SiudtzioM to abboiuunento postale — Leto XXIII., št. 193 (Jp:avnišlvo . 1 eletor h '-luDiian^ Pui_i_inijeva i 1-22 51-23 51-24 olica S. m.crjco, >ducit-K: Liubliana, Pucciniieva ali s» S — I eletor k 31-25. 31-26 Podružnica Novo rnesco t-iubljansks cesta 42 Računi: n Liublianskc pokiaii&c pn poštno-Jeki)-. oetn zavodu ta. 17.749. ta ostale kraje Irailif Senizio Cionti Con Posl No 11-3118 LžklJLCiNU <£A5IOPSiVO o oglase a Ki Italije ic inozemstva iraa Unionr ►»ubblirita Italiana 5 A MILANO .-..--S"*: 3.* ' LJubljana, petek tj. avgusta 1943 Cena cent« 89 Iskala ▼ (a k d * o razen ponedeljki Naročnina maša cd e t e č o o Lir 18.^ vključno s »Ponedeliskim )•» Lit 36.90. U red n t i i v o: Ljubljana. Puccinijeva olica it. 9. — Teletom ker. 31-22. 31-23. 31-24. RokopUi ie n« »nitjo. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pet b bliciti di provenienza italiana id estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO. Naviglio nemico nei porti di Biserta © di Augusta efficacemente bombardato DIciotta apparecchi anglo-americasii distrutti r«ma,ndo Supremo. - Bollettino di guer-m no. 1)88: Naviglio alla fonda nei porti di Biserta p di Augusta č stato efficaocmente bom-hanlato da apparecchi italiani e germanici. \ na pesante azione aerea avversaria ha avuto iuogo sula citta di Foggia dovc i dimnj risulta.no gravi; incursioni di minore rilievo si sono svolte su Crotone e neila provincia di Avellino. I aviazione anglo-americana perdeva nelle azioni della giornata 16 velivoli; 4 ad opera dei nostri cacciatori neila zona di Avellino, otto abbattuti dalla cacia tede-sca nei dintorni di Foggia e cjuattro distrutti dalle batterie contraeree di Foggia e di Crotone. II tiro di nostri mezzi navali di scorta a convogli colpiva due aeroplani nemici che si inabissavano in mare. Generale AMBROSIO Učinkovit© bombardiranje f^vražnih ladij v lukah Blzerte in Aitguste OsesiKajst anglo-ajneriških letal uničenih Vrhovno poveijništvo. — Vojno poročilo Št. 1188: Na sidrišču v lukah v Bizerti in v Au-gusii so italijanska in nemška letala učinkovito bombardirala lam zasidrano ladjevje. Močan letalski napad sovražnika je bil izvršen na mesto Foggio ter je povzročil hudi škodo; napadi manjšega pomena so bili tudi izvršeni na Crotone in na pokrajino Avellino. Anglo-ameriško letalstvo je v teku akcij tega dne izgubilo 16 letal: 4 so sestrelili naši lovci v področju Avellina, 8 so jih zbili nemški lovci v okolici Foggie. 4 pa so uničile protiletalske baterije v Foggiji in Crotonu. I~. Okrog 10.000 metrov daleč je opazil dva sovražna rušilca. ki sta plula proti cbali z očitnim namenom, da bi jo bombc rdirala Vremenske okoliščine so bile zelo ugodne, sijaia je luna in vidljivost ;,e bila odl'čna. Brez oklevanja je z odločnost-o ki je posebna značilnost hrabrega povel nika Donata, navzlic nevarnosti, da bi ga sovražnik opazil, po izvrš'tvi primernih mer.evrov sprožil proti sovražnim ladjam v razdalji okrog 5000 metrov dva torpeda, nakar se je takoj po-greznil pod morsko površino. Dve eksploziji sta odmevali na morju. Eksploziji je Donato smatral za eksplozijo torpedov na cilju ali za ekspiozjo globinskih bomb, ki jih je sovražnik vrgel Minilo je nekaj časa in hidrofoni so zabeležili strujo- kar je dalo povod za domnevo, da je eden izmed rušilcev zadet in poškodovan. Nadaljeval je pot tako neopazno, da sovražni aparati tega niso mogli doznati, in ugotovil, da je drugi spremljevalni rušilec reševal svojega tovariša. To so bile doslej glavne akcije poveljnika Donata. k; ga je doletela čast, da. je bil imenovan v vojnem poročilu v občudovanje naroda in ki bo gotovo še potrdil svojo mladostno drznost, svoje podjetniške sposobnosti in prezir nevarnosti, zaradi česar je postal strah in trepet sovražnika. Poslanica sicilskih bojevnikov Rim, 25. avg. s. Zastopniki središča bojevnikov iz Sicilije, ki je bilo te dni ustanovljeno pri federaciji bojevnikov v Rimu, so izdali naslednjo poslanico: Sicilski bojevniki! V uri. ko nas neza-služena usoda loči od naše drage zemlje, strnimo vrste okrog prapora, ki smo ga prvi dvignili v borbi za preporod. V tolažbo in bodrilo naj nam bo ponos, da hočemo in moramo vedno opraviti svojo nalogo Mučeniška so naša mesta, ogromna je naloga obnove Toda mi. ki izpolnjujemo zakone časti, nismo pobegnili pred sovražnikom in ne bomo pobegnili pred temno bodočnostjo Zbrani v bratski družini. bomo. kroteč gnev in brzdajoč za-"renjenost. brez solz tako delali, da se bo Sicilija zopet dvignila iz ruševin te ogromne vojne, lepša in bogatejša ter z nasmehom svobode kakor ostale pokrajine Italije. Tej zapovedi in tej častni obvezi bomo bojevniki s Sicilije sledili in vemo. da se bodo no njej ravnali tudi naši bratje, ki so ostali tam. Rim 24. avgusta 1943. Prof Enrico PareSce, odvetnik En-genio Marotta, inž Queagliata. dr Riccardo Bella. Švedsko občudovanje neapeljskega prebivalstva Stockholm, 26. avg. s. Večji švedski listi objavljajo danes dolge opise svojih dopisnikov iz Rima o opustošenju v Neaplju. Pri tem dopisniki zlasti poudarjajo uničevanje umetniških spomenikov. »Da-gens Nytieter« izreka občudovanje pogumu in odporu, kako je neapeljsko prebivalstvo prenašalo in še prenaša udarce letalske vojne. Ugotovitve nevtralnih novinarjev v Milanu Milan. 25. avg » šest novinarjev iz nevtralnih 'n zaveznišk'-h držav jc ob spremstvu funkcionarja :z ministrstva za ljudsko kulturo obokalo v Milanu >b letalskih napadih najbolj prizadete okraje. Novinarji so si ogledal- ne samo umetniška in kulturna poslopji, k: jih ie sovražnik uničil, temveč tudi obljudena področja mesta, kjer so bile uničene ljudske stanovanjske hiše in kjer n. nobenega vojaškega objekta, nobene tvornice, vojašnice, skladišča ali železniške proge, ki bi upravičevala bombardiranje z rušilnimi in zažigahrmi bombami. Pohvala hrabrega podoficirja Rim, 25. avg. s. Minister za Italijansko Afriko armadni general Menchiade Gabba je sprejel pohabljenega naredn ka Guidaglierija Ar-manda, ki se je vrnil v domovino in ki je ministru izročil zastavo, katera je vihrala v Agordatu v zadnji fazi borbe, ki je bila v tem kraju. Med tem ko so sovražne čete zasedale mesto, je skupina pod poveljstvom narednika Guidaglierija spravila zastavo. Naredn;k je bil hudo ranjen in pohabljen, vendar mu je uspelo zastavo skrbno shraniti in jo obvarovati tudi med številnimi preiskavami, ki jih jc izvršil sovražnik, ter jo prncstj v domovino. Eksc. Gabba je pohvalil hrabrega podoficirja. Delegacija madžarskega športa na obisku Hrvatske Budimpešta. 25. avg. s. Da v nit. svoječasni cbisk delcgacije voditeljev hrvatskega športa, je odpotovala v Zagreb delcgacija madžarskih športnikov z generalnim direktorjem za telesno vzgojo Felicidesom na čelu Madžarska delegacija. ki je gost hrvatske športne zveze, se bo nekaj dni mudila v Zagrebu. Konec konference v Qneb€ea Skupna Rooseveltova in Churchfflova izjava — če bo Stalin pristal, bo sledila konferenca treh Buenos Aires, 25. avg. s. Po končani konferenci v Quebecu je bila objavljena skupna Churchillova in Rooseveltova izjava, v kateri se naglaša, da je bilo proučeno celotno prizorišče svetovnih operacij v luči številnih zadovoljivih dogodkov, ki so nastali po zadnjem sestanku med ameriškim predsednikom in angleškim ministrskim predsednikom v Washing-tonu. Sprejeti so bili potrebni sklepi za nadaljnjo akcijo mornarice, vojske m letalskih sil obeh držav. Spričo dejstva, da so te sile združene v neprestanih akcijah v raznih delih sveta, je absolutno potrebna enotnost v smotrih in metodah vrhovnega vojnega poveljni-štva. Po naglasitvi, da bodo potrebne še nadaljnje konference, la bodo v krajših presledkih kakor v preteklosti, pravi izjava, da bi obvestilo o sprejetih sklepih škodilo borečim se četam. Sklepi pa bodo vidn: med akcijami. Vendar pa izjava sporoča, da sta bili predmet vojaških razgovorov med šefi glavnih stanov vojna proti Japonski in učinkovita pomoč čungkinški Kitajski. Roosevelt in Churchill sta soglasno odobrila priporočila šefov glavnih stanov in dosežen je bil sporazum tudi glede poHt:čnih vprašanj, ki so v zvezi z vojaškimi operacijami Pred koncem leta bo nadaljnja konferenca med angleškimi 'n ameriškimi zastopniki oblast . Iziava pa takoj nato posebej ugotavlja, da se bo vr;il sestanek zastopnikov vseh treh držav, čc br Rusija nanj pristala. Za zadovoljitev Rusije ie o ic sklenjeno, da bodo obš'rna por .k- u o sklepih, ki se tičejo vo-jne proti Osi. poslana Krtm.ju. Izjava naznanja končno, da so bila obrav-nana vprašanja, ki se tičejo francoskega osvobodilnega odbora, ni b;lo pa navedeno ali so bili stoTjenj glede tega kakš-ni sklepi. Na quebeški konferenci niso rešili perečih vprašanj Berlin, 25. avg. s. Diplomatski sodelavec DNB piše: Formalno poročilo ob zaključku sestanka v Quebecu skuša očitno napraviti vtis, da je prišlo med Angleži in Ze-drnjemni državama do temeljitega spora- zuma v vseh glavnih vprašanjih. Kdor zna čitati med vrstami, pa vendarle pride do sodbe, katero so izrazili nemški politični krogi, da gre za precej raztegljivo poročilo, ki ničesar ne dodaja temu, kar je bilo že doslej povedanega. V ostalem, piše nadalje isti sodelavec nemške poluradne agencije, je v izjavi, da se bodo take konference v kratkih presledkih ponavljale druga za drugo, obse ženo priznanje, da v Quebecu nikakor ni so bila rešena niti pojasnjen viseča vpra šanja Tudi zagotovilo glede istovetnosti vojskovanja se zdi. da je pobožna želja, vsaj dokler neke sovjetske želje, zlasti glede otvoritve resnične druge fronte, ne bodo izpolnjene Glede vesti o sklicanju bližnje konference treh. z navzočnostjo Sovjetske zveze, trdi sodelavec DNB. da ie mogoče politični del razgovorov med anglosaškimi sila mi in Stalinovo Rusijo smatrati za zaključen enkrat za vselej na podlagi koncesij, ki so bile že dane in da bi bila torej izmenjava gledišč glede tega popolnoma odveč Nevtralna ugibanja o sprejetih sklepih Stcckhoim, 25. avg. Konferenca v Que-becu je zaključena. Ameriški vojni in zunanji minister ter kitajski zunanji minister se že odpotovali. Churchill bo zapustil Quebec ob koncu tedna. Verjetno je. da bosta Churchill in Eden pred svojim po-vratkom v London napravila še kratek poset v Washingtonu. Iz poučenega vira se izve, da so bili na konferenci imenovani skupni poveljniki raznih vojnih področij. Kakor vse kaže, se je Rooseveltu posrečilo obdržati generala Eisenhoverja na mestu vrhovnega poveljnika za sredozemski odsek, zato pa bo neki Britanec imenovan za poveljnik na odseku sevemozapadne Evrope. Pravijo tudi, da ao se razgovori med Churchillom in Bop- Ostri boji na vzhodni fronti Uspešni nemški protisunki pri Izjumu in Harfcovu — V sredo sestreljenih 253 sovjetskih tankov Iz Hitlerjevega glavnega stana, 26. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno perocilo: Na fronti ob Miusu so močni sovražnikovi napadi trajali dalje. Sovjeti so tamkaj ponovno utrpeli težke izgube. Boljševiški poskus za prodor pri Izjumu je bil v borbah iz bližine zavrnjen in sovražnik vržen nazaj na svoje izhodiščne postojanke. V takojšnjem protisunku so naše čete pridobile na terenu. Zapadno od Harkova so močni pohotni in oklopni oddelki Sovjetov napadli na široki fronti. Sovražnik je bil v borbi od moža do moža zavrnjen in v protisunku odbit proti severu. Včeraj jo bilo uničenih 253 sovjetskih oklopnih voz. Prj obramb: sovražnih letalskih napadov na južno italijanska mesta so nemški lov- ci in protiletalsko topništvo sestrelili včeraj 9 sovražnih letal, med njimi več težkih bombnikov. Na morju zapadno od rta Or-tigal je bil z bombo potopljen sovražni rn- šilec. V letalskih bojih nad Atlantikom In pri napadih na nekatere kraje v zasedenem zapadnem ozemlju je izgubil sovražnik 8 letaL Pet nadaljnjih, med njimi tri več-motorne bombnike, so sestrelile zaščitne enote vojne mornarice na morju pri za. pa d-nih Frizijskih otokih. Preteklo noč so metala nekatera sovražna vznemirjevalna le. tal posamične bombe nfid severnim državnim ozemljem, ne da bi povzročila omembe vredno škodo. V hudih obrambnih bojih jugozapadno od Vjazme sta se posebno odlikovali vvurten-berško-badenska 260. pehotna divizija ter bavarsko-ostmarška 268. pehotna divizija. Bilanca SO dni poletne bitke Je za Sovjetsko zvezo izrazito pasivna Sovjetske ofenzive niso nikjer dosegle strateških ciljev, ki jih je poveljstvo hotelo doseči Berlin. 25. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija piše. da Sovjeti. v celoti gledano, navzlic izredno siloviti uporabi moštva in vojnih potrebščin v svoji poletni ofenzivi, beležijo samo neilspehe. Ce primerjamo skromne ozemeljske osvojitve sovjetskih čet v 51 dneh ogromne bitke, s strateškimi cilji, ki jih je ofenziva nameravala doseči, se vidijo uspehi nemške strategije, katere cilj je streti sovražnika in ga oslabiti ob pravem trenutku. Prva naloga, katero je določilo boljševiško poveljništvo. je bila obkoliti in uničiti večino nemške armade na jugu. doseči Dnje-per ter se polastiti dragocenega ozemlja. Ti načrti so se izjalovili, kajti med borbami na kubanskem predmostju in tudi v veliki premikalnj bitki pri Bjelgorodu in Harkovu nemške armade niso bile obkoljene. Tudi v odseku Orla je elastična črta nemške obrambe ostala skoraj nedotaknjena, ker tu dosežene ozemeljske osvojitve gotovo niso v razmerju z ogromnimi sovjetskimi izgubami, zlasti če se upošteva, da je zaradi hudih borb. ki so cele tedne divjale na tem področju, to področje zdaj izgubilo sleherno gospodarsko važnost. Z operativnega stališča so področja, ki so jih zasedli boljševiki, tudi malo pomembna, ker so nemška poveljništva poskrbela, da so čete zavzele v naprej določene posto- janke in da se je skrajšala operacijska fronta Isto velja za odsek Miusa in srednjega Donca. kjer so Sovjeti pričeli napadati, ko so spoznali, da z bitko pri Bjelgorodu ne bo dosežen zaželjeni proboj nemške črte. Sovjetski napadi zapadno od Vjazme. v odseku Stare Ruse ter južno od Ladoškega jezera, so bili v skladu z v naprej določenimi načrti sovražnika Včerajšnje operacije so potrdile prej navedena razmišljanja. Borbe so se včeraj nadaljevale z neizpremenjeno silovitostjo ob Miusu ter na področju Izjuma in Harkova. Sovražnik je utrpel tako velike izgube, da ni mogel izkoristiti vdora krajevnega značaja. Nemški protinapadi pa so se zaključili z uspehom Finsko vojno poročilo Helsinki, 25. avg. s Finsko vojno poročilo javlja: V zadnjih 24 urah je v zapadnem odseku fronte na Karelski ožini neka finska naskakovalna patrulja vdrla v sovjetske postojanke kot represalija za odvratne razbojniške napade partizanov na neoboroženo civilno prebivalstvo. Pognala je v zrak veliko napadalno kazemato s 40 možmi posadke. Na severnem področju fronte v Vzhodni Kareliji so bile po dolgi izredno siloviti borbi številne sovjetske patrulje pregnane iz finskih postojank, kamor se jim je posrečilo vdreti. Stalin slej ko prej odklanja sestanek z Reoseveltom in Churchillom Quebeška konferenca je rodila v angleški in ameriški javnosti razočaranje in nezadovoljstvo Stockholm, 25. avg s. Kakor piše londonski dopisnik lista »Aftonbladet, menijo v običajno dobro obveščenih angleških političnih krogih, da je glavni razlog, ki preprečuje organizacijo angleškVameriško-ruske konference, dejstvo, da Stalin noče o njej n'č slišati. Stalinovo staPšče je po mnenju teh opazovalcev da se ne želi kompromitirati z udeležbo na takem sestanku, na katerem bi bil nekako prisiljen zavzet stališče do najbolj nujnih vprašanj zaveznške strategije. Na ta način bi tvegal da ustvar spore v notranjosti Rusije kjer bi ne bili vsi pripravljeni odobriti moreb'tnih obvez, ki b: jih prevzel do Anglo-Američanov Kakor sc doznava iz Londona, ic Roosevelt izjavil novinarjem v Quebecu. da se je prvi trenutek mislilo na sestavo poročila, ki bi pokazalo dosežene rezultate na konferenc na isti način. kakoT se je to zgodilo po sestanku v Casablanci Roosevelt in Churchil p-i se nista sporazumela glede tega. čeprav sta se posvetovala skoraj vso noč Zdi se. da izjava v Quebecu ni preveč zadovclj la londonskega javnega mnenja in listi so videt nekoliko razočarali zaradi njene vsebine, o kateri pravijo, cla bi morala biti bolj izčrpna Znač len je eden izmed maloštevilnih doku-roentarjev dopisnikov, ki so bili na tiskovni konferenci v Quebecu. in sicer komentar, da seveltom tikali po daieko pretežnem delu vojaških zadev. Po vesteh iz vojaških krogov je quebe-ška konferenca odobrila načrt za gradnjo novih ladij za preko 20 milijonov ton. kar dokazuje, da na konferenci niso računali z naglim koncem vojne. Nadalje poročajo vojaški opazovalci, da se bo še letos začela proti Japonski ofenziva iz Indije, z Aleutov in iz jugozapadnega Pacifika. Japonska naj bi se na ta način prisilila, da razdeli svoje sile na tri med seboj močno oddaljena bojišča. Dočim v Rusiji vedno bolj raste nezadovoljstvo zaradi izostanka druge fronte, se na Angleškem trudita tisk in javno mnenje. da bi na kak način potolažili sovjetskega zaveznika in našla opravičbo za britansk.;- oklevanje. »Daily Mail« in »Daily Telegraph« naglašata v tej zvezi, da že sama grožnja druge fronte veže velike nemške sile v zapadni Evropi. »Daily Mail« piše: »Ako zaivezniki ne morejo izkoristiti ugodne prilike, ki jo nudi sedanji trenutek to ne dokazuje, da nimajo dobre volje. Praktična izvršitev ofenzivnega podjetja je v resnici odvisna od zalog vsakovrstnega vojnega blaga, ki mora biti obilno na razpolago. Zlasti pri modemih vdorih je treba ogromnega tehničnega aparata in silnih priprav. Dokler to delo ni izvršeno, je nemogoče spraviti v sklad strateške načrte z najnovejšimi dogodki, pa naj slednji obetajo še take ueodDortU (II Eiccoka ____ sta Roosevelt in Churchill bila videti žeto utrujena in potrta. Ta opazka je tembolj nenavadna. ker je tisk ob podobnih prilikah vedno podčrtava! odličen telesni videz cbeh šefov. »Dailv Herald« piše v kritičnem tonu: Govori se o komunikeju edinstva. toda kdo so stvarno tisti, ki so se sporazumeli? Očitno Anglija in Amerika, toda niti najmanjšega znaka ni. da je Rusija tudi sporazumna. Koliko so združeni narodi resnično združeni, se vprašujemo'. tudi za ceno. da dajemo s tem orožje v roko sovražni propagandi. Bilo je dovolj znakov nesoglasja med Rusijo in Anglo-Ame-ričani in celo med Ameriko in Anglijo. Že dolgo obstoji nujnost po totalni vzporeditvi vojaških ciljev treh velikih zavezniških sil, toda zdi se. da se to ni upoštevalo v dovoljni meri. V angleškem javnem mnenju je čedalje močnejši občutek lastne nedostatnosti nasproti naporom in izgubam rdeče vojske, kateri i»i bila doslej dana nobena učinkovita pomoč. Bati se ie. da bo položaj Anglije vedno slabši, čc se ne bo odločila bolj občutno in primerno prispevati k vojni. Razni listi so začeli še bolj energično delati propagando za drugo fronto in »Nevvs Chro-nicle« ponovno podčrtava, da se samo z letalskimi bombami ne more nikoli dobiti vojne. Ameriški tisk pa še naprej komentira odpoklic Litvincva in pesimistično napoveduje, da svet po vojni ne bo postal tak. kakor bi si ga želeli. Angleško-ameriška solidarnost sama naj zadostuje. »Kvcning Star« pa piše, da je obžalovanja vredno, da prijatelj demokracij L tvinov zopet izginja /. diplomatičnega obzorja. Ne sme se pozabiti, dodaja list. da je bil Litvinov za ameriško javnost simbol upanja v rusko-ameriško prijateljstvo. Bern. 26. avg. s. »News Chronicle« močno napada angleškega ministra za ob vešče vanje, češ da ni znal vzpostaviti stika s tiskom med konfcrenco v Quebecu. List dodaja, da je minister napravil precej mučen vtis na kanadske novinarje. Spori med Anglosasi in Rusijo zaradi Japonske Bukarešta, 25. avg. s. Po mnenju direktorja lista »Cuventul«, naj bi imel odpoklic Litvinova W Moskvo izrazito politični značaj, sovpadajoč s kritikami »Pravde« zaradi medlega ritma Angloamenča-nov v vojni. Odpoklic Litvinova je v zvezi z odklonitvijo Moskve za pojasnilo njenega stališča glede Japonske, katero smatra Amerika za svojega glavnega sovražnika. Tako zadržanje Rusije soglaša z njenimi interesi, ki so nasprotni interesom Anglosasov. Anglija se izogiba razčiščeni« položaja, ki bi lahko zaradi naraščajoče napadalnosti Stalina pri vedel do prekmi-tfne ujmi« Eksc. Viiski komisar poselil Logatec Ekscelenca Visoki komisar senator Ric-cardo Mcizo Je posetil Logatec, kjer so ga sprejeli predstavniki krajevnih oblasti. Položil je Venec na grob, v katerem počivajo na tem področju padli vojaki, nakar je posstil razne zavode ter cerkev. Na civilnem kcmisarijatu je nagovoril uradnike ter jih vzpodbujal k izvrševanju njihovih dolžnosti. Zdravstvena avtJkolona v septembru Visoki liomisariat javlja, da bo zdravstvena avtokclona vršila brezplačno službo v mesecu septembru od 8. do 12. in od 16. do 18 30 v naslednjih krajih: V Ljubljani 1., 2. in 3. septembra (Li-chtenthurnov zavod), Ambrožev trg; v Vevčah 6.. 7.. 8.. 9. in 10.; na Ježici 13., 14., 15., 16. »n 17.; v Dravljah (šola v Zg. Šiški) 20., 21.. 22., 23. in 24.; v Ljubljani, Lichtenthurnov zavod, 27., 28., 29. in SO. septembra. Lltavšelssa — najstarejši živi jezik? Julijski zvezek revije »Le MOjs Suisse« je priobčil razpravo P. J. Gabrusca o sorodnosti hetitskega in litavskega jezika, odlomek iz pripravljajoče se knjige »Pa-rente des langues hittite et lituanierme«, ki izide v kratkem pri Vseučiliščni knjigarni v ženevi. Razprava je zanimiva iz splošnega lingvističnega stališča in tudi kot jezikoslovni prispevek k zgodovinskemu vprašanju Arijcev. davnih prednikov slovanskih, romanskih in germanskih plemen v Evropi. Hetitski narod, omenjan v stari zavezi in v egipčanski zgodovini, je bil na splošno pozabljen in šele v novejšem času so odkrili sledove njegove civilizacije, ki je prispevala znatne deleže k vsej kulturi sredozemskega kroga, torej tudi k napredku beie rase sploh. Bil je to velik narod in je naseljeval Sirijo in Malo Azijo, a že pred 3500 leti je izginil z zgodovinskega prizorišča. Hetitska kultura je znova prišla na dan, ko so 1. 1906—7 izkopali v Bog-haz—Kenin r.a Turškem ostanke mesta Hattussas, k, je bilo prestolnica nekdanje hetitske države. Tu so našli tisoče ploščič, popisanih s klinasto pisavo — ostanek arhiva hetitskih kraljev. Ker je bil klinopis že znan. so večino teh ploščič lahko brali, toda jezik je bil neznan. Tedaj so začeli znanstveniki na vso moč razvozljavatj skrivnosti hetitskega jezika. Posebnih zaslug si je pridobil za to češki orientalist prof. Krozny, k; je prvi razrešil neko besedilo in tako ustvaril ključ za nadaljnja proučevanja. Poslej se bavi s hetitskimi vprašanji vrsta učenjakov, med katerimi je tudi Slovenec, profesor naše univerze dr. Viktor Korošec. (Tako je izšla v drugem zvezku pravnih Razprav slovenske Akademije riegova razprava »Pcdelitev hetitske pokrajine Dattašše Ulmi - Tešupu«), — P. J. Gabrvs prinaša v svoji razpravi nekaj zanimivega jezikoslovnega gradiva, ki pričuje o jezikovni sorodnosti pred 3500 leti ugaslega hetitskega jezika z današnjim litovskim jez:kom, k; bi bil potemtakem ne sam:> najstarejši jezik v Evropi, marveč tudi najstarejši živi jezik na svetu. Primerjala med litavščino in hetitščino dopušča značilne sklepe o značaju protoarijske-ga jezika, t. j. skupne govorice ljudstva, iz katerega je potekla velika večina današnjih evropskih narodov. Presenetljiva seredrost med hetitskim in litavskim jezikom. kakor se kaže v besedišču in v morfologiji obeh jezikov, olajšuje tudi razlago nekaterih znanih hetitšklh besed, či-y.h pomen ni bil jasen. Dejstvo, da so današnji Litavci jezikoslovno sorodni z davnimi Hetiti, zastavlja novo uganko zamotanemu problemu preseljevanja narodov v prazgodovinski m prazgodovinski dobi. * * Sestanek sicilskih senatorjev. Rimska viaui je za četrtek. 26. avgusta, sklicala pn predsedstvu vla.de sestanek sicilskih senatorjev, ki bodo obravnavali usodo sicilskih beguncev ter bodo ukrepali o podpornih akcijah, katere jim bodo na razpolag©. * PrefeicH in fevestorji ne smejo biti član političnih strank. V teku izvršitve je dekret rimske vlade, ki prepoveduje prefektom in kvestorjem italijanske Kra_ Jjev^ne. cia bi bili vpisani v kakršno koli poliueno stranko. Slična prepoved velja tudi za vse uradnike in funkcionarja pri policiji, za vse občinske uradnike ter pripadnike gasilskih formacij. * izumirajo v Zgornji Donavi med mestoma Echmge.n in Ulmom. Pred kakimi lU ^nevi so prvič opazili številne mrtve ribe v donavskem kanalu, plavale so na površju m so bile temno rjave. Med njimi je b.lo več orjaških ščuk. Pri Mainu pa" so ugotovili, da umirajo le manjše in srednje velike ribe. Kajpada ie nenadno izumiranje rib povzročilo presenečenje ne samo med Kopalci, marveč še prav posebno med pri-rodosiovci m pristojnimi oblastvi. * Dve novi nemški orožji. Iz Stockholma poročajo italijanski listi, da pripravljajo v Nemčiji dve novi orožii. Prvo orožje je top za izstrelke na daljavo. Ta top bo omogočil bombardiranje Londona z obale Ro-kavskega preliva. Druga nemška iznajdba je ietaio brez pilotov, ki se bo dalo dirigirati z zemlje. Taka letala bodo služila za bombardiranje angleških mest. * Cinecitta v Goriziji. Italijanski filmski zavod Cinecitta se je trenutno preselil v gorizijo. kjer se nadaljuje snemanje za film Možje neba«. * PorCfca pred smrtjo, v goriz'jski bolnišnici Časa Rossa je že nekai časa ležal dr. Sergej šmienkc- po rodu iz Gradišče in s.anu>oe v Ljubljani. Ko je dr. šimenko RADIO LJUBLJANA PETEK, 27. AVGUSTA 1943: 7.30: Pesmi m napevi. — 8.00: Napoved časa. poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12 30-Porocila v slovenščini. — 12.45: Napevi in romance. — 13 00: Napoved časa. Poročila v Italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.20: Orkester vodi dirigent Petralia. — 14.00: Poročila v Italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanec SimforUčna glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — vr.OO: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 17.15: Koncert Klasičnega tria. — 17.35: Lahka glasba. — 19.00: ••Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Koncert vodi dirigent Nando Benvenutl. — 20.30: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.50: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec, sodeluje tenorist Janez Li-pušček. Operna glasba. — 21.25: Znani glasovi in instrumenti. — 21.40: Koncert vodi dirigent Zeme. — 22.20: Orkester vodi dirigent Petralia. — 27.45—23.30: Orkester Cetra vodi dirigent Barzlzza V odmoru <33.001: Poročila v itali-JanžčiL:' _ čutil, da se mu bliža 6mrt, je poklical k sebi svojo re veste Cornelijo Spesotovo iz Romansa ter je prosil duhovnika, naj izvrši poročni obred. Komaj je bil poročni obred pri kraju, je dr. šimenko umrl. * Cerkniško jezero se je v letošnji vročini popolnoma osušilo in so le še po posameznih kotanjah mlakuže. O ribolovu v času, ko so požiralniki sprejemali velike množine vode, poročajo iz Cerknice, da je bil letos bolj skromen in je bilo le malo rib. Kosci so že povsod pokosili travo, ki jo imenujejo jezerino in kravino. Letos lahko vozijo kar počez čez jezero in jim je pot iz Loža v Cerknico zelo skrajšana. IZ LJUBLJANE Prodaja mesa na odrezek »712« Pokrajinski Prehranjevalni zavod sporoča, da bodo v soboto 28. avgusta t. 1. potrošniki lahko dobili pri svojih običajnih mesarjih proti odvzemu odrezka »712« živilskih nakaznic, izdanih od Mestnega poglavarstva v Ljubljani za mesec avgust 100 gr govejega mesa. Delitev se bo pričela ob 7. uri. u„ Zamenjava osebnih izkaznic. Vse moške od 15. do 50. leta starosti, ki so obvezani imeti osebno izkaznico, opominjamo, nai čimprej pridejo po nove osebne izkaznice v t'sto poslovalnico, kjer so vložili Drcšnjo za zamenjavo stare z novo osebno izkaznico ker poteče veljavnost starih osebnih izkaznic že 31. avgusta. Moški nad 50 1. in ženske, ki so do sedaj vložili prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic, bodo nove osebne izkaznice lahko dobili od 6. sep. tembra dalje in sicer vsi na magistratu, soba št. 37. v I- nadstropju, nad trgovino mestne elektrarne, Mestni trg št. 2. u— Vihar jc razsajal v pretekli noči. Pritisnil je močan jug. V zraku se je nabralo mnogo elektrike. Nič čudnega, saj je v torek popoldne doseglo živo srebro spet 29 stop. C. Večer je bil soparen in proti polnoči so se svetlikale široke bliskavice in je začelo votlo grmeti. Vihar je loputal z okni in žvižgal po ulicah. Obetalo se je silno neurje, vendar pa ni bilo prehudega treskanja in tudi dežja je padlo le malo. Po nočnem neurju smo davi imeli spet jasno, sončno in toplo jutro, živo srebro je bilo že zarana na 16.2 stop. C. ker je ponoči jug ogrel ozračje. Tako imajo kopalci še nadalje priliko uživati sonce in vodo, kmetovalci in vrtn'narji pa nadalje zaman pričakujejo dežja. ŠEF DECJEGA DOMA dr. A. Tavčar-Koti valinka specialistka za otroške bolezni redno ordinira od l/>2. do 1^4. Ljubljana, Breg št. 8 — Tel. 35-95 u— Zavratna morilka, ki preži na vas in na mnoge družine, je podrobno opisana v »Domovini« tega tedna. Preberite, spoznali jo boste dodobra! Nadalje prinaša »Domovina« dve izvirni črtici, roman »Obsedenec« pa se zaključuje. Za prihodnjo številko »Do_ movine« je napoveaan pričetek velikega romana »Divjina cvete«, ki bo nedvomno vzbudil največjo pozornost. To je namreč svetovno znana mojstrovina pisateljice Nore Lofts. ki je dobra znana že tudi med Slovenci. Kakor po navadi, prinaša »Domovina tudi tokrat veliko križanko in jih bo prinašala še nadalje. ^Domovina« izhaja na osmih straneh in je najcenejši slovenski tednik. u— V krogu svoje družine bo obhajal danes polstoletnico svojega življenja g. Ivan Ozbič, strojn'k v Kolinski tovarni. Doma je z Unca pri Rakeku in iz te okolice si je izbral tudi svojo življenjsko družico go. Ivano roj. Marinšek. V mlaiih letih je služboval tudi v inozemstvu, da se je spo-polnil v svoji stroki, še na mnogo iet! u— številni vozovi otave romajo ob večernih urah iz okolice v mesto ali iz enega konca na drugega. Zlasti z Barja nviva-žajo v mesto nnjgo cta\e, ki je t>o kt'š-r.ji vročini razmeroma lepa in se od nje širi prijeten vonj po ljubljanskih ulicah. u— Na šoli Glasbene Matice je bil v teku julija in avgusta počitniški tečaj, v katerem je nadaljevalo svoj glasbeni pouk okrog 350 gojencev matične šole. Del teh gojencev bo nastopil na javni produkciji v torek, 31. t. m. ob 7. url zvečer v mali filharmonični dvorani. Na produkcijo, ki bo obsegala skladbe za klavir, violino in godalni kvartet, opozarjamo. Podrobni spored bo od sobote dalje na razpolago v Knjigarni Glasbene Matice. u— Vpisovanje na šolo Glasbene Matice se bo začelo v sredo, 1. septembra, in bo trajalo do vključno sobote. 4. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica 7/1. Vsa pojasnila se dobijo v pisarni. u— V glasbeni šoli »Sloge« se prične vpisovanje 1. septembra, šola poučuje vsa glasbila, solo-petje, zborovsko petje, nižje in višje teoretične predmete, komorno glasbo, orkestralno igro, glasbeno zgodovino in drugo. Gojenci prejemajo šolsko glasbeno revijo »Mlado Slogo«. Vsa pojasnila daje šolska pisarna v Pražakovi ul. 19. Redni pouk se prične 9. septembra. Šolsko vodstvo vabi gojence, da se pravočasno vpišejo, ker se bo tudi v teoretičnih predmetih pričel pouk takoj. u— Darilo. G. Avgust Iglič je daroval Društvu trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani za šifrerjev podporni sklad 150 lir v spomin bla-gopokojnega gospoda Karla Detele. u— Ročna ura iz bele kovine ie bila ukradena neznanemu lastniku dre 4.-5. t. ni. na kooali-šču Ljubljanica ali v okolici. — Ura je lastniku na razpolago na kr. kvesturi v sobi št. 26/III. Izšel je K3vi roman DK: »BORCI PROTI SMRTI" Emilio Salgari: 47 KRALJICA KARIBOV »Alhambra«, ki je imela manj topov, se je obupno branila, toda zaman. Videti je bilo, da bo potegnila krajši konec. Zasledovalna topova gusarske ladje sta jo obsipala z železom, ji razbijala boke, podirala branik pa prednji gradič in trgala zastav-nice, jadra in križe z jamborov. Ker so se ie hoteli flibustirji polastiti, preden prispe fregata flamskega vojvode, ji niso privoščili niti trenutka miru. Ko je topovska salva podrla veliki jambor, se je morala ladja sredi vožnje ustaviti. Padec tega velikana, ki ga je šestintridesetfuntna krogla ob znožju gladko odsekala, jo je spravil iz ravnotežja, tako da se je nagnila. To je bil trenutek, ki ga je Morgan čakal. »Na zaskok.'« je ukazal. Med tem ko so mornarji metali v morja ogromne, druga z drugo zvezane sidrne krogle, je Morgan razpostavljal strelce in del topništva na prednjem gradiču in na braniku. Korveta, ki je bila zdaj brez krmila, se je morala predati valovom. Na peščinah piiv-jevega otočka bi bila lahko nasedla. Toda njena posadka se ni hotela odpovedati obrambi, ampak je kar naprej streljala s topovi. »Pozor!« je zdajci zaklical Morgan, ki je bil prijel za krmilo. »Stoj!« čeprav so jo valovi hudo premetavali, se je »Folgore« zdaj približala ubogi korveti, ki je bila nezmožna za beg. Strelom Špancev sta odgovarjala zasledovalna topova na Moškatni bik in jelenček pižmar V sestav živalstva veže moškatni bik govedo z ovco. Kratke, močne noge nosijo težko. tršato truplo, ki je dolgo okuli 2*4 m. V plečih je moškatni bik visok 1 m ali je za pest višji. Gobec jc gol, srer pa jc trup pokrit z dolgo, nekoliko kuštravo nadlanko, ki sega na vratu in ozadju skoraj do tal. Med nadlanko je gesta, mehka podlanka, ki na križu gleda iz nadlanke in tvori tamkaj vidno sedlasto liso. Rogova sc vijeta izprva tesno ob sencih navzdol in zavijeta nato v ostrem loku navfprcd. Parklji so veliki, široki in se močno krečijo. Pripravni so za hojo tako po kamnitnih tleh kakor po ledu. Plemenitev moškatnega bika pade v zadnje dni mescca avgusta. Devet mesecev pc oploditvi sc krave otelijo. Triiček jc majhna, čedna živalca, ki jc stara skrbno neguje in tudj brani, če jc treba. Meso moškatnega bika diz radovljiškega okrožja. Smrt v vodi. 171etni mizarski vajenec Anton Stopar, doma s Spodnjega štajerskega, se je kopal v kopališču pri Gospe Sveti. Naenkrat mu je poataflo slabo in je utonil. Občina Zgornji Tuhinj je izgubila župana Burkelco. Mož jc bil znan po vsej Tuhinjski dolini. H pc^rebu je prišel tudi deželni svetnik dr. Do ijak iz Kamnika, ki je izpiegovoril ob grobu. Prometna nesreča sc je zgodila na nekoliko nepreglednem križišču v bližini kolodvora Mengeš-Jarše. Tovorni avto ie trčil v motorno kolo. Eden izmed obeh ranjenih vozačev je moral biti prepeljan na Golnik. S Spodnjega Štajerskega Novi grobovi. V Mariboru sta. umrla 70-letna zasebnica ga. Marija Cerjakova ter 711etni državni upokojenec Anton Germek. Na vzhodni fronti so padli: tehnik Einest Mlakar iz Maribora, grenadir Valentin To-polovec s Hruševega vrha ter Jože Hrastar z Drenskega rebra. Okrožni obrtniški zbor v Ptuju je bil sklican v Nemški dom. Zbralo se je okrog 400 mojstrov in pomočnikov, ki so jim bile razdeljene diplome po lanskem obrtniškem tekmovanju. Umrla je v Celju 19. t. m. ga. Pavlina Blaško, roj. Lokar. Zcniske ostanke li^hie matere, sp"lošno priljubljene v vsem krogu znancev, so položili k začasnemu počitku nj celjskem pokopaliaf.j, cd koder bedo po vojni prepeljani v njen rojstni kraj Lo-kavce. Zapušča hčerko Nado ter sinova dr. Vinka in Davorina. Bodi nokojnici blag spomin! Svojcem iskreno sožalje! V past je zašla nevarna tatica, ki je v Mariboru ' nakradla po trgovinah' mnogo clarnskih torbic, denarnic, S zlate poročne prstane, 2 zapestnj uri in podobno. Oškodovancev doslej ni bilo mogoče dognati, zato so z ck.icem povabljeni k policijskemu ravnateljstvu. žrtev oetove kisline. Triletni Andrej Gruber iz Oplotnice je iztaknil stekleničko, nagnil in izpil. V bolnišnici ga je smrt rešila trpljenja zaradi hudih poškodb po oetovi kidini. Starši so opozorjeni, naj steklenice z nevarnimi tekočinami zaklepajo. Smrt zaradi žitne bilke. Ob žetvi se marsikdo oprsska pri žitu, resju in plevah. Pri tem pa nastane nevarnost zastrupi jen j r. štajerski listi poiočajo o tragični smrti 1 hčerke nekega župana, ki bi se morala v kratkem poročiti. Pa se je sirota pri žitu ranila v nogo in je kmalu nato izdihnila zaradi zastrupljenja krvei. Iz Hrvatske Odkup vsakovrstnega žita se ie pričel po vsem Hrvatskem. V nekaterih krajih je b'lo odkupljenih že do 25% količine po globalnem kontingentu. Starinski kialjevski sejem v Zagrebu je tudi letos trajal 3 dni in je privabil mnogo ljudstva iz razn'h hrvatskih pokrajin. Trgovanje je bilo zelo živahno in na razpolago je bilo marsikaj, kar je pričalo o letošnji zelo dobri letini. Zdelo sc je, ka kor da ni več vojne. Ilamazan, mesec muslimanskega posta, se prične letos s 1. septembrom, o čemer so po hrvatskh listih obveščeni vsi muslimanski verniki. Proti nedostojni ženski modi je nastopil zagrebški radškof dr. Stepinac s posebno ckiožnico duhovščini. Nobena nedostojno oblečena ženska ne sme pristopiti k obhajilu. Duhovščina mora na Hrvatskem preganjati nedestonjo modo kot h'sterijo, ki sc je pretvorila v tkanino. Uporaba električnega toka je v območju zagrebške mestne elektrarne z novimi odredbami zelo skrčena, ker je dovoz premoga otežkočen. Po stanovanjih -je potrošnja omejena na 60% dosedanje potrošnje, po industrijah in obrtniiah, ki lani n'so presegle 5000 kwh na 50%, pri obrtnijah pod to potrošnjo pa na 60%. Odredba je bila uveljavljena 24. t. m. Kazni za prestopke znašajo do 100.000 kun obenem z ušta-vitvsjo toka. I ■ je višek higiene, zdravja in lepote las! I Umrla nam je predraga hčerka, sestra in tetka Nttša Tavzesova profesorica Pogreb bo v soboto 28. avgusta ob 10. uri dopoldne iz kapelice sv. Ahaca na Žalah. V Ljubljani, 26. avgusta 1943. MiJO TAVZES, oče; MARIJA, mati; dr. SLAVKA TAVZES In VOJKA por. BRAJNIK, sestri; RADO VAN, brat — in rodbine: TAVZES, RlIP-NIK, KOGEJ. VONČINA Mali oglasi Službo dobi SOBARICA, mUjJi, sn»žni in redna, »e »preime v dobro bjio z d" bro plačo in hrano. Dcpsi z navedbo dosedanje službe na ogi. odd. Jutra pod »Poštena«. _ IŠČE SE PERFLKTNA gostilniška kuharica. Nastop takoi. Naslov v o^l. odd. Jutra. 144»1 la Službe išče is LETNO DEKLE. z malo maturo, vajena v*en del, išče primerne namestitve. Najraiši v trgovini. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Pridna 18 letna«. * 14420-1 Zaslužek ZA STROKOVNI POLK slovenščine iščem sodobno naobraženo, miaišo družabno gospodično. Sem Slovence. Naslov pustite v ogl. odd. Jutra pod »Srečno«. DOBIR ZASLUŽEK in reden nudimo rodiet-n:m prodajalcem in prodajalkam knjig. Našlo* v ogl. odd. Jutra. 144J0-3 C. MUHE in vso drugo golazen po končuite! — InK. Piezeli. Wolfova ulica 3 14357-6 PRODA SK rablieno pohištvo /a spalnico. Vilhariev« 3^. rr'-tličie desno. 1444^-6 UGODNO SE PRODA elika kopalna banja. Vp*a-iati: Trdinova 8/1 H. desno. I«186 KRAVO, mlado, brejO, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. i »44.'-6 DAMSKI PLAŠČ, črn. in plašč za 10 letno deklico, moder, oba zimska, prima predvomo blago in dobro ohrjniena. ugodno prodam. Ogled od 13 do 15. Naslov v ogl. odd. Iutra. 14446-6 STARINSKA FOTELJA (baročna, gobelen). izborne gosli (kompletne), pisalna miza, jedilna miza s 4 stoli, gugalni stol, ogledalo (brušeno!, posteljo z vložkom in zložljivo železno z mo-droci. vse dobro ohranjeno, proda Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29. 14450-6 STARO POHIŠTVO: omaro, psiho, posteljo z modrocem, nočno omarico in razno prodam. Poizve se pri: Kolar, Bleiweisova 25 a. 14374-6 MOŠKO KOLO, zelo dobrem stamu, naprodaj. Naslov v ogl. odd. utra. 14421-6 ŽENSKO KOLO balon gumami, v najboljšem stanju, prodam. Blei-■eisova 1 /II. levo. 14424-6 MOTOR, HP, 1400 obratov. 380 V, prod.t. Naslov v ogL#. odd. Jutra. 14427-6 SINGER ŠIVALNI STROJ zelo dobro ohranjen, z dolgim čolničkom, takoj prodaj za 2300 lir. Naslov v ocl. odd. Jutra 14129-6 PRODAM: Leipziger III. Zcituns, let-1923. 1924. Šport im ild. letnik 1925, Sctiiller, pesmi. Gosposka 10'II, 1 Tata. 14432-6 STENICE. ŠČURKE, podgane zanesljivo uniči ;avod za pokončavanje mr-esa in golazni Zor Adolf. Tavčarjeva 4/III, levo. 14434-6 PRODAM mo?ke nizke riave čevlie. ikoraj nove, št. 44, za 800 in eno volneno, dobro ohr.injeno sivo obleko 7x srednjo postavo, ccna lir 300. Ogled v nedelio, dne avg. od 9 do 12. Na-ogl. odd. Jutra. 14436-6 I.UTZ-OVA PEČ, visoka 1.8 m. dobro ohranjena. s: proda. Avsec, ~ igrad 13. 14444-6 LEVOROČNI čcvltarski stro;. dobro ohranjen, kupim. Naslov v ogl. odd Jutra. 14420-7 KOLESA. moška in ženska, kupi t\:dka »Promet«, nasproti križanske cerkve. Tel. -li 90. 14428-7" HARMONIKO, šc dobro ohranjeno, do SO basov, kupim. Ponudbe fta ogl. odd. Jutra pod »Začetnik«. 14424-7 DELNICE IPD kupimo. Ineresenti nai se oglasijo v moji pisarni. Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12. 14458-16 HIŠE IN PARCELE. raznovrstne, v središču in r okolici, prodam. Realitctn* pisarna Zaiec Andrej, lav. čarieva 10. Tel. 34 86. 14218-20 ZEMLJIŠČE 6000 kv. m po lir 20. 850 kv. m po 45 lir, blizu postaje Devica Marija v Polju. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Posredovalci izključeni«. 14416-20 PARCELO prodam za 10.000 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. '14438 20 1000 LIR NAGRADE dam za 2 sobno stanovanie. Potrebujem takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: ri odrasle osebe«. rnrrrjriTtii OPREMLJENA SOBA z verando in souporabo kopalnice se odda. Marin-šek. Nunska 17. 14452-23 LEPO OPRLMLJENO sobo oddam boljšemu mirnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14449-2* MI-AJŠI GOSPOD išče prazno zračno sobico v Zg. aH Sp. Šiški. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14334-23» SOBICO. poseben vhod, iščem kier koli blizu tramvaja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. ali 15. september«. l4443-23a se r.ik 29. slov Beži KUPIM amnodrobilec (Schuder-recher) za produkcijo od •> do 5 kub. m gramoza na uro. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod: »Kamnodrobilec«. 14360-7 KUPIM staro gasilno sesalko s platnenimi cevmi. Ponudbe s ceno na ogl. odd. Jutra pod »Gasilna sesalka« 14361-7 KOLESA. lam-Uo in .moške — KU|*iJt vrdka (nasproti Kri Cfrkvi. Pni 13-90. i:W>»n 1 »LJLBI.J. ZVON«, letnike 1861 do 1900. kupim. Plač.-.m dobro. Ponudbe na ogl. odd. Iutra rod »Ljublj. Zvon«. 14461-7 RJAVE SANDALE z nogavicami so v nec.ei;o 22. avg. popoldne v kopališču na spici zmanjka.«: ubogemu revežu, ki mu ;e to edino obuvalo. Lastnilc prosi, da jih najditeli vrne V ogl. odd. Juti a proti primerni nagradi. 14T9-37 ŽENSKO JOPICO sem našel v Tivoliju. V^z-ve sc v ogl. odd. Jutra. LISTNICO z vsemi dokumenti na ime Franc Vidovič, posredovalec. Pokopališka ccU* I jubliana. sem izgubil. Naj- Jiteiju dani nagr; 14431-37 Dvignite dospele ponudbe v oglasnem oddelku Boljša kuharica. Boljši gospod. Blagajna, Bičevje. Čel dan odsoten, Decimalna Dres, Dobra gospodi-n-a Dnevno, Denar. Dobra' moč, Dobra, Dobra investicija, Frizerska vajenka. Gotovina, Garaža, Gradišče. Humor. Industnia. Jesen 43 Kamnodrobilec. No' domača. Litina, Lahka industrija. Marengo. Ml_a|sa. Miren in točen Motor. Mlada, Dr. Musič Ovčja volna, Poštena, vestna, 5 km od Ljubljane, Pridna in poštena. Pogum, Poštenost in snažnost, Pii-dno dekle. Poštena in pridna, Pianino. Plačam dobro. Plin, Pošte"« ™ J?*" Rozman VI.. Rebol, Albift, Redka prilika. Samo za kuhanje. Samostoina. po: štena, pridna. Samo resni reflektanti. Središče takoi. Sposobna, Stadion, Stviks, Tajnica, Tehtnici, Uradnica. Ugodni pogoji. Vhod s stopnic, Violina. \%aa na Minu, Za hrano. Zmožen, Za vsa dela. Želim resno. KUPUJTE edino pri našib OGLAŠEVALCIH! palubi, ki sta s svojimi kartečami pometala vso sovražno ladjo. Tedajci je prišel silovit sunek. > Folgore« je bila pognala svoj kljun v jadra na prednjem jamboru »Alhambre«. Gnana od butanja mogočnih valov, je korveta tolikanj strahovito trčila obnjo. da se ji je zdrobilo na levem boku nekaj stranic. Med tem, ko so stražarji na jamborih metali zaskočne kavlje. da bi priklenili ladjo k ladji in preprečili nova trčenja, je Morgan s klicem »Predajte se!« na čelu svojih ljudi planil na gornjo palubo >A1-hambre«. Takoj so jih obkolili španski vojaki z bojn:m krikom: >živela Španija!« Med prasketanjem dežja, šviganjem bliskov in bobnenjem groma se je vnel strahovit boj. Valovi so se visoko penili in pljuskali preko ladij. Borci so stali v krvi in vodi. ki je tekla skozi stranske line. Naskok morskih razbojnikov je bil tako silovit, da so se morali Španci, čeprav močnejši po številu, umakniti na prednji gradič, kjer je še stal osamljen top. Semkaj so se zapodili flibustirji v svojem novem naskoku. Ta čas je Morgan s Hamburžanom in nekaterimi drugimi mornarji prihrumel na branik, ki so ga bili sovražniki Izpraznili. Zavihtil je sekiro, z nekaj udarci razbil vrata kajute in planil po stopnicah nizdol. »Gospod Ventimiljski! Kapitan! Slišite?« je zmagoslavno zaklical. Tedaj se je začul izza nekih kajutnih vrat dobro znan glas: »Ste vi, gospod Morgan?« »To je Carmaux!r je zaklical Hamburžan in ae s takšno močjo zaletel v vrata, da so se takoj sesula. »Počasi, prijatelji!« je zavpil Carmaux. >Kje je kapitan?« %Z Mokom vred v sosednji kajuti! Toda zvezan!« Med tem ko je nekaj tovarišev razvezo-valo Carmauxa, so Morgan in ostali vlomili vrata v sosednjo kajuto. Črni gusar in Moko sta ležala trdno zvezana na tleh. Priklenili so ju bili k velikemu železnemu obroču. Ventimiljski je radostno vzkriknil. »Moji rešitelji!« vHitro, vitez!« je zaklical Morgan. »Ta ladja je osvojena, toda fregata nam je za petami!« >Kaj dela moja .Folgore1?« 3sše bi se upala tvegati nov boj!« s Dajte mi meč!« v Vzemite mojega, kapitan!« je rekel Morgan. »Pojdimo! Naj Španci vidijo, kako se bijemo flibustirji!« črni gusar je odvihral po stopnicah in z gromkim glasom zaklical: »Evo me spet pil vas, moji zvesti!« Klic iz sto grl mu je odgovoril: »■živel naš poveljnik!« Boj na korveti je bil končan. Španci, ki niso mogli več kljubovati flibustirskemu navalu, so se bili vdali ln položili orožje. Toda nevarnost za »Folgore« Se nI bila minila. Vojvodova fregata se je grozeče bližala po kipečem valovju. Velikanska ladja « svojem gostim konopjem je bila pri plapola-jočem svitu bliskov res zavzetna na oko. »Val s korvete!« je ukazal kapitan. »Nazaj na .Folgore'!« Je kriknil Morgan. Flibuatirjl se niso obotavljali. Brž so Se zabil topove, da bi jih storili nerabne, raz- sekali krmilo, porezali sidrne vrvi in zdir-jali nazaj na svojo ladjo. »H konopcem! Oklenite ladjo! K topovom!« so se vrstila kapitanova povelja. »Folgore« se je odtrgala od korvete tisti mah, ko se je zadnji konec le-te zdrobil ob neki skali. Veter je napel jadra gusarske ladje in jo ponesel proti severnemu bregu otoka. Pravkar se je hotela zateči v preliv, ki se vleče ob floridskih obalah, ko je gusar opazil, da je za to rešitev že prepozno. Fregata je bila obplula konec pinijevega otok in se je zdaj ponesla proti gusarski ladji, ki so ji pomagali veter in valovi. ; Kapitan!« je rekel Morgan. *škoda je misliti na to, da bi ji ušli!« »Kdo zapoveduje na ladji?« je vprašal Ventimiljski. »Vojvoda!« »Vojvoda ? ... In jaz sem hotel pobegniti ? Mornarji! Maščujmo Rdečega in Zelenega gusarja! Naprej, v naskok na njunega morilca!« »Da! Maščevanje ali smrt!« so zarjoveli flibustirji. »Dobro!« je rekel Morgan. »S temi ljudmi ni noben čudež nemogoč!« Črni gusar je bil stopil h krmilu. Zraven njega so stali Stiller. Carmaux in črnec. Neustrašno je vodil svojo »Folgore« med visokimi valovi, ki so čedalje siloviteje besneli okrog ladje, skozi blisk in grom in bučeči v!har. Vselej, kadar je blisk razsvetlil temo, so se mu oči razširile in iskale smrtnega sovražnika na nasprotničini palubi. Nagonsko je čutil, da stoji tudi flamski vojvoda sredi viharja pri krmilu fregate in ga takisto ISče kakor on njega.