; na okrajno sodišče v Ptuj Antonija Gobec, kanclistinja na sodišču v Šmarju; na okrajno sodišče v Sevnici Hilila Deržaj, kanclistinja na okrajnem sodišču v Kranjski gori; na okrajno sodišče v Šmarje Milan Gostič, uradniški pripravnik na okrajnem sodišču v Brežicah. Po potrebi službe sta-, prestavljena: na okrajno sodišče v Šmarje Franc Ralca, kanclist na okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu, na okrajno sodišče v Kranjsko goro Maks Jalovec, kanclist na okrajnem sodišču v Sevnici. Osebne vesti Belgrad, 20. jan. m. S kr. ukazom je postav ljen pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani za višjega kontrolorja v prometno-komercialtiem oddelku Janko Pipan, dosedanji višji kontrolor v oddelku za kontrolo dohodkov pri glavnem ravnateljstvu državnih železnic. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Belgradu je postavljen za poverjenika v strojnem oddelku ing. Rudolf Koudelka. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani je postavljen za kontrolorja na postaji Sevnica Leopold Debevec, dosedanji kontrolor v Dol, Lendavi. Belgrajske vesti Belgrad, 20. jan. m. Popoldne jo v narodni skupsčini nadaljeval svoje delo posebni skupščinski odbor, izvoljen za proučevanje zakonskega osnutka o prekrških. Belgrad, 20. jan. m. Odbor za proučevanje trgovinskega zakonika, ki je bil, kakor smo že poročali, sprejet v načelu in podrobnostih, bo imel še eno sejo, na kateri bo redigirano poročilo, ki ga bo odbor predložil v razmotrivanje plenuntu narodne skupščine. Belgrad, 20. jan. ni. Snoči je prispel semkaj ban dravske banovine dr. M. Natlačen v spremstvu svojega kabinetnega šefa dr. Kovačiču ter bo v zadevah dravske banovine interveniral na vseh merodajnih mestih. Belgrad, 20. jam. in. Snoči je umrl tukaj di-vizijski general v p. Milivoj Nikolajevič, eden od najstarejših častnikov naše vojske. Belgrad, 20. jan. nt. Te dni se jc tukaj ustanovilo društvo za zgraditev instituta Nikole Tesle Od 28. do 31. maja se bo v vsej državi proslavila 80-letnica rojstva znamenitega izumitelja. Belgrad, .t), januarja. AA. Prometni minister jc dovolil, naj sc ugodnost zn prevoz koruze po železnici na razdaljah čez 500 kin. navedena v poziciji št. 150 aneksa tarifi za prevoz blaga, ki jc potekla 51. decembru 1955, podaljša do 50. junija 1956. Dunajska vremenska napoved: toplo vreme temperatura nad 10 stop. in še več, padavine, jutri mogoče razjasnitev. Zagrebška vremenska napoved: Pretežno oblačno. Nedeljske občinske volitve Volitve so bile v 9 občinah, JRZ je zmagala v 8 - Skupaj je volilo 4056 volivnih upravičencev, JRZ je dobila 3099 glasov (76'4°/0), združeni nasprotniki pa 959 glasov (23*6"/„) Nedeljske občinsko volitve je vsa slovenska javnost spremljala z velikim zanimanjem. Prve občinske volitve v tako velikem obsegu po starem volilnem zakonu pod novim režimom! Samo dva tabora — tistih časov, ko smo imeli pri-občinskih volitvah po 14 strank in strančič, ni več — sta si stala nasproti. V enem naša nekdanja v slovenstvu iu našem svetovnem nazoru preizkušena skupnost, v drugem pa vse, kar je politični veter že raz-nesel na vse strani, pa je sedaj zadrega združila; ljudje, ki so bili žo vse in povsod, ki jim pa neka kljubovalnost ne da, da bi se odkrito pridružili pravi slovenski skupnosti. Ti združeni nasprotniki so nastooili pod -iaj različnejšimi imeni, v dveh občinah pa pod nobenim, skupnost slovenskega naroda pa pod imenom JRZ (o JNS žo pri teh občinskih volitvah ni nilo ne duha ne sluha, tudi se noben kandidat združenih nasprotnikov ni priporočal s tem, da je prijatelj dr. A. Kra-merja). Volitve so se vršile po starem volilnem zakonu, to je, bile so javne. Javne volitve so vsekakor ideal demokracije, oziroma pravih človekoljubnih demokratov. Kadar so razmere poštene in tako nepristranske, da smeš pred komisijo na glas povedati, kopra voliš, pa te nihče radi tega ne preganja, nihče ti ne upa niti očitati, ne tisti, ki jc propadel, ne tisti, ki je zmagal, take razmere so zares demokratično, v taki državi je politika res samo naravno udejstvovanje državljana v javnosti, ne pa strast. Toda zakon o javnih volitvah so že prve državno-zborske volitve tako zasovražile, kakor morda doslej še nobene.ga zakona. Ne to, da si moral- pred komisijo na glas povedati, koga voliš, ampak to, da so ta tvoj glas uničili ali pripisali kam drugam, to je javne volitve pripravilo ob dobro ime. To pa že ni več demokracija, ampak sleparija! Šo nikdar, odkar ta zakon obstoja, ni bil volilni seznam samo seznam polnoletnih di-žavlja-nov, ki imajo pravico reči: »da« ali »ne«! Krajevni magnatje so iz tega seznama napravili seznam svojih prijateljev, ki jih je za njihov »da« treba nagraditi, in nasprotnikov, ki jim jo za njihov »ne« treba naviti ušesa, da nikdar več ne bodo upali biti tako predrzni, upravnim oblastvom pa je bil ta seznam seznam državotvornih in protidržav-nili elementov. To niso bile več volitve, ampak preizkuševanje značajev in možatosti, ki se je pa vršilo po zakonu o volitvah. Zato je ta zakon vzbujal splošen odpor. Ker so zaradi človeške zagrizenosti javne volitve zelo nevaren instrument, — samo zelo vzgojen človek se more povzpeti do popolne ne-■pristranosti, — zato vse demokracije, ki računajo s takim človekom kakor je, teže k tajnim volitvam. Za razmere v Jugoslaviji pa so tajne volitve nujen predpogoj vsaj Kolikor toliko svobodnega političnega ndej-stvovanja. Pa še te v nekaterih krajih ne dajo zadostnega poroštva svobode, ker man jka prave državljanske vzgoje in duševne kulture. Volitve so bile torej javne. Prepričani srno pn. da se nobeden od 4058 volilecv ni bal komisije in da ga tudi sedaj ne skrbi, kaj bo, če je, recimo, zmagal tisti, zoper k;i-tereera je on glasovni Volilna _ agitacija ie bila svobodna, tudi volitve so bile svobodne. Nihče ne bo proglašen za »protidržaven element«, nihče zaradi svojega prlasu ne bo ob službo, nihče zaradi te. Za listo JRZ (Frane Gašperin) je glasovalo 223 volivcev. Nasprotniki niso mogli sestaviti liste. JRZ je dobila' vseh 18 odbornikov. Nova občina. Brezovica pri Ljubljani Volivnih upravičencev 559. Za JRZ (Ignacij ,0ž drraca . na drugem koncu v latinici: ^Cena pida d in a ra . vmes pa grb kraljevine Jugoslavije, lak, kakor ga predpisuje ustava, tista ustava, ki pravi, d« je slovenščina tudi jezik, ki ima enake pravice Icakor druga dva državna jezika. Kje jc. tu ostala slovenščinaf Ali bi ne bilo mogoče za listih ll(i naših milijonov natisnili nekaj vrečic s slovenskimi napisi? Tudi za vžigalice že damo toliko, da bi uprava ne imela izgube, ako bi nekaj škatljic opremila s slovenskimi napisi. Enakopravnost, ki je slovenskemu jeziku zajamčena v ustavi, to zahteva in naš denar nam ie Io že zdavnaj prislužil. To, da se najslabše cigarete imenujejo po naši vodi, še ni nobena prava enakopravnost. Koledar Torek, JI. maja: Neža (Janja), devica mu-čenica. Osebne vesli Dvojna poroka v Mozirju. V nedeljo, dne 19. t. ni sla sc poročilu v Mozirju oba Lekšetovu sinova. G Slavko l.ekše sc jc poročil z gdč (iovek Kozo. g. Franc l.ekše po z gdč. Lo-čan Marijo Oba sinova vodita po očetovi smrti, umrl je lansko leto nadalje klobučarsko obrt. Pokojni oče obeli ženinov jc bil brat rajnega župnika l.ekšeta, znanega jezikoslovca. Ženina in nevesti so vneti delavci Katoliškega prosvetnega društva. Vsem nu poti v novo življenje obilo sreče in božjega blagoslova' Naj bo stara al pa mlada vsaka pije čaj" rada Čez fare tri devet vasi ,,Naš čaj" vse druge prekosi. Umetniška propaganda. Loka pri Zidanem mostu .ie te dni razposlal« knjižni oglas za subskribeijsko nabavo dr. Van de Vehle-jeve knjige o »spolni fizijologiji in tehniki z naslovom »Popolni zakon«. Ker morda tli znano in .je tudi knjižni oglas tako sestavljen, da .sc celo »Slovenec« v njem vi-tira, opozarjamo, du je sv. Stoliea dr. Van ilc Velde-jevo knjigo Popolni zakon« dne 11. marca 1931 obsodila in jo dejala na »indeks-. Po ku liomi 1936. pa so od sv. Stolice obsojene knjige prepovedane, prav tako pa tndi prevodi takih knjig. Katoličanu jc torej prepovedano citati take knjige, prav tako pa tudi kupovati iili ali suhskribira.1 i sc. — Združitev občin. Z Remšnika smo prejeli: Remšničani so zbrali podpise v ogromnem številu ter vložili prošnjo za samostojnost! Edina slovenska občina na levem bregu Drave od Maribora dalje proti Koroški je gospodarila z malimi stroški v zadovoljnost in pomoč svojih občanov, v škodo oa nobenemu, ne državi, ne kakemu državnemu uradniku! Sedaj se pa sliši, kako se nekdo od uradnikov protivi pravični in edini pravilni rešitvi, da postane Remšnik samostojna občina. Kdo je vprašal ljudstvo za združitev? Kdo more dokazati, da imajo Remšničani kake koristi od združitve, kakor je sedaj? Kdo se upa upirati ljudski pravični volji in želji, ko je ravno ljudstvo, ki plačuje vse doklade celo za vzdrževanje okrajnega glavarstva. Mi kot katoličani upoštevamo cerkev in zato zahtevamo, da bo cerkev imela te koristi da v nedeljo ne bo treba okrog hoditi, ob delavnikih pa po sv. maši lahko tudi doma na občini kaj opravimo, ker naša farna cerkev je središče fare in občine! Zato kličemo vsem in vsakemu, da ga smatramo za nasprotnika Rem.šničanov, kdor namenoma nasprotuje pravični zahtevi! Krupp Diesel in Krupp Junkers Diesel najpopolnejši n najštedltivejši avtobusi in tovorni avtomobili Tovarniško zastopstvo: O. Žužek, Ljubljana Tavčarjeva ulica 11. — Nova knjiga: »Neposredni davki. Zakon o neposrednih davkih s pravilniki, uredbami in komentarjem ter zakonom o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseb z devetimi otroki ali več. Priredil (Štefan Sušeč, načelnik finančnega oddelka ban-ske uprave v pok. Vezana knjiga stane Din 16(1. To je danes edina knjiga in po sodbi davčnih strokovnjakov najpopolnejša, ki obsega vse zakone, dopolnitve, uredbo in komentarje o neposrednih davkih. Kar smo imeli sedaj, je bilo po večini zastarelo in radi vedno novih uredb in pravilnikov že tako nepregledno, da je bil že skrajni čas, da smo dobili celotno izdajo zakona o neposrednih davkih s komentarjem. V tej knjigi so upoštevani zakoni in uredbe do zadnjega časa, kar še posebno dvigne praktično stran le knjige. Zato !>o knjiga brez dvoma jaKo dober pripomoček ne le davčnim, finančnim, državnim in samoupravnim funkcionarjem, temveč tudi sodnikom in odvetnikom zanesljiv priročnik. Prihranjeno bo vsakemu na času. ker mu ne bo treba iskali po raznih Službenih novinah in Uradnih listih« tega ali onega pojasnila, ki ga bo sedaj našel v lej knjigi. Hkrati pa bo dober avtentičen svetovalec denarnim zavodom, zadrugam, industrijskim in trgovskim kot obrtnim podjetjem in vobče vsakemu davkoplačevalcu. Vsak se bo sedaj z. lahkoto poučil o svojih dolžnostih iu pravicah glede tega davka. Ta praktična knjiga sc naroča tudi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. - Istočasno priporočamo od istega pisatelju tudi knjigo: Naše finančno pravo, ki je nepogrešljiv pripomoček za razprodano knjigo »Taksni zakon«. Cena vezani knjigi jo Din 1(1(1. Dobi se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. — Predavanje »Narodne knjižnice in čitalnice« v Zagrebu, Kraljice Marije ul. 3. V sredo 22. t. m. ob pol 21 predava g .univ. prof. dr. Grga Novak 0 temi Jedna prastara civilizacija na Sredozem-nom moru« (s projekcijami). Vstop prost. ■■■■i KINO UNION Telefon 22-21 ■■ 1 Na|zabavne)št film Benone Je R. Benalzkega ■ filmska opereta 1 Pri belem konjičku 1 HERMAN TH1MIG in CHRISTL MARDAYN ■ Ne zamudite tega filma! 9 Predstave danes ob 16., 19-15 ln 21-15 ur, Smisel za umno rejo malih živali se širi dane« že v najoddalnejše kraje naše Slovenije. Važnosti tega pokreta se zaveda predvsem naš mali človek, kmet in delavec, suj nudi umna reja v današnjih težkih časih vir skromnih dohodkov, ki nudi samopomoč našega človeka v stiski in zadregi. Tako je tudi v Poljansko dolino že prodrla misel za širjenje umno reje malih živali. To nedeljo je na pobudo oiidotnih rejcev priredilo nad vse agiluo društvo Gorenjski rejec malih živali iz Kranja prav dobro uspelo rejsko zborovanje v Poljanah nad Škofjo Loko v prostorih narodne šole. Sicer precej prostorna šolska soba je bila povsem polna odraslih in mladine, ki se za to vrsto malega gospodarstva šc najbolj zanima. Uvodoma je pozdravil navzoče predsednik društva g. Kristan Franc ter izrazil željo, da se tudi Poljanski dolini odpre pot k izboljšanju gmotnega položaja našega človeka, v čemur naj nudi prvo pomoč naša reja malih živali. V daljšem predavanju je urednik lista Rejec malih živali g. Inkret Alfonz obrazložil pomen reje tnalih živali za malega človeka, poljudno razpravljal -o posameznih vrstah kot o kozjereji, ovčjereji, o reji angorskih kuncev iti štajerske perutnine, kakor tudi o plemenski odbiri živali, kar je neobhodno i potrebno za napredek v vsaki živinorejski j panogi. Povdarjal je pomen reje malih ži-| vali kot samopomoč malega človeka za zbol.i-; sanje malega gospodarstva in v dosego 1 skromnih dohodkov, za preživljanje. Tajnik Gorenjskega rejca g. Herlee je povdarjal organizatorju) plat kot nujno sredstvo za pospeševanje umne reje malih živali tako v strokovnem kakor tudi v socijalnem oziru. Priporočal je nabavo strokovnega lista Rejec tnalih živali iu včlanjenje rejcev v naj-t bližnje strokovno društvo, dokler si Poljanci 1 sami ne osainosvoje in postavijo na trdne ! noge. Predavanjem je sledila dolgotrajna debata. ki se je še nadaljevala zunaj šolskih prostorov, kar .io znamenje, da se je zanimanje za to koristno panogo malega gospodarstva žc precej razširilo. Gospodarskega predavanja sc je udeležilo tudi tukajšnje učiteljstvo s šolsko mladino, ki se je predvsem navduševala za rejo lepih belih angorskih kuncev, ki dajo tri živalce na leto po 1 kg volne, za katero prejme rejec po 2.ri0 dinarjev za 1 kg. © O slovenskih šolskih knjigah bo predaval g. prof dr Jakob Šolar v sredo 22. t. m. v ve-randni dvorani hotela Union ob 8 zvečer. Ta tva-rina ie tako tesno spojena z našo prosveto pa tudi z našim gospodarskim vprašanjem, da ie nujno potrebno, da se zavzame za to vprašanje tudi širša javnost. Brez dvoma pa bo predmet zanimal pred vsem šolske kroge, dijaštvo. kakor tudi gg profesorje same Na to predavanje, ki je izredno aktualno, vse merodajne kroge kar najvljudneje vabimo. Vstopnine ni. Zajtrk po hbiri z vinom in kruhom 5 Din. — Kosilo 6 Din. »Vinurna K a j f e ž« — Nebotičnik. 0 Na XIII. prosv. večeru je predaval g. prof. J. Mlakar o beli smrti, t, j. o nesrečah v gorah. Po originalnem uvodu je predavatelj v hudomušnih besedah podal razne vzroke za prepogostne nesreče, ki se dogajajo splošno v gorah To so plazovi, kamenje, nepoznani tereni, slaba oprema, premajhna izvežbanost. S pomočjo lepih skioptič-nih slik je pokazal na nevarne terene, kjer so se izvršile že večje nesreče, ki so zahtevale po več smrtnih žrtev. Kljub temu, da je bila tvarina predavanja resna, pa je poslušalce nagradil s krepkimi ocvirki, za kar so mu bili poslušalci izredno hvaležni. Večer je bi! izmed vseh dosedanjih prosvetnih večerov najbolje obiskan. — Na XIV. prosvetnem večeru, ki bo v petek 24. januarja ob 8 zvečer, pa je na sporedu predavanje Ob 20 letnici pokolja Armencev«. Tudi ta tvarina. ki je sicer nekoliko bolj oddaljena od nas, bo gotovo zanimala širše občinstvo, saj o tem velezanimivem narodu tako malo vemo Predavatelju g katehetu Ivanu Pivku se je posrečilo zbrati celo zbirko prav zanimivih podatkov zgodovinskih dejstev, ooremljenih s skioptičnimi slikami Zato na to predavanje že sedaj opozarjamo © Razstava slik akad. slikarja Slavka To-merlina je odprta v Jakopičevem paviljonu do 26 I. vsak dan od 9 do 19 Vstopnina 5 Din, dijaki 2 Din. © Predavanje o davkih \ hotelu štrukelj, ki ga je prirediln Obrtna zveza, jc prnv dobro izpadlo. Lahko pu hi bilo šc več udeležbe, suj I sc vsepovsod dane« toži o previsokih davkih. 1 Rok za davčno napoved irrc h koncu, zato bi bilo umestno, du so trgovci in obrtniki dovolj poučeni o davčnih zadevah. © Kino Kodeljevo igrn rlniie« m jutri Pesem ljubezni' ( ene znižane Drevi ob 8 bo otvoril »Klub esperantistov v Ljubi j ani« nov tečaj za esperanto Otvoritev bo na deški meščanski šoli v Beethovnovi ulici, pritličje. — Priglasi se lahko vsakdo, učnina malenkostna Javna dražba zarubljenih premičnin bo dne 23. januarja 1936 od 9 dopoldne dalje v mestnem skladišču v Ljubljani, Jegličeva c, št. 10 (baraka). Na dražbi se bo prodala šasija za tovorni avtomobil, moško kolo, razne ure, zlata verižica, razna obleka itd. Maribor □ Za zdravje Maribora je skrbelo tržno nadzorstvo tudi lansko leto z vso pazljivostjo. Rezultati vseh preiskav pa kažejo, da uživajo Mariborčani zdrava živila. Tako je bilo od 288 odvzetih vzorcev mleka samo 39 pokvarjenih. Nadalje so poslali v preiskavo 2 vzorca kruha, 2 vzorca sira in masla, 1 mlete kave, 2 klobas, 4 kvasa, 175 dišav, 122 kisa ter 28 sladoleda. Kot pokvarjeni so se izkazali: 2 vzorca kruha, 2 suhih gob, 5 sladoleda in 69 kisa, vse ostalo pa je bilo zdra-ju neškodljivo in užitno. □ Bolgarska razstava se je na splošno željo podaljšala ter se zapre nepreklicno danes v torek popoldne ob 5. □ Mariborske kure v Leipzig. Letos se bo vršila v Leipzigu največja svetovna razstava perutnine. Razstave se bo udeležila kurjerejska zadruga v Mariboru z belo, rjavo in grahasto štajersko kokošjo. □ Dr. Fr. Štele bo predaval v petek, 24. januarja, v Ljudski univerzi o slovenski narodni galeriji. O Gospodarske vesti. Konkurz brivca Ferdinanda Kosma v Mariboru je odpravljen, ker kon-kurzna imovina ne zadostuje za kritje stroškov postopanja. — Izbrisala se je iz trg. registra tvrdka F. Hetzl, trgovina z deželnimi pridelki. — V likvidacijo je prešla na podlagi sklepa občnega zbora Učiteljska gospodarska poslovalnica v Mariboru, r. z. z o. z. □ O najnovejši češki literaturi predava danes zvečer ob osmih pri Orlu češki pisatelj in kritik A. C. Nor. Po predavanju priredi Jugosl. čsl. liga prijateljski družabni večer, na katerem sodeluje kvintet mestne godbe in solist g. Faganel. Vstop prost. □ Štiridesetletni službeni jubilej obhaja te dni ravnatelj odvetniške pisarne in predsednik Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru g. Dragotin Gilčvert. On je še eden od redkih sovrstnikov, ki je vztrajal že polnih 40 let v aktivni službi. G. Gilčvert je zlasti znan kot vnet organizator stanovskih društev K redkemu jubileju mu iskreno čestitamo Šahovska simultanka mladega mojstra Ivana Lešnika se je vršila v soboto zvečer v Gam-brinovi dvorani. Lešnik je nastopil proti 43 šahi-stom ter je dosegel lep uspeh, Zmagal je na 32 deskah, 4 krat remiziral in 7 partij izgubil. Trajala pa je simultanka od pol 9 zvečer pa do pol 6 zjutraj. O K pogrebu pokojnega trgovca Joška Lipše v Malo nedeljo bo vozil mestni avtobus Na avtobusu je prostora za 16 oseb. Vožnja je prosta tja in nazaj. Odhod danes ob 14 izpred starega mestnega pokopališča. Povratek jutri v sredo po pogrebu. Opozarjamo društva, pri katerih se je pokojnik udejstvoval, na to priložnost. Prijave sprejema pokojnikov brat v Slovenski ulici št. 36, □ Smrtna kosa. Na Frankopanski cesti 35 je umrl čevljarski mojster Martin Vodeb, star 60 let. Naj počiva v miru! — Pogreb Josipa Lipše, ki je umrl v nedeljo dopoldne od kapi, se bo vršil v njegovi rojstni fari v Mali Nedelji, Truplo bo danes popoldne ob 14 blagoslovljeno v mrtvašnici na starem mestnem pokopališču ter bo prepeljano k Mali nedelji. □ Prihodnja dramska noviteta bo v gledališču veseloigra »Kariera kanclista Vinciga«, ki jo bo režiral ljubljanski režiser Bralko Kreft. □ Nova ureditev prejemkov magistratnih uslužbencev se bo obravnavala na prihodnji seji mestnega sveta, ker je banska uprava prvi sklep mestne občine zavrnila □ Posestna izprememba. Krista Pečenko je kupila od Ivana Rudolfa hišo v Koroščevi ulici 42 za Din 221.000. □ Oddaja del pri novi šolski zgradbi. Na občinski seji dne 24. januarja se bodo oddala pri zgradbi nove šole v Magdalenskem predmestju mizarska, keramična in kamnoseška dela ter instalacije vodovoda in centralne kurjave. O 9000 Din iz nočne omarice. V »Ponedelj-skem Slovencu« smo poročali o drznem vlomu v stanovanje trgovca Klemenčiča na Tržaški cesti št. 59. Vlomilci so odnesli razne dragocenosti v vrednosti 9000 Din, ki so bile spravljene v predalu nočne omarice. Daktiloskop g. Grobin je našel na mestu vloma odtise tujih prstov, ki bodo pripomogli k izsleditvi vlomilca, □ Iz vesele družbe v kavarni smrten skok v Dravo, Pretresljiv prizor se je odigral sinoči na dravskem mostu. Iz Velike kavarne je prišla okrog pol 11 vesela družba, v kateri so bili kroiaški mojster Viktor Avberšek s svojo družino. V družbi je bi! tudi 26 letni Avberškov pomočnik Emil Pevec, ki je bil ves večer dobro razpoložen ter si nihče niti zdaleč ne bi mogel predstavljati, kaj namerava. Ko je prišla vsa družba na sredo dravskega mostu, je Pevec nenadoma dejal družbi »lahko noč« ter se v naslednjem hipu zavihtel preko ograje in strmoglavil v globino. Začul se je samo pljusk reke, ki je pogoltnila samomorilca ter ga odnesla s sebo' Celje & Poročila sta se v nedeljo na Brezjah g. Ahčin Fran,jo, nadzornik proge v Rogatcu, in gdč. Poznič Leopoldinu, hči tržnega nadzornika v Celju. Čestitamo! 0 Umrla je v ponedeljek v Kasazah v starosti 78 let gospa Glasner Frančiška, roj. Blasina, vdova po majorju in jetniška paznica v pokoju. Njen mož je bil v bivši Avstriji v Celju major in je umrl že leta 1890. Njen sin pa služi kot aktivni polkovnik v avstrijski armadi. — V bolnišnici je pa umrl Tržan Matija, 41 let, kočar iz Slivnice. N v 111. p.I -0 Novi predsednik Prostovoljno gasilske in reševalne čete v Celju. Pri nedeljskem občnem zboru Prostovoljne gasilske in reševalne čete v Celju je bil pri nadomestilih volitvah izvoljen za predsednika veletrgovec g Dobovičnik Fraiic, dosedanji predsednik, veletrgovec g Ivan Jellenz je bil pa izvoljen za častnega predsednika. e Plačajte najemninski vinar in druge občinske dokliule. Mestno poglavarstvo v Celju opozarja hišne posestnike, da so dne 1. januarja zapadle v plačil o občinske doklade, iti sicer! najemninski vinar za prorač. razdobje od 1. I do 3L III., vo-darina. kanalska pristojbina in števnina za proračunsko razdobje od 1 X. do 31. XII. 1935. Stranke sc pozivajo, dn plačajo zapadle obroke zanesljivo do 31. januarja 1. I., ker sc jim bodo po preteku tega roka zn račun le zakonite (',% zamudne obresti. & Nakup Kvnternikovegii posestva za mestno hiralnico. K poročilu o tej važni zadevi, ki je bilo objavljano > nedeljskem Slovencu«, je treba še pripomniti, da pripade po kupni pogodbi mestni občini tudi ves mrtvi in živi inventar, izvzemši »seluie imovine (pohištvo itd.) rodbine Kvaternik. Kašelj in hripavost ublažijo Mr. Bahovčevi »Smreka« bonboni, sestavljeni iz smrekovega ekstrakta in mentola. Radi tega zrahljajo katar, olajšajo izločanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo. „6mreka" bonboni v lekarnah in drogerijah zavitek Din 4.— in 6.—. Apoteka Mr. L Bahovec Ljubljana, Kongresni trg 12. Napad na predsednika volivne komisije Tomišelj, dne 20. januarja. V nedeljo smo imeli občinske volitve, pri katerih je zmagalo naše pošteno slovensko ljudstvo. V občinsko upravo so bili izvoljeni sami ugledni in pošteni možje: Bezlaj Franc iz Vrbljenja, Pre-dalič Ivan iz Strahomera, Mavec Ivan iz Tomišlja, Jurešič Josip iz Lip in Petrič Franc iz Jezera. Zupanoval pa nam bo Ivan Kraljic. Združeni nasprotniki so dobili od 18 samo 2 odbornika. Seveda so bili silno poparjeni, saj so bili prepričani, da bodo s svojo zelo spretno in širokopotezno agitacijo zmagali. Volitve so v splošnem potekle v redu. Ko pa se je predsednik volivne komisije vračal z uradnega posla v spremstvu orožnikov z vozom domov, se je pokazala znana navada naših nasprotnikov. V temni noči je namreč iz zasede začelo padati kamenje proti vozu. K sreči napadalci zaradi teme niso mogli dobro meriti in je samo en kamen lahko oplazil enega izmed spremljevalcev predsednika. Predsednik volivne komisije je na ta dogodek opozoril orožnike, ki so resno nastopil' proti napadalcem, ki so se poskrili v znano svoje skrivališče. Velik požar v Laporju Maribor, 20. januarja, V Laporju pri Slovenski Bistrici jo vpepelil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Matevža Sagadina. Požar je izbruhnil okrog 8 ure zvečer, ko so pri Sagadinovih že vsi spali. Bliskoma se je razširil na celo veliko poslopje. Prvi so opazili požarno nevarnost sosedje, ki so prihiteli nu pomoč ter Sagadinove zbudili. Posrečilo se pa jc le. da so požur omejili nu goreče poslopje, iz katerega niso mogli rešiti drugega, kakor živino. Dve svinji sta bili tako opečeni, da so ju morali na mestu zaklati Lastnik je imel gospodarsko poslopie zavarovano za 20.000 dinarjev, škoda pa znaša samo na zgradbi 30.000 dinarjev, zgoreli inventar pn je tudi bil vreden 20.000 Din. Vzrok požara ni mogoče dognali. Osebni avlo v plamenih Maribor 'JO. januarja. Ncnuvadna avtomobilska nesreča se jc pripetila na cesti med Falo in Breznom Pri kilometru 34.2 jc zdrsnil osebni avto trgovca Hu-gona Langerška iz Marcnbcrga zaradi blata in snega s ceste ter treščil v obcestni kamen. Pri udurcu sc je zdrobil bencinski tank in v hipu je bil ves avto v plamenih Trgovec Langeršek, ki jc sam šofiriil avto, je skušal ogenj pogasiti s snegom, pa je bilo vse prizadevanje zaman. V avtomobilu je imel tudi za 7000 Din raznega blaga za svojo trgovino, ki je zgorelo skupaj z vozilom. škode jc 60.000 Din, ki jc krita z zavarovalnino. Ptuj Prosvetno društvo v Ptuju bo imelo v nedeljo, dne 26. t. m. svoj redni občni zbor v društveni dvorani v minoritskem samostanu. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. -— Društvo je te dni naročilo večje število slovenskih in nemških knjig, na kar se opozarjajo ljubitelji lepega čtiva. Pozor pred sleparko. Meseca oktobra lanskega leta se je pojavila v Ptuju nepoznana ženska, ki se je kretala le okrog mladih deklet, po večini služkinj, ki jim je prerokovala lepo bodočnost in bogate ženine. Seveda je zahtevala povsod predujem od svojih žrtev. Na limanice ji ie šla le ena teh deklet, ki jc najbolj hrepenela po sreči in po možu. Ko je sleparka videla, da ima neizkušeno dekle v svojih mrežah, je zahtevala znesek 500 Din, ki ga ji je dekle tudi izročilo v nadi, da doseže z denarjem svoj zaželjeni cilj. Nepoznana ženska se je izdala za Klemšek Maričko, stanujočo v Sp. Hudinji pri Celju. Prebrisanka je denar vtaknila v žep in izginila neznanokam. Ker dalje časa ni bilo nikakega odgovora od sleparke in je tudi pismo, ki ga je prevarjeno dekle pisalo in poslalo v njem še denar na navedeni naslov, bilo vrnjeno od pošte kot ne-dostavljivo, je dekle zadevo prijavilo ptujski policiji. Ta ie razposlala za prebrisanko tiralico, ki pa do sedaj še ni imela uspeha. Remšnik Umrla je znana Lojza, ki je kakor prerokinja Ana, Fanuelova hči, v hiši božji mnogo premolila. Za šalo so jo imenovali »kaplan« in zlobni jeziki »sveta Lojza«. Je pa pomagala pri vsakem pogrebu, prej ko je bila šc mlajša z molitvijo in petjem, sedaj pa z molitvijo. Pevka je bila nad 40 let. Imela je polno molitvenikov in je res znala lepo in zbrano moliti Na gospoda Golca, nekdanjega kaplana na Ramšniku, se je malo hudovala, ker jo je v »Slovenskem gospodarju« v premnogih podlistkih v šaljivem tonu opisoval, seveda po pesniško. Bila je vneta kristjanka, vsak dan pri sveti maši in obhajilu. Ljudje so jo radi imeli. V mlajših !?. .'e Podi,a mnogo na božja pota peš. Na Svete Višarje je šla trikrat. Misijonov se je udeleževala c k-S.857 na 134.110 oseb. Kot agrarna država je Italija v sedanjem položaju na boljšem kot bi bila čisto industrijska lržava. Prehrana prebivalstva jo zaenkrat zagotovljena, zlasti, ker je Italija imela lansko leto izborilo žilno letino. Nasprotno na je bil pridelek živinske krme zelo slab, cena sama se je napram 1. 1034 podvojila, lako, da se bo moralo stanje živine zmanjšati. Z ozirom na lo, da je bila Italija vedno navezana na uvoz živine, je s sedanjim pomanjkanjem krme toliko težje prizadeta. Vzroki obubožanja našega prebivalstva Od podeželskemu trgovcu smo prejeli tu-le f luno: Navzlic temu, da je naša država ena najbogatejših nu prirodnili bogustvih, du je steber države — naš kiuct skrujno marljiv in skromen, du imamo več kot tretjino plodne površine, držuvc pokrite /. gozdovi, kljub temu. du imamo ogromne zaklade v rudnikih in v naših gorah, kljub temu, da imamo dosti industrije, pu vendar se nahaja naš kmečki živelj in z njim povezani delavski, obrtni in trgovski stan mi robu propadu. Naša sodišču kažejo vsuk dan dovolj dokuzov o propasti številnih eksistenc malega in srednjega stanu, katerih število sc vsak dan le še povečuje. Življenjski standard nušega prebivalstva je padel tako nizko, du bolj nizko ne more pusti, ker več kot , lačni in za silo zakrpani nc moremo hoditi okoli. Zato ni čudno, du jc za nas neprijetna ugotovitev, da smo v mednarodni statistiki glede porabe raznih dobrin, na primer sladkorja, mesa, petroleja, železa, volne, bombaža itd. na zadnjem ali predzadnjem mostu. Pa tudi v produkciji kmetijstva smo na najslabšem. Saj je pridelek v naši državi nu I hu tako majhen v primeri s pridelki v drugih državah. Tudi" glede živinoreje v livropi zelo zaostajamo. Na drugi strani pa delajo skoro vse industrijske panoge, ki so večinoma v rokah tujega kapitala, s polno paro, izrabljajo zaščitne carine, nizke delavske mezdo ter prodajajo svoje izdelke z velikim dobičkom. Poleg tega moramo gledali, da so v industrijskih podjetjih kot ravnatelji, podruvtiatelji, nudmojstri in mojstri nastavljeni sami tujci »strokovnjaki«, kakor dobički industrije, tako gredo tudi veliki deli zaslužkov teh ljudi v inozemstvo. Nu primer imamo slučaj nekega ravnatelja srednje industrije, ki je bil zaposlen pri nas od prevrata dalje, pa si je prihranil več milijonov, katerih pu ni naložil pri nas, ampak drugje. Na tak način je seveda zastonj vse veše prizadevanje, da bi zbrali doma kapital, da sc osamosvojimo tudi v industrijski proizvodnji. Najhujša je eksploatacija v rudnikih, ki izkazujejo velike dobičke inozemskega kapitala (Bor. Trepča itd.) Zu davčno ruzmero v Sloveniji je, kuj značilnih trh-lc nekaj podatkov: Tako se jo v ne- Težavc občuti zlasti tekstilna industrija, ki je bila navezana na izvoz. Zlasti to velja za bombažno industrijo, ki je bila v največji meri navezana na izvoz. Prizadeta je tudi precej industrija surovin, tako industrija volne, jute, gumija in papirja. Trgovina je podvržena raznim omejitvam, predpisane so maksimalne cene, blagovno borze so zaprte. Ker je ovirana legitimna trgovina, se pojavlja ilegitlmna, ki se zna predpisom izmikati in izpodriva legitimno trgovino. Denarno gospodarstvo izraža vse znake težav, v katerih so nahaja gospodarstvo Italije. To gospodarstvo je v glavnem v rokah nekaterih zaupnikov fašizma, pri vseh velikih bankah soodlo-čuje država. Vsled tega svobodna inicijativa sploh ne pride do izraza in jKitoni bank ae uveljavlja le vpliv državne kreditne.in finančne politike. V zvezi s tem je tudi vprašanje, kakšna bo usoda lire. Dosedaj je lira že precej zgubila na svoji vrednosti, z novo določitvijo cene zlatu je bilo v Italiji sami priznano 18% razvrednotenje. Financiranje vojne v Abesiniji je znatno povečalo finančne potrebe države, za katere iščejo kritje v notranjih posojilih. Notranja zadolžitev je dosegla do konca avgusta višino 107 milijard lir, kar predstavlja za gospodarstvo ogromno breme. Z razvrednotenjem lire bi se breme notranje zadolžitve moglo znatno znižati Sankcije so pasivnost v zunanji trgovini še povečale tako. da postaja že brezupna. Tujski promet. ki je včasih pomagal kriti pasivni saldo, se je skrčil na minimum. O marsikaterih pojavih italijanskega gosjio-darskega življenja si sedaj ne moremo napraviti nikake slike, ker jo vsako ofieielno objavljanje j>o-datkov ustavljeno. Vendar pa je na podlagi tega, kar jo znano, mogoče sklepati na ogromne težave, s katerimi se ima italijansko gospodurstvo boriti. Posledice teh težav se pa bodo marsikje pokazale šele v bodočnosti. kom podeželskem okraju, kjer je industrija precej razvita, zgodilo to-le: Do 1. 1929. sc plačale delniške družbe na avtonomnih dokluduh v okraju 1,200.000 din, vsi kmetje, trgovci in obrtniki pa skupno 500.000 din. Od 1. 1029. dalje pa je razmerje teli davkov drugačno, ker se je prav za prav zvišalu zcmljarinu industrijske družbe, ki kljub gospodarski kri/i delajo do bro šc naprej, plačajo sedaj lctm komaj 300.000 din na avtonomnih davščinah, naš kmet mali obrtnik in trgovce pu. katere je kriza najbolj udurilu, morajo plačevati letno 1.200.000 dinarjev. Delniške industrijske druži ■=■, ki delujo v naših krajih, imajo sedež družbe največ v Belgrudu ali Zagrebu ter v teli mestih plačujejo davke. Nu tu način pa se izognejo obdavčenju p i" i nas, ker so pri nus občinske in druge davščine previsoke. Značilno za naše razmere je tudi dejstvo, da plača veliko industrijsko podjetje, ki res dobro delu manj avtonomnega davka kakor srednjeveliko trgovsko ali gostilniško podjetje v istem kraju. Ne smemo pozabiti tudi knrtelov Rešitev iz toga gospodarskega kaosu sc mora izvesti lc na podlagi absolutne jioštenosti pravice in medsebojne ljubezni. Odpraviti jn trebu čezmerno izkoriščanje enega stanu. Glavni del ureditve nezdravih in neznosnih razmer pu je na državi, du v najkrajšem času s pravično zakonodajo uredi vprašanje knrtelov. odpravi koncesije tujih družb, uvede pravilno obdučbo regulira cene kmetijskih proizvodov na oni ter industrijskih proizvodov na drugi struni. Treba jo najti nova tržišča za proizvode naše zemlje, zaposliti v javnih delili armade naših brezposelnih ter dvigniti kupno mor našega ljudstva. Glavno pa je tudi še. du se morajo vse razne tuje kapitalistične družbe zavedati, da naša država ni njihova kolonija, umpuk da je to država svobodnega ljudstva, ki se hoče z marljivim delom in skromnim življenjem dokopati tudi do tistega prostorčka pod soln-ceni. za katerega se bori vsako svobodoljubno ljudstvo. Dvig tečajev srbskega posojila iz 1. 1895. V Parizu se je tečaj 4% srbskega posojila iz 1.1895 dvignil na 15,5 (koncem decembra je znašal 122). Ta znatni dvig pripisuje pariška LTnformation pričakovanju, da pride v pogajanjih z našo državo glede plačila januarskega kupona ter celotnega aranžmaja do ugodnega rezultata. Zborovanje lesne trgovine in industrije Za konferenco lesne trgovine in industrije, ki se bo vršila 26. t. m. v Ljubljani, vlada med prizadetimi celiko zanimanje. Dana je tudi |>obuda, da se tega zborovanja udeleže poleg lesnih indu-strijcev in trgovcev samih tudi zastopniki nameščencev in delavcev lesne industrije in trgovine, ki so na vprašanjih o katerih se bode na konferenci razpravljajo, ravno tako življenjsko inlere-sirani. Misel, da bodo na zborovanju zastopani tudi nameščenci in delavci lesne industrije, je treba pozdraviti, ker je potrebno, da se v teh težkih okoliščinah čuje tudi njihov glas da tudi sami direktno iz ust delodajalcev slišijo, v kakšnem stanju se ta panoga našega gospodarstva nahaja. Ljubljanska elektrika v 1.1935 Ljubljana, 20. januarja. Ko smo lani objavili podatke o uporabi in proizvodnji električnega toka v Ljubljani, smo z zadovoljstvom ugotovili, da je proizvodnja električnega toka v Ljubljani znatno narasla od prej-šnih let. Pot to »proizvodnjo, pa moramo razumeti tok, ki ga ljubljanska elektrarna uporabi zase in za svoje odjemalce, nikakor pa ne samo toka, ki ga v resnici proda. Tako moramo letos ugotoviti, da je celotna proizvodnja lubljanske elektrarne v letu 1935 v primeri z 1. 1934, celo nazadovala. S leni pa še ni rečeno, da je nazadovala tudi odprodaja toka. Lela 1934. je ljubljanska elektrarna proizvedla 9,355.000 kilovvatnih ur, leta 1935 pa samo 9,207 000 kilowatnih ur. Vzrok je očividuo v tem, ker leta 1935 kolarična centrala v Ljubljani za svoj lasten strojni obrat ni potrebovala tako ogromne množine toka kakor predlanskim, saj ji neposredno dovajata tok Češnova elektrarna v Tacnu in pa Kranjske deželne elektrarne. Javna razsvetljava je lani zahtevala 834.001 kw ur. Od vsega toka je bilo porabljenih na isto-merni tok 1,239.000 kw ur, na izmenični tok pa 7,706.000 kw ur. Največja obtežba je bila dne 28. novembra, ko je znašala okoli petih 3.360 kw ur. Minimalne obtežbe kakor tudi minimalne uporabe ni vredno ugotavljati, ker je takšna navadno ob vseh nedeljah zlasti poleti. Maksimalna uporaba toka je znašala 38.000 kw ur, povprečna uporaba je znašala 25.400 kw ur, povprečna obtežb;! pa 1,056 kilovvatov. Odstotek električnega toka, ki ga je proizvajala kalorična centrala v Ljubljani sami, je malenkosten. Prvih osem dni leta 1935 je namreč kolarična centrala še delovala, ter sem in tja v prekinitvi nekaj minut tudi med letom. Ves ostali čas j>a so dobavljale Ljubljani elektriko Kranjske deželne elektrarne ter Cesnova elektrarna v Tacnu. Ljubianska kalorična centrala je proizvedla samo 142 000 kvv ur. Kranjske deželne elektrarne so dobavile lani Ljubljani 38.3% vsega uporabljenega toka. in ako izvzamemo malenkosten odstotek ljubljanske kolarične centrale, je ves drugi tok, torej večino dobavila Cesnova elektrarna v Tacnu Omrežje te elektrarne je res mestna last, ni pa centrala sama Prav pri nakupu te elektrarne se zelo očito kaže, kako imenitno je znala gospodariti družba, ki je imela pod dr. Pucem v rokah ljubljansko mestno občino! Pri korpulentnih liudeh se izkaže naravna Franz-Josefova grenka voda kot zanesljivo in prijetno delujoče sredstvo proti zaprtju, katera se uporablja brez posebne dijete. Franz-Josefova grenka voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah z mineralnimi vodami. Ogt. reg S. br. ,10174/8.") Propaganda za večjo porabo lesa doma. V nedeljski številki smo pod tem naslovom priobčili vest, da je bana dr. Natlačena obiskala deputacija zastopnikov ljubljanskega velesejma. da ga zainteresira za gozdno in lesno razstavo, ki bo ob priliki jesenskega velesejma. To našo vest izpopolnjujemo v toliko, da so se deputacije, ki jo je vodil dvorni svetnik g .inž. Josip Rusija, udeležili poleg zastopnika velesejma tudi zastopniki gozdnih |>o-sestnikov, lesnih obrtnikov in lesnih industrijcev. Združenje trgovcev v Ljubljani sporoča, da se bo vršil ustanovni občni zbor samostojne trg. bolniške blagajne v torek, dne 28. januarja t. 1. ob pol 8 zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma s siedečini dnevnim redom: 1. poročilo pripravljalnega odbora; 2. čitanje pravil in predlotri k pravilom; 3. odobritev proračuna za leto 1936; 4. volitev odbora; 5. slučajnosti. Pripravljalni odbor poziva vse gg. člane Združenja trgovcev, zlasti pa one. ki so svoj pristop že prijavili, da se ustanovnega občnega ziiora zanesljivo udeležijo. Pripravljalni odbor. Češkoslovaška trgovinska bilanca aktivna. V I. 1935 je znašala vrednost uvoza v Češkoslovaško 6731 milj. Kč, vrednost izvoza pa 7415 milj. Kč, tako da je aktivni saldo znašal 684 milj. Kč, kar pomeni zmanjšanje aktivnosti napram letu 1934. ko je aktivni saldo znašal 888.8 milj. Kč. Aktivnost nemške trgovinske bilance v 1.11)35. V 1. 1935 je znašal izvoz iz Nemčije po vrednosti Hm 4.270 milj., uvoz pa 4.169 milj., tako, da je ostal aktivni saldo v vrednosti Um 101 milj., medtem, ko je bila v I. 1934 trgovinska bilanca pasivna in je pasivni saldo znašal Km 284 milj, Zvišanjo obrestne mere za »loge v Švici. Nekatere švicarske banke so zvišale obrestno mero za vloge od 2Vu na 3%. Trgovinsko brodovje sovjetov je doseglo z letošnjim letom 1,350.000 ton, kar pomeni znaten napredek proti 1. 1928, ko jc celokupna tona ž a bro dovja znašala 327.000 ton. Grčija plačuje s tobakom uvoz vagonov. Grčija je nabavila v Nemčiji vagone v vrednosti za 2 milij Rm. Plačilo bo izvršeno na ta način, da bo Grčija dobavila tobak raznim cigaretnim tovarnam v Nemčiji. Borza Dne 20. januarja Denar Popustili so tečaji Amsterdama, Rurslja, Pariza in Prage, narasla pa London in Ne\v York. V privatnem kliringu je avstrijski šiling na ljubljanski borzi nuraatel nu 9.82—9.42, narastel je tudi na zagrebški na 9.305—-9.405 (9.355), na belgrajski pa 0.2933 9.3933. Grški boni so popustili, in gicer v Zagrebu na 20.88-80.28 ( 29.87), v Belgradu pa so narasli na 29.05 30.85. Angleški funt je na ljubljanski linrzi oslal nelzpreinenjen, na zagrebški je popustil na 250.20—257.60 (257), nu belgrajskl pa je notiral tudi nespremenjeno 250.20—257.80. Španska pezela v Zagrebu ni no-tirala, na belgrajski borzi je dosegla tečaj 6.68 do 6.78 (0.73). Nemška marka v Ljubljani 11 i notirnla, na zagrebški borzi je notirnla 14.28—14.48 (14.38), na belgrajski pa 14.40—14.60. Za italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi 3.03—3.08, za dolar pu 50—50.50. Ljubljana. — Tečaji s primom. . . 2971.00—2985.60 . . 1756.08—1769.95 . . 737.08— 742.10 . . 1424.22—1481.29 . . 215.77— 217.83 . . 4329.66—4365.98 . . 288.39— 289.83 . . 181.05— 182.1« borzi je znašal brez Pariz 20.245, London «24.50, Madrid 41,975, 123.60, Dunaj 57.10, 5, Kopenhagen 67.775, Atene 2.90, Carigrad ngfors 6.6875, Huenos Amsterdam, 100 bol. goli Berlin, 100 mark . . . Bruselj, 100 belg . . . Curili, 100 frankov . . London, I funt .... New Vork, 100 dolarjev Pariz, 100 frankov . . Praga, 100 kron . . . Promet na zagrebšk kompenzacij 774.858 Din. Curih. Belgrad 7, 15.185, Bruselj 51.80, Milan Amsterdam 208.575, Berlin Stockliolm 78.275. Oslo 76.27 Praga 12.72, Varšava 57.85, 2.45, Bukarešta 2.50, Helsi A i res 0.83125. Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos. 78—79, agrarji 46 —47, vojna škoda promptna 350—353. begi. obv. 59—61, 8% Bler. pos. 80—81, 7% Bler. |xjs. 70—72, 7% pos. Drž. hip. banke 78.50—79.50. Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 76—78 (76.50), agrarji 43—44.25. vojna škoda promptna 353—354 (350, 354), febr. 352- 353 marec 352 do 353 (352), april 352—353, begi. obv. 60.50—61, <>% dalin. agrarji 60 60.50 (60.50), 8% Bler. posojilo 80.80—81. 7% Bler. pos. 71—71.50, 7% pos. Drž. hip .banke 79—81. — Delnice: Priv. agr. banka 235—237 (235. 236). Relgrad. Drž papirji: 1';;, invest. pos. 79 lil., agrarji 46 lil., vojna škoda promptna 352—353 (352.50), marec (352.50), 7% štab pos. 81.50 hI., begi. obv. 63.75—64.25 (64). 62.50 (13 (62.75), 8% Bler. posojilo 81.50 bi., 7% Bler pos 71.25—71.50 (71.50), 7% pos. Drž. hip. banke 80 bi. — Delnice: Narodna iianka <>400 den. (6410), Priv. agrarna banka 232—233 (280—232.50). Žitni trg Ljubljana. Pšenica bč. in ban. 78 kg 2% 172.50 do 175. koruza času primerno suha s k val. gnr. nakl postaja 112 — 115, prekmurska 118—120, oves slav 137.50 — 140, moka ničla bč. in ban. 270—2S0, št 2 250—255. št. 5 230—235. otrobi debeli bč. 110-115. Kulturni obzornik | Fr. Štele: Srednjeveško stensko slikarstvo Monumenta artis slovenicae. Oh priliki 1. dela. Ljubljana 1935. Izdala Akademska založba«, klišeji in tisk Jugoslovanske tiskarne. 13 mesečnih snopičev, 00 strani slovenskega in francoskega teksta z opazkami, seznamom slik, krajev, umetnikov ter ikonografskim iu stvarnim kazalom. 173 reprodukcij na najfinejšem papirju v formatu 31 X 24 c,in. Oprema Plečnikova. Naši slovenski knjigi je naš najodlifinejši po- i znavalec slovenske umetnosti doprinesel s prvim j zvezkom Monument zopet dragocen zaklad. Z njim smo dobili delo, ki ni važno samo po svoji vsebinski kvaliteti, leinveč znači že samo njen pojav važno postajo na poti naše slovenske knjige in kulture sploh. Vsebinsko obsega knjiga umetnost one dobe, ko je naš narodni genij ustvarjal pričujoči umetnostni • nazor še anonimno, ko naša zemlja v kulturni diktaturi takratne srednje in znpudne Evrope ni bila drugo kot provinca, ali kot pravi avtor »zatišje«, torej nekaj, kar je bilo daleč od tedanjih umet- j uostnih centrov, kamor so počasi prihajale duhovne naplavine tedanjega časa in kjer so se ludi , konservativno obdržale. K temu pa se pridruži na ' našem teritoriju šo drugi med severom in jugom, ki sta se tu večkrat srečevala, tu sta zapuščala nato sledove ler sadove svojih dognanj in uspehov. in v tem zatišju, preko katerega so se zgri- | njali duhovni tokovi, ga preplavljali in na njem ! obstajali, je od XIII., pa do srede XVI. stol. cve- i telil umetnost, ki nam jo v loj knjigi podaja naš ] avlor Zgodnjegotskemu risarsko plastičnemu slogu J spadajo naši najstarejši spomeniki datirani okr. ! 1260—70. 1. (Ptuj). To je bil čas, ko se je v velikem svetu, v žariščih umetnosti vršil kompromis med dvema resnicama, med idejo in naturo, in se je pričela narava z njenimi fizičnimi zakonitostmi ceniti kot nstvuriena ad maiorem Del uloriani. ko sc jo v njej iskala in odkrila nova fizična pulehritudo — ki je tako dobila svojo afirmacijo, dasi z ozirom na idejo, še subordinirano. Sledi zgodnjegotski risarski slog, ki do srede XIV. stol. obvladuje slikarstvo zapada (n. pr. Vrzdenec, Tur-niščo), nato pa gotski idealistični plastični stil, ki zrasle na idealističnih temeljih (iioffovih. na njegovi rešitvi problema odnosa oseb do krajine, arhitekture, in ki v Francjii, tedanjem umetnostnem Parnasu obogati s pridobitvami gotskega naturalizma. Pri nas najdemo tedaj delaven umetniški genij v Prekmurju, arhitekt Janez Aquila iz Radgone in njegovemu krogu pripadajoči mojstri ustvarjajo v 80 in 90 letih XIV. stol. v Velemčru, Mar-tijancih, Turnišču, Selu. Tedaj nastane v turniški ladji legenda Ladislava Svetega in to v ilustrativnem slogu analističnega značaja, opuščajoč nabožno tendenco v korist kronikalne, kar dvigne ta spomenik do izrednega kulturno zgodovinskega pomena. Zaznaven je tedaj direktni vpliv Juga in letošnja odkritja avtorjeva v Crngrobu dovoljujejo postaviti eno iako središče v škofjeloško okrožje. Prehajamo v XV. stoletje, v čas mehkima sloga, ki od srede tega stoletja pod vplivom seveda za-dobi trše, realističnejše poleže, naša umetnost prične počasi stopati na pot k renesansi. Silno je bogastvo naših spomenikov v tej dobi. Biser naše arhitekture — kranjski prezbiterij zadobi tedaj svojo po tradicijonalnem ikonografskem kanonu narekovano obliko (Suha, Križna gora), mala cerkev s svojimi stenami, ki je posejana po naši zemlji mu je dala tvarno podlago. Umetniške individualnosti se dvignejo iz anonimne množice srednjeveškega Človeka. Janez Ljubljanski ustvarja v svojem idealističnem milem slogu na Visokem (1443 1.), Muljavi (1456 1.) in Kamenem vrhu (1459 1.) svoja kvalitetna dela, Rolfgangus iz... je signiral svoje freske v Crngrobu in skupno z Mojstrom slii< na Mačala tvorijo močno konservativno zvezo nn korist mehkega sloga na Kranjskem in sosednjih deželah. Južno nemški slikar Andrej iz Ottinga posveti svoje delo pri nas priljubljenemu ikonografskemu ciklu trpljenja Kristusovega. (Slovenji Gradec (1450—60). Ikonografske teme kot Poslednja sodba, segajoča s svojimi zasnovami daleč v visoki srednji vek, najdejo tudi v tem stoMju pri nas najzrelejše upodobitve (Krtin« (lodešče). ■ Enako velja tudi za historični tip ciklusa sv. Treh ! kraljev, ki je doživel na našem teritoriju kar se 1 tiče ikonografske zamisli najpopolnejšo obliko in bi lahko tudi ikonografsko znanost v marsičem izpopolnil. Ostale ikonografske teme kot svetniške iegende, Marijino življenje, so tudi otroci XV. stol. ■ nekatere pa že sežejo v novi čas severne renesan-j se, s katero naše slikarstvo te dobe tudi zumrje. Od ostalih ikonografskih motivov je najbolj omembe vredna zlasti iz kulturno zgodovinskega stališča slika trpečega Jezusa v Crngrobu, ki je edinstvena, ter je največji primer te vrste iiionografske zasnove sploh. Poleg stenskega slikarstva, pa so obdelani še dve vrsti slikarstva — po svojem bistvu sorodni — to je slikanje miniatur in oltarnih podob. Pri obeh vrstah so značilni direktni tuji vplivi, večkrat doseženi in izvršeni z importom iz tedanjih umetnostnih središč zapadne Evrope. Njihova povezanost z zemljo, na kateri so se nahajali, ni bila tako konkretna, kot n. pr. stenskih slik, kot tuji pro-: dukti niso zapustili v umetnostno snujočem organizmu človeka našega teritorija vidnih sledov. Taka je v grobih obrisih vsebina prvega dela ' Monument. Če pogledamo dalje zamisel vsega dela moramo ugotoviti, da je organizem celotnega dela , odlično izpeljali in pretehtan. Dr. Štele je nn prvo mesto postavil splošen pregled našega slikarstva. (I.) To je nekako kronološko pomagalo, obenem I>a celota, katero nato umno razčleni in sicer gra-tlualno, od večjega organizma k manjšemu, ter naposled k detajlom velikega telesa. Tako sledi na drugem mestu kranjski prezbiterij (II), ki je arhitektonski kozmos zase, s svojim simboličnim kanonom dopuščajoč mesto raznim ciklom (detajlom), nato umetniške osebnosti, ki ; so zopet svel zase (III, IV) in končno posamezne ikonografske teme in motivi, s katerimi se naj-preje snov izčrpa in uredi, obenem pa je tu že specifikacija posameznih značilnih posebnosti, ki so nastale nn našem teritoriju. Na tak način se je avtor izognil utrudljivemu kronološkemu naštevanju, z rešitvijo posameznih ikonografskih problemov pa je odkril kolekcijo ikonografskih posebnosti, ki so sicer stvar geografske lege teritoriju, ki pa vkljub temu morda kažejo pot, po kateri bo nekoč hodil oni, ki bo iskal v teh gotskih obra zih poteze slovenstva. Ko bodo končani še ostali trije zvezki in kc bodo ležali pred nami spomeniki slovenske umetniške tvornosti, bomo lahko uvideli, kakšno odlično mesto zavzemajo Monumenta tudi v umetnostno zgodovinskem delu avtorja samega. Preko izredne delavnosti v naših znanstvenih revijah, preko samostojnih in pomembnih knjig, h končni sintezi, pač v zadoščenje svojega dolgoletnega dostikrat trpkega pijonirstva. Odveč bi bilo še ugotavljati odlično mesto Monument v našem slovstvu sploh. Le kulturno zreli narodi lahko izdajo lako knjigo, saj je vendar sini-liol in spomin dolgoletnega razvoja in truda, ki se je pred njo vršil. Kajti nekdo je moral biti, ki jo te spomenike odkrival, zapisoval, ohranjal, ne samo nekdo, veliko jih je moralo biti, cela generacija. Nalogo, ki so si jo vzela na pot, da bode pokazala domačinu umetnostne zaklade preteklosti njegove zemlje, bodo taka kot so, v največji meri lahko vršila. Hvaležno bo tudi njihovo poslanstvo v svet, v tujino, kjer bodo na dostojen način re-prezentirala našo doslej malo poznano umetnost. »Akademski založbi«, ki je prevzela izdajanje tega orjaškega dela, pa smo lahko hvaležni za njen idealizem, kakor za njen pogum. Monumenta je toplo jiozdraviln vsa naša kritika, slovenska, hrvaška in srbska. Naj navedeni par primerov: Hrvatska revija*" (1934 zv. 12) piše, da je že samo ime avtorjevo popolna garancija za največjo strokovno važnost te edicije«. Nadalje pravi: »Ne samo Slovenci, temveč tudi mi in ves kulturni svet bo dobil na ta način delo, ki bo najzgovornejši dokument preteklosti bogate a lako siabo znane likovne kulture.« Srpski književni glasnik« 1935, prav lako ugotavlja. »da bo s to izdajo slovenska starejša umetnost reprezentativno predstavljana pri nas, a še lepše v inozemstvu. In končno še glas iz inozemstva. Avstrijski zvezni konservator O. Pernus (Carinthia 1935, I.) poudarja izredno važnost tega dela in je mnenja, da ga tisti, ki se bo »ukvarjal z alpsko umetnostjo, ne more pogrešati , da pa je ^poleg tega silno važno tudi za nemško umetnostno zgodovino. t. m. 150 milijard za orožje! Rdeča Rastja se oborožuje in pripravlja za svetovno vojsko in svet. revolucijo Pretekli teden je »Slovenec« med brzojavnimi vestmi poročal o seji izvršnega odbora ruskih »ovietov, kjer so govorili vsi vrhovni veljaki sovjetske proletarske države. Prvi je govoril predsednik sveta boljševiških komisarjev Molotov o svetovni politiki sovjetske države ter zaključil svoja izvajanja z razumljivimi besedami »da je prišel čas, ko bo moral stari svet napraviti prostor novemu«. Glavni cilj boljševiške Rusije v svetovni politiki je bil s tem znova z brutalno jasnostjo podčrtan: ruski komunizem se ni spremenil, ostal je isti, kot je vedno bi! v svojih zadnjih ciljih in namenih: on hoče svetovno revolucijo. Spremenil je morda samo bojna sredstva in se začasno hlini evropskemu meščanstvu, a svoj visoki cilj, porušiti svet in uvesti novega, je ohranil vseh 18 let svojega obstoja. Za predsednikom ljudskih komisarjev se je dvignil rdeči maršal sovjetske armade T u h a -č e v s k i ter razgrnil pred zborovalce proračun rdeče vojske. Proračun, ki je moral osupniti slehernega. Ce je Molotov naglasil potrebo svetovne revolucije, mu je maršal Tuhačevski s svojim vojnim proračunom izročil sredstva za njeno izpeljavo in popolno dosego. So-vjetska Rusija bo namreč v bodočem proračunskem letu izdala 15 milijard rublje v, več kot 150 milijard Din, za svojo oboroženo silo. Pomislite! Jugoslavija šteje 15 milijonov ljudi in naš proračun, ki ga že tako težko čutimo na svojih ramah, znaša 10 milijard Din na leto. Rusija je po ljudeh desetkrat večja kakor naša država in njen proračun bi moral normalno biti tudi desetkrat večji kakor je naš, posebno če upoštevamo neznosno revščino, v kateri gara in tava prebivalstvo prolelarskega raja. Toda samo za svojo vojsko hoče Rusija izdati 15 krat več kot mi izdamo za vso državno upravo. 150 milijard, to ie strašna številka, pred katero se nam mora v glavah motiti. To je torej posledica, to je krona tistega stoletnega boja delavskih organizacij proti vojnim proračunom, proti vojnim molohom, ki požirajo kri in mozeg narodov in ki uničujejo vsa bogastva, namenjena, da jih človek uživa za svoje udobje. Tako je končal komunizem, ki se je proslavljal kot največjega po-bornika proti vojni in oboroževanju in ki je s svojim vojnim proračunom posekal vse, kar je doslej na polju oboroževanja in denarnih žrtev zanj doživela zgodovina človeštva. 150 milijard, to je strahotna številka, če pomislimo na one stotisoče in mV.ijone ruskih kmetov in delavcev, ki jih je par Židov vkovalo v svoje verige in jim sedaj iztiska srčno kri, ki bodo morali gladovati in pod priganjaškim bičem židovskih brezumcev umirati, da bodo od sebe dali tisti denar, ki ga bo komunizem vtaknil v topove in granate. Če bodo gladovali, kaj za to! Če bodo družine razpadale, kaj za to! Če bo mladina poginjala, kaj za to! Če bo vsega primanjkovalo in če bo tudi ves narod moral v verige, če ne bo hotel pred nabasane puške, kaj za to! Samo da si bo tista židovska golazen, ki izkorišča ubogo rusko ljudstvo, nabavila zadosti orožja, da se bo mogla braniti proti vsakemu, ki bi od zunaj ali od znotraj poskusil, da jo strmoglavi in vrne zopet svobodo veliki Rusiji in njenemu trpinčenemu narodu." To pomeni 150 milijard Din. Suhoparna je ta številka. Toda kako je s krvjo namočena, s človeško krvjo prenasičena! In namenjena zopet le prelivanju človeške krvi, ki jo je zasovražil večni Žid! Rdeča vojska šteje danes milijon in pol vojakov stoječe vojske. Na razpolago ima 5000 bojnih letal, več kot katerakoli armada na svetu, do 20.000 tan- kov, več kot katerakoli druga država. Še več hočejo ti krvosesi iztisniti iz ljudstva. Še 1000 bojnih letu!, še 5000 tankov in oklopnih vozov, še 100 podmornic, šc na stotisoče strojnic, še na milijone nabojev, namenjenih za človeška srca, ki jim je komunizem obljubljal mir in blagostanje. Proti komu? Japonski, pravita Molotov in Tuhačevski. Proti Nemčiji zatrjujejo isti mogotci. Kdo bo to verjel! Da bi tiste azijske puščave bile vredne tolikega razsipanja, tega nikdo ne verjame. Da bi Rusija smela kdaj sanjati, da bo zavojevala Kitaj in ga driala pod svojo oblastjo ali zadrževala Japonsko, tudi tega nikdo ne verjame. Da bi bilo treba proti Nemčiji tolikih priprav, ko par pametnih pogodb zadostuje, da jo drži v šahu, kdo bi temu verjel! To so izgovori, lepi izgovori sicer, a prazni, Boljševiška Rusija, ki si je v Evropi, kadar hodi med kulturnimi narodi, obesila na obraz krinko miroljubja in poštenja, doma v Rusiji te krinke ne potrebuje. Tam je brutalno jasna in odkritosrčna. Tam si upa izpovedati, da si pripravlja po- lagoma vojsko, s katero bo enkrat, kadar bo mislila, da je ugoden trenutek prišel, skušala uresničiti Molotovo grožnjo, da izvede svetovno revolucijo prej, kot jo je mogla izvesti s svojo propagando. To pomeni sovjetski vojni proračun za lelo 1936. Ne vtikajmo glav v pesek in ne varajmo same sebe. Boljševiki nikogar ne varajo, kdor sam noče biti varan. Komunizem pripravlja nov velik krvavi metež, v katerem bo svojo oboroženo s/!o, ki smo mu jo mi pomagali postaviti, preizkusil, da ž njo uresniči svoj cilj svetovne revolucije, ki ji bo sledila svetovna revščina, če se par mednarodnim in breznarodnim Židom posreči, da ga podjarmijo. Naj si te številke z odprtimi očmi ogledajo vsi, ki jim srce mfehko postaja, kadar je govora o Rusiji, in naj se vprašajo, kaj se bo zgodilo, če bodo druge države, vsled grožnje, ki prihaja iz Moskve, takorekoč prisiljene, da oborožujejo naprej in začnejo tudi pri nas metati narodno premoženje v žrelo vojne. Tudi na to naj pomislijo ... Tristo mladih fašistov oslepelo Strahote okrog Makale Prizor s severnega abesinskega bojišča. Libijski spahiji v italijanskih vrstah tabore v gorovju Teinbien. V ozadju značilni obrisi gorovja. Kakor so listi že poročali, je cesar ITaile Selasje pred nekaj dnevi povabil inozemske vojne dopisnike, nuj pridejo na inakalsko bojišče, kar daje slutiti, du jc abesinski obroč okoli tc trdnjave že zadosti trden in tla se vojne operacije v tem odseku bližaj u h koncu. Kako težak je položaj tamkajšnjih italijanskih čet, nam priča pismo ki ga je poslal s tega bojišča angleški vojni dopisnik Spencer Priče. Po njegovih navedbah povzroča Italijanom največ težav izdajalstvo in nezvestoba črnih vojakov, Reševanje iz snežnih plazov V bavarskih planinah iščejo smučarje, katere je zasul plaz. Žalosten sprevod. Izpod snega sn i-zkopali /asu te smučarje, kateri pa so bili že mrtvi. Njihova trupla sedaj nrenašaio v dolino. oziroma tistih plemenskih poglavarjev, ki so sc brez boja podali Italijanom. Spencer priznava, da italijansko vrhovno poveljstvo postopa s preveliko odkritostjo in širokogrudnostjo s tistimi Abesinei, ki se bore na italijanski strani, češ, da je prijateljstvo teh zaveznikov hlinjeno jn da ti lažni prijatelji opravljajo v vrstah Askarov razdiralno delo. Bazen tega je med njimi tudi mnogo pravih izdajalcev, ki dajejo abesinskitn izvidnikom optične signale o slehernem premikan ju itali- janskih čet. Po mnenju tega angleškega dopisnika je bil od druge polovice decembra vsak italijanski načrt, vsaka pregrupacija čet po črnih vohunih nemudoma s tajnimi znaki sporočena Abesincem. Prav tako so v zadnjih spopadih večji oddelki Askarov prešli na sovražnikovo stran ter začeli s strojnicami kositi italijanske bele čete. Maršal Badoglio je sicer takoj nastopil z repre-salijami proti nezanesljivim elementom, toda borba z vohuni je \ takem ozemlju zelo težavna in malo uspešna. Konec konca pa vseh Askarov ne more iztrebiti: mogel bi kvečjemu resignirati na njihovo sodelovanje v afriškem podjetju. Italijani se morajo potemtakem boriti /. dvema sovražnikoma: z odkritim sovražnikom, pa z vohuni in izdajalci v lastnih vrstah Razen tega pa ve angleški dopisnik še druge st.eliote izpred Makale, ki jih ni bilo sicer posneti iz nobenih uradnih poročil. Pred nekaj dnevi, tako pripoveduje Spencer. se je na severnozapadni strani Makale pripetil nezaslišan žalosten dogodek. Strupeni plin. s katerim so italijanski bombarderji uničevali sovražne vrste, se je nepričakovano maščeval nad napadalci. Veter, ki je sprva pihal proti abesinskim postojankam, se je mahoma zaobrnil v nasprotno stran ter začel uničevati italijanske vrste. Čez nekaj minut je bilo oslepljenih tri sto mladih fašistov, ki so sc bili pravkar pripeljali iz Napolja in so bili komaj prejeli ogn jeni krst Kvropske metode bojevanja se v gorati Abesiniji ne obnesejo. Težki topovi, tanki in letala so cesto neuporabni in vršijo se krute borbe na nož, v katerih Abesinei Italijane nedvomno prekašajo. Da bi v takem poštenju dosegli večje uspehe, so zadnji čas uvedli v ituli-janskih polkih učenje japonskega načinu borbe »Jiu-Jitsu«. Pijan človek je prišel k brivcu in mu rekel: »Slišite, itd bi, da bi me obrili, pa sem pijan. Ali se boste nad tem spotaknili?« — »Nič se ne bom spotaknil,« odgovori brivec, »ker sem tudi jaz pijan.« * Trije možje so bili obsojeni na smrt, da bodo obešeni. Ker še niso poprej nikdar bili kaznovani, jim je bila izkazana posebna milost, da so si lahko sami izbrali drevo, na katerem bodo viseli. Prvi je rekel: »Jaz bi rad visel na tisti lepi lipi.« Drugi pravi: »Jaz bi bil rad obešen na temle velikem kostanju.« Tretji pa pravi: »Ce že mora biti, bi bil rad obešen kar tukajle na tej le smrekiei.« Rabelj pa na to odgovori: »Gospod, ali ste nori? Na tako majhno drevesce vendar ne morem nobenega človeka obesiti?« »Nič ne de,« pravi tretji, »saj bo drevesce še zraslo.« * Gosposki Poldek je prvič v življenju videl ježa. Ves razburjen je pritekel k mamici in ji povedal: »Mamica, mamica! Tumle pu teliu rtoča za ribanje.« Rudyard Kipting umrl V soboto ponoči jc v Londonu umrl 70 let stari angleški pisatelj Rudyard Kipling, ki je dosegel svetovni sloves in je nekai njegovih del tudi poslovenjenih. Rudvard Kipling se jc rodil I. IS65. v Bom-bayu v Indiji. Njegov oče je bil ravnatelj muzeja v Laliori v Indiji. Mladi Kipling je že zgodaj začel pisati knjige o indijskih džunglah. Te' knjige mu je njegov oče ilustriral. Nekaj časa jo živel v Indiji, potem pa je šol na Angleško študirat. Postal je časnikar. Iz izkupičku svojih prvih knjig je napravil popotovanje po svetu. Nu tem popotovanju jo spoznal v Ameriki mlado Američanko, s katero se je pozneje poročil. Na svojih popotovanjih je prepotoval Sprednjo Indijo, Birmo, Kitajsko, japonsko in Severno Ameriko V Severni Ameriki je preživel 7 let, nakar sc je vrnil na Angleško. Leta 1907. je zu svoje pisateljsko delovanje bil nagrajen z Nobelovo nagrado Kipling je pisal tudi vojaške in strateške knjige. Njegov sin John je padel med svetovno vojno na Francoskem. I/, njegovega življenja so zanimive te-lc pod robnosli: L. Ie Daneš, tam se ostrine ali pa tudi toposti igre odmaknejo na otožno veselo sredino, v kateri je vse na svetu prav in ima svoj zmisel. Največje komedijsko akro-batstvo dobi dušo ubogega človeka, najbolj zvarjena miselna zgradba postane ob njem mehka in topla, ker dobi dušo filozofske resignacije Ta neprisiljeni igralec, zvesti služabnik gledališke umetnosti, je 35 let hodil v šolo nemirnega, trdega življenja, prav zato so njegovi liki tako nevsiljivi, skoraj filozofsko plahi in človeško dobri v svoji vsebini. Kot potujoč j igralec v hrvatsko-srbskih družbah je okusil ves čar ljudskega gledališča pa tudi vse ponižanje umetnosti, vse bridkosti in sladkosti svobodnega življenja in se je šele nato vrnil domov, svoboden in zvest. Kdor se spominja njegovega Hlestakova v »Revizorju« ali Klobčiča v »Snu kresne noči«, šele sedaj ve, odkod življenjska širina, gotovost, prepričanost in upravičenost prevare in odkod strokov-njaško smešna dognanost gledališkega amaterja. V »Sonkinu in njegovi sreči« se druži akrobatska razigranost s prisrčnostjo, v starem Fabriciju (Glem-bajevi) globoka resignacija sodobnih materialističnih obračunov. Še cela vrsta je takih in podobnih njegovih igralskih likov — vsi nosijo izrazito osebnost Jos. Daneša. Kako občinstvo ljubi njegov preprosti, topli humor, je pokazala proslava 17. t. m. Dramsko gledališče ni moglo dati prostora vsem njegovim častilcem. Jubilanta je v imenu gledališke uprave s prisrčnimi voščili počastil upravnik g. 0. Zupančič in očrtal vrednost njegove umetnosti, ki izvablja solze žalosti in veselja, posebno veselja in tolažbe, ki je današnjemu času posebno potrebna. Predsednik Združenja gled. igralcev g. L. Drenovec je čestital v imenu stanovske organizacije, g. I. Jerman pa je sporočil številne čestitke iz vseh krajev države; med voščili sta bili tudi čestitki bana g. dr. M. Natlačena in ljubi}, župana g. dr. J. Adlešiča. Jubilant se je sredi svojih tovarišev, obdan od številnih darov svojih častilcev zahvalil s preprostimi, pa tembolj prisrčnimi besedami za vse priznanje in ljubezen Ljubljančanov in sklenil: »Vidim, da me imate vendarle res radi.« Zelo primerna po svojem značaju je bila uprizoritev prolelarske drame »Pesem s ceste«, v kateri igra g. Daneš enega izmed treh muzikantov. Dramo je napisal avstrijski Nemec Schurek in je polna bridkega čustva iz nižin življenja. Če bi v tej drami iskali sloga in vsebine, bi ne mogli reči drugače kakor da je to umetnost in življenje današnjih dni. Vse se odmika ustanovljenemu redu in zakonitosti veljavnosti, človek beži sam vase in se ne meni za tisto zunanje življenje, trpi in se veseli po svoje, se vojskuje proti revščini in strastem, rad bi bil svoboden in vendar potrebuje neke osrednje točke: zvestobe, poštenja in dobrote. Mno-gostranska neposrednost in svobodnost življenja, ki ga delo prikazuje, komaj daje organski zaključek drami. Trije muzikanti: Miško, Krištof in Karel žive v skupnem gospodarstvu, gospodinji jim dobra in skrbna Ana; hišni red zmoti strastna mlada vdova Kati, ki priklene Miška nase, zlasti pa zbega vso družbo nenavaden dogodek, ko Karol najde skrite dragulje in bi jih bila družba skoraj utajila pred policijo. Ta dva dogodka odpreta na stežaj duše vseh prizadetih oseb: Miško je strasten sebičnež, hrez vesti in zvestobe, Krištof dobrosrčen, zvest, pa premalo odločen tovariš, Karol neugnan pijanec, ki se ga vendar še drži zadnja dobrota izgubljenega človeka. Anina nesreča, ko zapuščena odhaja iz hiše, sproži vrsto ganljivih in smešnih prizorov — ko pa se le ne more ločiti od svojih prijateljev, saj je tudi mati, .se zgodba začenja urejati v dobroti in odpuščanju — celo Miško se vrne. Za te izgubljence je dobra žena edina sreča. Ta moderna, pa resnična pravljica, v kateri nad vsem neredom vendarle diha čudna dobrota iz duše zunanje izgubljenega človeštva, odpira na vse strani boleče poglede. Ni odrešilna, kakor tudi v navzkrižju in neredu, zlasti pa v resignaciji današnjega življenja in ravne in jasne razrešitve. Uprizoril je delo g. inž. arh. B. Stupica, ki je izčrpal igro v bogati dognani teatraliki, polni resničnega življenja in čustva, pa tudi v izraziti pro-storninski inscenaciji. Stupiceva režija odpira vse možnosti igralske domišljije in zna zgraditi prostor v pretehtani notranji in zunanji perspektivi, v koncentracijo in dekoncentracijo. Delo je režijsko in igralsko zelo naporno, zlasti trojica muzikantov se mora izčrpati v teatralični in realistični igri. V tej trojici imamo tudi troje izrazitih, med seboj različnih likov. Kraljev Miško se vzdržuje v burnih, zunanjih izrazih, večkrat v sami široki zunanji kretnji, Sancinov Karol jc z močjo zanesljive zunanje gradbe čudovito skladen in jasen. Danešev Krištof pa preprosto resničen, skoraj osebno dober in mehak. Ana ge. Severjeve je iskrena in skrbna ženskost, topla in čustveno polna, dočim je vdova Kali ge. M. Danilove zopet zgrajena na močni in prepričevalni teatraliki. Prav izrazitega in strastnega izsiljevalca Konrada je podal g. Potokar. Predstava, ki je bila zaradi svojih zunanjih okoliščin še zelo nemirna in utrudljiva, se bo pri naslednjih ponovitvah gotovo še boli ubrala in pokazala, koliko bogastvo igralskega izraza leži v nji. Občinstvo je pozdravljalo zlasti jubilanta gosp. Daneša. Vsem čestitkam se od srca pridružujemo tudi mi. F. K. Klavirski koncert dr. R. Klasinca v Mariboru V dvorani Grajskega kina je v četrtek, 16. jan. zvečer izbrana in odlična mariborska javnost doživela velik glasbeni dogodek. S klavirskim koncertnim sporedom jc nastopil g. dr. Roman Klasinc, prof. Glasbene matice v Mariboru. Pozdraviti ga moramo še prav posebno kot našega bližnjega rojaka in domačina, ki je dosegel najvišjo stopnjo in priznanje glasbene znanosti in umetnosti Na lepo uspelem koncertu smo slišali Schu-manna (Sonata g-mol, op. 22), Chooina (Etude cis-mol in Fantazija f-mol), Regerja (Variaciie in fuga na Bachovo temo op. 81) in Debussvia (Estampes, La soirče dans Grenade. Jardins sans la pluie). G. dr. Klasinc ie v svojem podajanju navedenih skladb, v njihovi interpretaciji pokazal pretežno razumsko plat svojega muzikalnega talenta. Glavni poudarek mu je bil — to je bilo jasno čutiti — v zares vsega občudovanja vrednem, tehnično dovršenem in brezhibnem izvajanju. Priznati moramo, da je vse največje težkoče, ki zahtevajo ogromne umetniške izurjenosti in spretnosti, »igraje« premagal. Nikier ni bilo vtisa, da bi ta ali ona skladba zahtevala posebnega napora ali ročne spretnosti. Ugajal je vprav nasprotno njegov mirni nastop, ki je dokazoval veliko sigurnost, in mehka tehnika, s katero mu ie roka brzela preko klavirja. Manj izrazita je bila v interpretaciji čustvena, emocionalna olat, tako da n. pr. romantična, iz globine duše zajeta Schumannova glasba ni vzbudila pravega učinka in ni prišla do pravega izraza, dasi je bila podana v vsej svoji jasnosti in prozornosti. In prav slično smo občutili tudi pri Chopinu. Razživel in v vseh svojih odličnih zmožnostih pa se je g. pianist razgibal pri Regerjevih Variacijah, ki stavijo na igralca in na poslušalca največje zahteve vprav zaradi svoje dovršene in težke tehnike. Ob splošnem priznanju toplo pozdravljen je dodal h koncu še dve točki. Bb. Naznanila Liubliana t Katoliško prosvetno druStvo za franč. župnijo v Ljubljani ima dano* 21. januarju lTOti zvečer ob 8 I svoj redil! sestanek v samostanski pk-arni. Predaval ! Iki g. dr. Jože Pogačnik: Mohorjeve knjige v preteklem in soilanjem Sašu. Vabimo na obilno udeležba. 1 Drevi ho t Filharmonlčni dvorani eden nuJleji-ših iu nuj pomembnejših letošnjih solističnih koneor-tov Nastopi slavmi pianist Nikolaj Orlov, k! z naj-I voSjo umottilško spretnostjo in dovršenostjo izvaja liaj-I lepša deta cele svetovne literature počenši od najsta-' lejših mojstrov preko Beethovna, Chopin a ilo sodob-! nih skladateljev. Nocojšnji njegov spored obsega naslednja dela: Scarlattl: 'IVI sonatiine, Schuniauu: Simfonične etude, Chopin: Sonata v b-molu in Chopin: ; 12 etud. Ker jc nocojšnji koncert edini koncert slavnega umetnika v Ljubjuni, opozarjamo na njega. Za-, eot.ek točno oli 20 v Khlhurmon.ični dvorani. Prcd>pro-, daj« vstopnic v Matični knjigarni. 1 Ženski odsek Salezi jonske prosvete na Kodc-Ijevem Ik> imel drovj oh 20. svoj redili sestanek. t Kino kodeljevo igra danes in jutri Pesem lju-: bežni' (Clniidelte Colbert) Cene znižane. 1 Nočno službo imajo lekarne: mr Stišniik, Marijin trg 5; mr Knralt, Gosposvcfcsku cesta lil in mr. Bohince ded., Rimska cesta 31. Spoti Radio Programi Radio Ljubljanat Torek, 21. januarja: II Šolska ura: Preko (":rne i gore, Durinitorja in Samtžaika v Sarajevu (g. .Josip La-pajne) 1 del 12 Naši pevci, naše pevke (plošče) 12.45 Vremenska napoved, jioročiila 13 Nu,poved časa, objava sporeda, obvestile 13.15 Claudc Debiii»sy (plošče) U Vremensko poročilo, lmrz.nl tečaji 18 Koncert 01'fen-hnc.hovih. del 1M(I Zgodovina dežele vzhajajočega sonca (g. Fr Terscglavj 111. Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava »poroda, obvestila 19.3(1 Niic. ura: zadružništvo — element gosp. napredku v Jugoslaviji (Ivo Zoričič iz Zagrebu) 2(1 Revija naših harmonikarjev Sodelujejo gg.: Stanko Avgust, Rakuša Frane. Ivan Magistei Kokalj Lojze, Kovač Edvard, Pruprotnik Martin 21 Potovanje od severa proti Jugu (Radijski orkester) 22 Naiioved časa, vremenska napoved, poročila, objav« sporeda — 22.30 Angleške plošče. Konce ob 23 url. Klubsko prvenstvo SSK Maratona v rokoborbi Lepa in uspela prireditev v Rušah. Maribor, JO. juniiurju. Vrli tržkoatletski odsek SSh Maratonu v Rušah pri Mariboru je včeraj po|>oldne organiziral klubsko prvenstvo rokoborcev — Maratoncev, ki se je vršilo v Rušah. Za prireditev je vladalo v Rušah izredno zuniinanjc ter je veliko Črnkovo dvorano napolnilo nad 500 I Midi. Mnogi so morali zaradi pomanjkun.ju prostora celo oditi. Velik obisk in zanimanje za tu športni dogodek med Rušilni je dokaz o pravilnem propagandnem delu, ki ga goji ruški odsek SSK Maratona pod vodstvom svojih agilnili ustanoviteljev, predvsem pu športnih propa-guturjev kru-seca in Čandra. Veliko zaslombo pu ima odsek tudi v vodstvu tvornice dušiku, osobito še v osebi tehničnega ravnatelja g. inž. Roberta Mader-ja, ki je sam veliko žrtvoval, da se je lahko ruški odsek tuko lepo razvil. Tudi včerajšnji prireditvi jc g. Mader osebno prisostvoval ter mu je SSK Maraton poklonil v znak zalivale ! lepo častno diplomo, katero mu je izričil -> pri- 1 mernimi besedami K ran jo Krambergci. Nastop rokoborcev je pričel ob 3 uri. Za uvod sta nastopila dva boksarja ter je Kempič j premagal Šeraka v prvem kolu k. o. Sodnik je ' bil Šapec. Nato so sc vršila tekmovanja • roko- I borbi. Sodelovalo je 25 najboljših rokoborcev mariborskega kluba in ruškega odseka, ki so imeli skupno 35 borb. Spored se je razvi jal brez vseh zamud točno po programu ter so držale lepe in tehnično, kakor športno vrhunske borbe glcdulcc ves čas v silni napetosti. Mesta pa so si ra/.delili mariborski in ruški Maratonci sledeče: kategorija bantam: I. Anžel. II. Urankar. III. Urlep (Ruše). Perolahka kategorija: I Podgor-bik (Ruše). Mertl (Maribor), Borcvnik (Ruše), lahka kategorija: I. Blagojcvie, II Rožič. III. Iliflcr (Ruše). Weltcr kategorija I Verbošt. II. lvančič (Ruše), III Sernko Srednja kategorija: I. Pirher II. Blatnik. III Jakopič (Ruše). Poltež-ka kategorija: I. Joža Vidic. II. Ignac Cander (Ruše). Po rokoborbuh se je vršilo tekmovanje v dviganju uteži, o katerem bomo poročali prihodnjič. Vsi prvo, drugo in tret jc-plusirani so prejeli klubske kolajne kot znak priznanja za vztrajno športno delo. V žiriji so bili. zvezna sodnika Franjo Kramberger in Krene Kerbič. domačin Krušlč in šapec. načelnik težkontletske sckeije Maratona Jane, blagajnik janež Poženel in Ivan Drozg. Table tenis prvenstvo „$iške" za I. 1936 V nedeljo l'J t. m. je bil odigran v prostorih ŽSk llermcsa tretjič talile-tenis turnir /a prvenstvo »šiške«. ki je veljal kot nekaka revija moči ljubljanskih klubov in priprava /.a bližnje državno prvenstvo, na katerem bodo imeli ljubljanski tekmovalci prvo besedo. Na startu se je zbralo izredno veliko tekmovalcev in tekmovalk. Zlasti ugoden vtis je napravil nežni spol, ki je bil kvalitativno iu kvantitativno najbolje zastopan. Kot prva točka je bil odigran turnir moštev, katerega se je udeležilo II moštev Ilirije, ko-rotana. Mladike in llermcsa. V finale sta se plasirala moštvo Ilirije (Lazar, Drnovšek) in Mermesa (Marinko, Kosinina). V finalu je zmagal Drnovšek nad Marinkoin z 2:t iu I azar nad Kosmino z 2:0. Tako sta Ilirijana še vodila z. 2:0, vendar pu sta bila v nadaljn jevanju poražena v singlu in doublu tako da sta končno zmagala llermcžana s 3:2. V singlu gospodov jc nastoiwlo 2(i tekmovalcev omenjenih klubov. Od boljših so izostali Weissbachcr, žiža in lloivat; vendar pu tudi njih sodelovanje ne bi bistveno spremenilo končnih rezultatov, kot zmagovalec je izšel Mat rinko, ki je v pol f i n al u zmagal nad Kovačem z 2:0 im končno nad Kosmino s vo (vsi Hermes). Na drugo mesto se je plasiral Kosmina, ki je prvič in z 2:0 porazil Lazarja (Ilirija). Prav zanimivo je bilo tekmovanje žensk, kjer so nastopile bivša drž. prvakinja Ger/.inic, internacionalna prvakinja Jugosluvije in prvakinja dravske banovine Tavčar, lanska zmago- valka na III. Vel. prop. t. i. t. kouoncnkova in končno še cela vrsta mlajših, člunik /sk llcr-«itesu. Pn odigrunih prvih kolih, je gu Kouoncnkova /.magalu nad Gerziničcvo v seinifiuulu. gdč. K senči«: P<| nad 1'avearjcvo z 2:0. Zmaga k seučičeve nad Tavčarjevo pomeni največje presenečenje nu turnirju, lo je prvi turnir, na Katerem so llermežanke zmagale nad svojimi llirijunskimi partnericami.V finalu je gdč. Ksen-čič z w. o. zuiugalu nad go. koinueuko (obe Hermes) in tako si osvojila prvenstvo \ii manj zanimivo pu je bilo tekmovanje mešanih purov, kjer sta z.usiužcno z.inugala Lu-z.ar - tavčarjeva (Ilirija): 2 Marinko Gcrzini-čeva; 3. Zornada - Kscneič V posebni skupini so se pomerili novinci, ki so pokazali prav dobro in koristno igro Zla sti finalistu Tavčar in Zaplotnik obetuta še mnogo uspehov. V finalu je l avčar d >kaj sigurno zmagal nad /.uplotnikom / 2:0 in tuko zasedel prvo mesto. Kot zaključna točka je bilo tekmovanje moških v dvoje kjer sta z muko in s 5:2 zmagala Lazar - Kosinina nad parom Weisbachcr Drnovšek. 3. ju 4. Puterle-Zornada in Zornada-Mariuko. Bo— LZSI' (sluibcno). Sklepi II redile seje dne 17. ja luiarja. Verificira se za SK Ilirijo g llelenik Tine In prodverificirn za ist.i klub g. Likar Fric. V smilil okrožnice .1ZSZ št 1(! iiozivuino vse klube, du čimpreje nakažejo denar, ki so ga /.brali zu znake vendar najkasneje do 24. t m Ker le radi slabili snežnih razmer prelo-ženo zvw.no prvenstvo v klasični kombinaciji v Mariboru od 18. hi II) t. in nu 25. iu 20. januar, prelagamo tmd/.vczno prvenstvo v klasični kombinaciji, ki se vrši v Zagorju od 25. i,n 2ii januarju na 1. in 2 februur. Rok za prijave se s tem podaljšuje do 30. januarja in Je prijave poslutl nu naslov Kolh kouip Prednllč, športna Irgovtna Ljubljana, Kongresni trg 4. Ostale propozicije tekmovanju ostanejo kste, le da se zamenja 25. Januar « 1. IcbniarJcn in 21'. januar « 2. februarjem Ponovno oiiozarjamo vse klube, da so dolžni posiati vsak najmanj no dva tekmovalca na to prvenstvo. Zanimivo športno preda ranje lahko atlet skala sportnefta učitelja, g. Otto Klelna. V sredo, 22. t. m. se vrši v dvorani hotela Metropol (Mlkllč) na Mns.-i rykovi cesti zelo zanimivo športno predavanje lahko atletskega športnega učitelju, g Otto Kletna, o ivross-eountrv treningu i.u pripravi lehko atletov za poiiila-duusko sezono Vabljeni lahko atleti vseh ljubljanskih klubov' ln športna javnost, ki se zanima za to najvažnejšo telesno-vzgojno panogo. Občni -bor .Smučarskega l:uba Poljana* v Kranju. Kranj, 17. januarja. V bivši Sliioolinijevi kavarni se Je 17. t. ni. vršil obrni zbor. zboi smučarjev temelj mlademu klubu. Prolii mojemu pričakovanju sc je odzvalo otisežuim va bilom le malo občinstva iu šc to sama mladina, ki »tremi /.a tem. Ju se tu Al*ni pri nas še bolj razvije, da bomo lahko tudi mi tekmovali s smučarji naših obmejnih krajev. in drugih dobrotah v nahrbtnikih, s katerimi so *n krep-nll pn nujNii-ncm deln pri skakalnici na Veliki Poljani na polmčju Storžiča Omenjal Je me*l drugim tudi velike napore, ki so jih morali pretrpeti snin-čarjl pripravljalnega odliora. -v pr. ležun.le na golih tleh in prostovoljni kulnk na skakalnici, ki je zgru jena brez vseli gmotnih sredstev s tem je približno končal svoj govor. Neto nam g. prof., Mereun prebere pravila klubu, katerih nc bom posebej omenil, h- lo, da če klub oblastno propade, ostane klubnva imovina MarjantSSu v Krunjii. Nato in-edlagn g. Koli nusb.,lnii o-' bor: predsednik g. prof. Merenu; luitilk g. Knriš; blagu,iiiilk g. Arhar: odborniki gg. Medic. Rob: nad zorstvo g. prof. Z.ugnr. ga. Holzlunkerleva iu a. \lur-tinčič Ker ni bilo opo/.ie.je, je ostalo pi-1 leni. Blagajniško mesto so predal' g. Kolin Celokupni o'bor bi bilo trelui po mojem mnenju oddati stnireišini oiebuin: le glede tehničnega vodstva hi soglašal, du ga ima mladina. Ker sturelšlb ul Idlo, je tnonibi o-lati pri tem. Poleni sc razvije živahna dcbnlu o pristopnini in ."-lanarini. Prislopnbin 5, Manarinu 2.1'odpornl člani pluea.io 5 Din pristopnine in :in Uin jelno. Zadnja I očka programa so bile slučajno*! i. Ker jo bil s tem dnevni red izčrpan, j<- g. prof. Me ••čim zaključil z.lKir Že med zadnjo točko pa m, se razdelilo prisiopniei in blagajnik ie takoj nekaj kasiral eudnu s'' ni: zdi. du nekalere osebe v Kranln niso bolele sprejel i uadzorslvu, češ ne smučatn Pil.. do'i'in so drugod agiln: in pri laki organizaciji nudi zraven Drugi programi: Torek, it. januarju: llellirari: 20.4I> Rili. Skraus-sov kvartet 21.15 Vokalni koncert 22.1 Radijski orke- ster — Zagreb: 20 Zajčeva opera — Dunaj-1'rot/a: 211 Simfonični koncert ((»menjava programu) Hudim l>r$tn: 19.30 Mozartova opera -Don .1 uitii - 22.55 Cigan ska glasba — 23.20 Jazz Trst-Milan: -JO 35 Gilcajcvn opora »Adrianu Lcoovrour — Rim-liari: 20.35 Bone! lijeva komedija Cieeron 22 Plesna glasb. - 1'arSaea: 20.10 ZlK>r 21 Radijski orkester 22 Se.luibertov godalni kvartet — Berlin-Vratislava: 20.05 NemSko-grški koncertni večer — Konlasberp: '30.111 Mali radijski or kester — Hamburg: 20.40 Zabavni koncert Lipsko: 20.10 Plesna glasba — K(iln-Monakovo: 20.10 Pester večer - Frankfurt-Stuttgart: 20.10 Ziehrerjcva opereta Potepin lleromllnster: 'Ii Rokoko -suita 21.10 llnv dnovu poslovilna simfonija 21.35 Operetna glasba. ZAHVALA. Za izraženo sočustvovanje in mnogoštevilno udeležbo pri pogrebu našega nepozabnega soproga, očeta in svaka, gospoda Franca Zottmana sc vsem iskreno zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini Mladinskega doma za tolažbo v njegovi mukepolni bolezni ter častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Predragega rajnega priporočamo v molitev. Ljubljana-Moste, dne 19. januarja 1936. Žalujoči ostali. Franz Joseph Schneider: 12 Cesta brezbožnih »Kaj pa imaš?« Iskaje je jiogledal po njej. »Nisem več sama, Stanko,« je blaženo j>onovila. Tedaj so se široko odprle njegove temne oči: »Marija, je lo res?« Kol bi jo hotel dvigniti v nebo, tako jo je vrgel s svojimi močnimi rokami kvišku. Potem jo je previdno spustil, da je zdrsnila na tla in ne več iz rok. In njegova navdušenost je spet zrasla. Blažen ji je spet obljubil, da ji bo prinesel zvezde z neba. 10. Zdaj ji je vsako željo prebral iz oči. Ni bila več mehka zaljubljenost prvih zakonskih tednov, s katero jo je stalno snubil, ampak najgloblja skrb za njeno zdravje in za njeno telo. Naslednjo nedeljo se je sam ]>onudil, da bi Jo spremljal v cerkev. Ko jc videl njeno veselje nad tem, jc obžaloval, da ji je tolikokrat odbil. Hišnim prebivalcem ta zgodnji izhod ni vzbudil jiozornosti, ker se jim jc zdela zu nosečo želja po dobrem zraku razumljiva. Zgodaj sta šla in Marija je izbrala veliko župno cerkev. Visela je ob njegovi roki in kol takrat na poročni dan je spet boječe obstal kot mladenič jired cerkvenimi vrati. Oltar je stal pripravljen za veliko slovesnost, kajti morje luči gn je sijajno dvigalo iz velikega prostoru. »Ah, saj danes je bela nedelja, je rekla Marija tiho Stanku. Cerkev je bila že polna, prerinili sla se morala, da sla dobila razgled. Nad prezbi-terijem je ležal nadzemski čar. Svetloba sveč se je mešala s soncem, ki je lilo skozi visoka okna in spravljajo pozlačeni oltar v velikanski sijaj. Polno palm, ki so ga obdajale, je stalo kot nemo zeleneče hrepenenje, ki sanja o daljni deželi z večno do-tnladjo Na obeh straneh so se zbirali pra|iori cerkvenih družb. Pisana svetloba stekla se je mešala z migljajočo svilo. Lilije so omahovale sem in lja v nemirnih otroških rokah, ln potem so stali v dolgih vrstah obhajanci kot središče dneva. Belo so sijale male deklice sem čez z bleščečimi cvetnimi venci v laseh in dečki v temnem. Z gorečo svečo v čistih rokah, ulelešujoč iskanje po veliki, nevar-ljivi luči, ki nas odrasle v temi življenja tako tr-pinči. V srednji ladji in v stranskih so bili porazdeljeni verni. Srce je bilo ob srcu ln pustili so, da so jih prerivajoči zmeraj tesneje stiskali. Potrpežljivo iu molče so poskušali samo roke skleniti. Med revnim in bogatim, visokim in nizkim se je izgubil razloček in od oltarja je strmela vanje velika brezimnost, pred katero se vsi stanovi človeške družbe spričo Stvarnika zgrudijo. Nedelja, praznik duš, je ustavila grozni bič, s katerim boj za obstanek priganja in razganja človeštvo in jo dobila nad njim moč, ki jo ima sicer samo šc smrt. Skupnost. Občestvo vernih. Vera in Irdnu zavest, da stoje sami sredi neizprosnih moči življenja, je spravila mrtvaško tišino nad množico, v kateri so tuko globoko in živo dihali. Marija se je voljno pustila potiskati, da bi prišla zmeraj bliže k Stanku. Čutila je, da je bil ganjen, kajti njeno loko je pritiskal na svoje prsi. Iskala je kako vprašanje, da bi mu mogla kdaj pogledati v obraz. »Si tudi.ti šel z njim na belo nedeljo? Med kimanjem so se orosile njegove oči in |vo-glcdala je takoj predse, da bi mu ne naredila trpečega trenutka Sklonil se je k njej: -Saj potem gre z nama tudi najin otrok na belo nedeljo?« ji je pošepetal na uho iu dal na neroden način zagotovilo. Tipaje je poiskala njegovo roko in jo dolgo držala oklenjeno. Bila je tako nedopovedljivo srečna, dn je izgubila obvlado in začela tiho ihteti. V skrbeh ji je pošepelnl njeno ime: >Marija!•- In še enkrat se je sklonil k njej. Neko vsekakor slabo upanje mu je prišlo na misel, ki ji ga še ni sporočil. Ta trenutek se mu je zdel najlepši, da bi ji povedal: .Marija, mogoče bova dobila tudi drugo stanovanje I Polno mu je obrnila svoj obraz. V njem je bil odgovor. Oči so žarele, usta so bila v začudenju odprta. In uvidel je, kako težko mora prenašati te razmere, v katerih je zdaj prisiljen živeti. Bila je tako srečna in pozabila je, da je bil I Stanislav Slovnik tisti, ki ji je vse to obljubil, I čigar navdušenost se je zdaj dvignila v nebo, da I bi kmalu spet klavrno padla v prah zemlje. Vsa brezskrbnost njenega deklištvu so je spet pokazala na njenem zoženem, ljubkem obrazku. In v njegovih očeh je p.ačel migljati sijaj oltarja. Premišljeval je: Knko težki, krivični sodbi je bil jiodvržen v njegovi hiši ta sijaj Saj so bili le čutni predmeti iz gole snovi, katerim so dale ! barve lesk, kot jih narava preskrbi cvetlicam in | rožam. Koliko pisanosti so brez pažnje pohodili z nogami in tu je stala v okras Najvišjega, kar pozna človeštvo. Tisoči naenkrat so dobili ob njem sijoče oči in se odločili od vsakdanjosti, pozabili : so svoje bolečine in so bili povzdignjenl v bla-■ ženost. Vsakemu so bila ta vrata odprta. Nekateri so jih vneto iskali, drugi so jih obmetavali z zaničevanjem in srainotenjem. Vsakemu je bila prosta ta pol do nedelje. Če si je vmislil ta praznik svojo cesto, bi gotovo zapadli njegovemu območju, če si ne bi pokvarili oči v neumni, pro-stosrčni zagrenjenosti. Nikoli mu ni postalo'(ako razločno, kakšno bogastvo je bilo v duši njegove žene, ki je tako neomajno in otroško verovala. In pred njim se je odprl prepad, ki ju je ločil, čeprav sta si ležala v naročju, počivala na isli blazini in hotela bili eno. Globoko je razmišljal, kar sicer ni bila njegova navada, kako ne more nobena državna oblika, noben blagoslov duhuvuega, nobena kovač- I niča strasti dovesti do popolne, prisrčne skupnosti dveh ljudi, ki je tako nujna pri zamola-nosti nujne poli, ki sta jo prisiljena skupno prehoditi. če sla v največji nalogi življenja, v veri ali neveri, ki sledi duhu še prav do podzavesti smrtne ure, ko soslulo težko, da bo moral takoj na svojo cesto. Kelih zgorai se |a povesil. Nenadno se je domislil okornega kozarca za žganje v Itali-janovi izbi: .Krstim lo cesto za »Cesto brezbožnih ! To nedeljo, ki jo je pravkar doživel, je hotel izbrisati z lahkomišljeno prisego iz svojega življenja. In na Cesti brezbožnih- so zdaj počnsi lezli iz svojih postelj. Žene niso pripravile nobene nedelje v stanovanju, nobene v notranjosti. Bila je možem oddih pri delu. s katerim so pripravljali svojim ženam nadlegovanje in nadzorovanje njihove lenobe. Razločki so jasno vstajali* pred njim. Mogočnosti urejenega, človeka vrednega življenja, nedelje, so bile njim prav tako dane kot tem. ki so tu stali prevzeti. Vendar jih niso uporabljali, zablalili so se v telesni in duševni revi in pri tem v sovraštvu in odklanjajo svetovnega reda. In Stanko je sklenil, da bo Marijo «t rože kot dozdaj varoval krivičnih napadov. MALI OGLASI V malih oglasih velja »soka beseda Din 1'—; ienllovanjskl oglesl Din 2 —. Noimanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu — Prt oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Nadomestni deli za vse vrste šivalnih strojev vedno na zalogi Hitra postrežba! Znižane cene! A. Guttmann - Zagreb • MartUeva 4 Telefon 58-21 Kavarna Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra (hI Vinskega potnika za Slovenijo - išče večja vinska tvrdka. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vinski potnik« 646. (b) Služkinjo za kuhinjo, vsa hišna dela in šivanje sprejme zdravnikova družina z več otroci v Ljubljani. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjih služb pošljite pod značko Poštena« št. 881 upravi »Slovenca«. (b) Čevljar, pomočnika e dežele, novo izučenega, sprejme Zunko Jurij, Zg. Radvanje 20, pri Mariboru. (b) Nabiralca oglasov s fiksumom, za prvovrsten mesečnik — iščemo. Ponudbe z navedbo referenc upravi Slovenca« pod št. 856. (b) Samostojno kuharico perfektno. staro 20 do 30 iet, išče hotel Savinia v Laškem. Nastop 1. februarja 1936. Plača po dogovoru. Ponudbe istotam. b Kontoristinjo popolnoma zmožno knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence -sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe in zahtevki v upravo »SI.« pod št. 693. (b) Kapelnik, knjigovodja, bilancist, z znanjem nemškega jezika, zmožen vseh pisarniških del, želi spremeniti sedanjo službo. Kot kapelnik vodi godbo na pihala in godala. Reflektiram samo na stalno mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kapelnik in knjigovodja« št. 891. (a) Denar Posojila na vložne knjižice daie Slovenska banka Ljubljana. Krekov tri! 10 Vlogo 300.000 Din Zadružne gospodar, banke kupim. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Takoj« št. 877. (d) Hranil, knjižice vseh bank in hranilnic kupimo ter plačamo takoj. Bančno kom. zavod v Mariboru. Hranilne t •• vi ftnjizice članic Zadružne zveze — kupim ter plačam najboljše od vseh drugih. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Drava« 722 Družabnika stavbenika ali zidar, mojstra, s sodelovanjem in gotovino sprejmem. Skladišče na razpolago. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Agilnost« št. 855. (d) Posestva OroDen oglas r '.'•iocmi u. posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denar),m por hnnrn ti « bniiiirr 'to Prodamo našo vlogo pri Mestni hranilnici ljubljanski v višini en in pol milijona dinarjev, bodisi v celoti ali več interesentom v delih. Obročno odplačevanje v največ treh letih. Ponudbe upravi »Slov.« pod z-n. »Stroj« 699 do 24. t. m. incl. (d) Trgovino na prometni točki v Ljubljani ali Celju, kupim ali prevzamem v najem even-tuelno pristopim kot družabnik k dobro vpeljanemu podjetju. Ponudbe pod »Plačam« 638 v upravo »Slov.«. (p) Ker mesec znižanih cen kmalu poteče! 20.1. do 20. II. Inventurna prodaja! — Čistimo zalogo! Znižali smo cene kvalitetnim čevljem do 40% rmrr Vsakovrstno kupu;e po aaivišjib cenah CERNE, luvelu, Liub! ana Wollova ulica št. 3, Kupim vagon rez. lesa Za plačilo bi dal vino. Martin Pleterski, Cerklje ob Krki. (k) Prodam posestvo 20 oralov, ob banovinski cesti v Črnolici. Sv. Jurij ob j. ž. Martin Oset. (p) Kvalitetno blago! lastni izdelth! Srajcc za gospmic bele šifon.........od ?6— do 68-— Din modne cefir in poplin..............34-— ,, 120.— „ športne flanel in turing.........36 — ,, 75 — ,, delavne oksford srajce.......20-— „ 44-— ,, spalne srajce trpežne ........55— ,, 75'— „ srajce za dečke vseh velikosti . . „ 18-— naprej spodnje hlače kratke..........16— do 32.— „ spodnje hlače dolge gradi.......28.— „ 48— ,, bele in črne moške halje .... ,, 110.— „ 140.— „ f J.Gortčar, Lfubljana, Sv.Pefra c.29 Perilo za gospode kakor tudi vsakovrstno posteljno perilo sc izdeluje natančno po naročilu za nizko ceno! Bogu Vsegamogočnemu je dopadlo poklicati k sebi svojega služabnika, preč. gospoda LUDOVIKA SCHIFFRERJA župnika v p. Svojo dušo je izročil Bogu 20. januarja t. 1. v starosti 69 let. Njegovi zemski ostanki se polože k večnemu počitku dne 22. januarja, t. j. v sredo ob 9 dopoldne na domačem pokopališču. Žalna, dne 20. januarja 1936. Šolar Josip, župnik. ZAHVALA. Za mnoge tople izraze iskrenega sožalja ob smrti moje nad vse ljubljene soproge, gospe PAVLE ZABRET roj.KURALT se vsem prav prisrčno zahvaljujem. Posebno zahvalo izrekam prečastiti duhovščini iz Predoselj in g. šetzdravniku dr. Neu-bauerju za njih požrtvovalnost in lajšanje trpljenja blagopokojne. Iskrena hvala nameščencem, delavcem in voznikom opekarne na Bobovku za njih odkritosrčne izraze sočutja, kakor vsem darovalcem lepega cvetja, zastopnikom obč. odbora predaške občine ter vsem dragim prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Vsem in vsakomur iskren Bog plačaj! Sv. maše zadušnice se bodo darovale v farni cerkvi v Predosljah. Bobovk pri Kranju, dne 14. januarja 1936. Žalujoči soprog Janez Zabret ml. I Pohištvo i Rekord! Ni treba besed, ker cene same govorijo. Iz orehove korenine politirano: S alnice: Din 5 200 -■; 5.500; 7101) in 8000 Jedil niče 4500'—, pleskane kuhinje 900 — mumm LJUBL-IANA - DRAVLIE, pri „Slepem Jane/.u ' Muzika prodaja klavirie. harmonije violine kitare slru-iie in vse ulasbilnt' |io- trob-čino. - Popravlja in u