95 Hladnikia 33: 95-110 (2014)
Miscellanea
Wraberjev dan 2013
Jesensko srečanje botanikov (Wraberjev dan 2013) je bilo v soboto, 9. novembra 2013, na 
Škofijski gimnaziji v Vipavi. Zbrali smo se malo pred 10. uro. Jutranji dobrodošlici ob kavi 
in prigrizku so sledila predavanja. Akademik dr. Mitja Zupančič je predstavil življenje in 
delo visokošolskega učitelja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive vire Biotehniške fakultete, 
fitocenologa mag. Dušana Robiča (1933-2013). Mag. Andrej Seliškar je počastil 80-letnico dr. 
Darinke Trpin, dolgoletne članice našega društva, ki je bila pred upokojitvijo zaposlena na 
Biološkem Inštitutu Jovana Hadžija ZRC SAZU. 
Z zanimanjem smo prisluhnili gostiteljici Ireni Breščak, biologinji in profesorici na 
Škofijski gimnaziji Vipava. Slikovito in duhovito nam je predstavila botanika Alojzija 
Filipiča, duhovnika in rodoljuba, ki je deloval na Primorskem v obdobju italijanske okupacije 
in fašizma. Oceno knjižice o Alojziju Filipiču, ki je pred kratkih izšla v zbirki Graditelji 
slovenskega doma (Ognjišče, avtorica I. Breščak), smo brali v prejšnji številki Hladnikije 
(avtor recenzije: I. Dakskobler).
V drugem sklopu predavanj smo se posvetili bolj znanstvenim temam. Mag. Andrej 
Seliškar in dr. Igor Dakskobler sta predstavila primorski bukov gozd (Seslerio autumnalis-
Fagetum) v prigorju Savinjskih Alp, Janez Mihael Kocjan in dr. Matej Lipovšek sta z barvito 
projekcijo orisala problematiko rodu Dactylorhiza v Sloveniji, prof. dr. Nejc Jogan pa je 
na konkretnih primerih postavil smernice, kako razlagati historične navedbe Scopolija, 
plodovitega naravoslovca, ki je v naših krajih botanično deloval v 18. stoletju.
Kot zadnje predavanje je Irena Breščak z besedo in sliko predstavila Mlake - dragoceni, 
približno 100 ha veliki košček Vipavske doline med Vipavo, Podnanosom in pobočjem 
Nanosa, kjer še lahko najdemo redke mokriščne rastlinske in živalske vrste, ki so bile pred 
melioracijo v Vipavski dolini pogoste. Predavateljica nam je prikazala stanje ohranjenosti 
Mlak po gradnji avtoceste in vojaškega strelišča.
Po zaključku predavanj smo si v prostorih Škofijske gimnazije Vipava ogledali herbarij, 
ki ga je med službovanjem v Batujah zbiral Alojzij Filipič. Filipičeva herbarijska zbirka 
obsega okrog 3000 herbarijskih pol z več kot 600 rodovi rastlin. Najbolj vneti botaniki so 
izkoristili to priložnost za revizijo in fotografiranje primerkov taksonov, ki jih zadnja leta 
najbolj zanimajo, kar potrjuje trajno vrednost takšnih zbirk za botanično znanost.
Razmočen teren in burjasto vreme sta nam žal preprečila, da bi se po kosilu podali na 
kratek sprehod po Mlakah, ki smo ga načrtovali za popoldan. Prav dosti si od jesenskega 
botaniziranja nismo obetali, zagotovo pa bi poleg necvetoče domače flore našli še kakšno 
zanimivo cvetočo invazivko. Tako pa smo raje ostali na toplem in prijetno klepetali, potem pa 
se sprehodili še po slikoviti Vipavi.
tinka bačič