Naslov — Address: NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O* "o. (Tel. Randolph (NEW [Z URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Vse, kar je zdravo in pošteno, pa slovenske ali slovanske krvi v tej deželi, je dobrodošlo pod zastavo J. S. K. Jednote ii Entered As Second Class Matter Api1'- 1926, at The Post Office at Cleveland, O., Under The Act of March 3rd, 1870. — Accepted for mailing at special rate of postage, provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925. 0. 34 — ŠTEV. 34 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, AUGUST 22ND 1928 — SREDA, 22. AVGUSTA 1928 VOL. IV — LETNIK IV. pm. Zapisnik redne konvencije J. S. K. J. v Ely, Mirin, Nadaljevanje Nadalje, leta 1927 junija meseca sem prejel tudi štiri pri-P® na enkrat, in med istimi je bila ena, ki je ležala nerešena ‘Mesecev pri bratu Leonard Slabodniku. Med tistimi pritožbi je bila tudi ena od neke članice od društva sv. Cirila in ftocla, št. 1 v Ely, Minn., kjer je tajnik dotičnega društva in Slavnega nadzornega odbora zagovarjal izplačitev zadržane ®lške podpore. to to bi še ne bila nobena nesreča, če je on priporočal. Se-1 Pa pomislite, član glavnega odbora, tajnik društva in izmed vm ere Di (čitaj: šestnajst) bolniških obiskovalcev je bil tajnik dru-* to član glavnega odbora podpisan 13 krat. To se vidi. 1,0 se nekateri glavni uradniki ravnajo po pravilih. Ali so toki uradniki v čast in ponos? Jaz po svojem najboljšem r»v bičanju se moram izrazit, da ne! tol Jednota ni boljše napredovala v našem mestu, je pa . razlogov. Ime jednote, večkratne naklade, ne prosta zdrav-^ preiskava itd. Je večina glavnih uradnikov, ki imajo pravice in dolžnosti, jaz sem bil v tem oziru zelo nesrečen. Od mene se je zah-delaj, agitiraj, drugo bomo ali bo on uredil. Da dokažem. 8eiti bil pozvan na delo pismenim potom, naj bo vam v do-l' ko bo na željo zbornice, po nekem delegatu predloženo °, ki sem ga jaz prejel od enega upravnega uradnika, in to vsf brata Antona Zbašnika, glav. predsednika. Jaz sem vpra-glavnih uradnikov, ako so prejeli enaka povabila de-jaz. Ali na moje presenečenje sem bil samo jaz toliko V delaj, agitiraj in še naprej agitiraj. Tu v Clevelandu se je prej naselil drugi glavni porotnik. .. Prej, ko sem pa jaz postal član glavnega porotnega od- 101 Ali on je imel tiste pravice kot jaz, dolžnosti po miš-^ in izrazu glavnega predsednika pa niti eno desetinko to-'isti1 kot ja . Starejši član glavnega odbora, pa ni dobil takega ^ila, ak0 ga je ravno glavni predsednik tudi štel. Nadalje, kdo se še ne spominja afere glede imena naše g£fN ^te in glavnega predsednika K. S. K. Jednote, Anton Grdi-Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 37 je povabilo brata An-^todinata na zagovor, glede; napada na našo šlavno Jednote 'mena. Ali na presenečenje navzočih, ko je prišel sobrat iEN 3 L l|)ly -ek« }vK IfO. iz i'v' ■lic" ioS' do ikif, :K° 0^ Pr hot 9 »if e Pf to Grdina na sejo, in je bil vprašan iz kakšnega razloga je to storil. Odgovoril je, da je zadeva že rešena, in sta z bra-Stovnim predsednikom Anton Zbašnikom vse poravnala pri Celjski mizi. Ali se tako rešuje čast naše slavne Jednote? ^'slim da ne! Enkrat pri eni priložnosti sem jaz vprašal glavnega predla, kaj je naredila ali dala zadnja konvencija clevelandski ‘bini? Odgovor je bil, kar ste zaslužili. Iz prej navedenih *e Je razvidno, da delaj, agitiraj, da Jednota napreduje, na e*iciji bom pa tako jaz dobil zahvalo, da je dobro napredo-Dod tem vodstvom. , e>' sem bil zelo razočaran nad vodstvom glavnega pred-S s^m primoran podati tako poročilo, da cenjena delegate, da ni vse tako gladko kakor glavni predsednik piše. k za tiste, ki so izvzeti, ki imajo pravice, dolžnosti, kakor-^ jih sami poželijo, je zelo dobro. Ali žalibog, da jaz sam *1 za vse obložen z delom. * tega razloga jaz obsojam vodstvo, oziroma glavnega 6(toika, kot nezmožnega, da bi še nadalje vodil posle istega ker je preveč pristranski. Naša Jednota rabi člana, ki ^°žen voditi tako. da imajo vsi glavni uradniki “enake pra-jn dolžnosti.” gori navedenih razlogov priporočam cenjeni delegaciji, nezaupnico sledečim glavnim uradnikom: Anton glavni predsednik; J. IVIertel, glavni nadzornik, in L. J ce« glavni porotnik, bodoča pravila bi jaz imel dosti priporočil za spremenili tovih točk. Ker se pa osebno ne morem udeležiti zborova-^ da bi iste podprl z dokazi, bom raje vse skupaj opustil, lojeni delegaciji pa želim veliko uspeha za njih trudapol-°' — Z bratskim pozdravom ^ FRANK KAČAR, četrti porotnik J. S. K. J. d’ S. Konfiscirati tega poročila jaz ne pustim. Ako že-^aze, bodo listine in priče govorile.—F K. L glavni predsednik pojasnuje o tej pritožbi na dolgo Sijajih s odbornikom Kačarjem ter pojasnuje zbornici Nato se čita pismo predsednika A. Zbašnika, katerega Mi, bratu Kačarju. Pismo je bilo predloženo po delegatu <4 kateri je imel tudi nekaj pikrih besed na predsedujta Zbašnika. pismo glavnega predsednika, katerega sobrat Kačar JU, f* 'J \p Pittsburgh, Pa., dne ij ^nk Kačar, glavni ‘porotnik J. S. K. Jednote \Lddison S 1926 tni sobrat: Road, Cleveland, Ohio. ni sob ruj smo odposlali društvam nagrade za nove člane, Jca-j^ Pridobili tekom zadnjih treh mesecev, ali od 1. aprila do (yvllia 1926. Med temi nakaznicami našel sem tudi check kjp° sv. Janeza Krstnika, št. 37, ki se glasi na ŠTIRI DO-\ j > torej za dva nova člana, ki jih je društvo pridobilo te-eh mesecev. Poleg teh dveh članov je društvo tekom ten časa pridobilo tudi šest otrok v mladinski oddelek. \}. bi ne bilo pertinentno vprašanje, kaj je vzrolc temu'i hi' ^ru^tvo jednote v največji slovenski naselbini v Arne-ii: ( dobi dva bora člana v devetdesetih dneh. Zraven tega /erbčila v svojem prostem času, kar bi prihranilo nekaj časa zborovanju. Poleg tega si lahko zabeležijo gotove točke ali podatke, ki jih v poročilu zanimajo. To je bilo seveda samo priporočilo, ki ni vezalo nobenega izmed glavnih uradnikov, niti urednika. Meni se je ideja do-padla, zato sem ji sklenil slediti. Mesto, da bi čital svoje poročilo na konvenciji, ga priobčam tu. Razume se, da bom poleg tega še konvenciji na razpolago za kakoršna koli pojasnila, ki jih morem dati v teh ozirih. Prva številka našega lastnega uradnega glasila, kateremu je 12. konvencija JSKJ določila ime Nova Doba, je izšla 7. januarja 1925 v New Yorku. List se je tiskal do konca marca 1926 pri Slovenic Publishing Co. v New Yorku. Začetkom aprila 1926 se je list preselil v Cleveland. Ohio, ker je glavni odbor dobil tu boljše pogoje za tiskanje lista pri American Home Publishing Co. Omenjena tiskarna ima pogodbo za tiskanje lista do konca leta 1928. Kako bo glede tiskanja v bodoče, bo ukrepala 13. redna konvencija. Za pridobitev poštnega “permita” sicer ni bilo nobenih posebnih zaprek in stroškov, pač pa precej dela, da se je ugodilo poštnim določbam. Isto se je, v nekoliko manjši meri, ponovilo tudi o preselitvi lista v Cleveland. Naj omenim, da sem bil s postrežbo v New Yorku (Slovenic Publishing Co.) v vseh ozirih zadovoljen. Vsi činovniki so si prizadevali, da se drže določb pogodbe, in da mi tudi drugače po najboljši možnosti ustrežejo. List se je preselil v Cleveland le z ozirom na boljše finančne pogoje. Ker sem že pri tej točki, moram omeniti tudi, da nam tiskarna, v kateri se Nova Doba zdaj tiska, to je American Home Publishing Co., da prvovrstno postrežbo. Oprema tiskarne je dobra, uredniški prostori sicer ne razkošni, toda vendar udobnejši. kot so bili v New Yorku, in osobje se trudi, da po najboljši možnosti zadosti določbam pogodbe, kakor tudi mojim željam, kar se tiče lista. Kakšen majhen nesporazum, nepri-lika ali napaka se lahko poravna, če je dobra volja na obeh straneh. Te pa dozdaj ni manjkalo. Poleg boljših finančnih pogojev ima list v Clevelandu tudi ugodnost hitrejšega poštnega dostavljanja, ker je nekako najbližje središča večine našega članstva. Lista se je tiskalo začetkom leta 1927 okoli 10,000, zdaj pa se ga tiska okoli 11,000. Marsikje, kjer je v družini več članov JSKJ, se nekateri prostovoljno odpovedo listu, kav pomeni majhen prihranek za Jednoto. To je vzrok, da se tiska manj iztisov glasila, kot je članov odraslega oddelka. Naše lastno uradno glasilo nas primeroma zelo malo stane. Izračunal sem, da so vsi izdatki za Novo Dobo znašali v letu 1927 okroglih $10,500. V tem je vračunano vse: tiskanje in razpošiljanje lista, plača urednika-upravnika, uredniški prostori, poštnina, knjige, listi, nekaj opreme, klišeji, telefon itd. Ako vzamemo vpoštev, da je imela koncem leta 1927 J. S. K. Jednota 12,426 članov v odraslem oddelku, in da so znašali dohodki od oglasov in naročnin nečlanov okoli $1000.00 (v letu 1927), pronajdemo, da je stalo tedensko uradno glasilo posamezne člane manj kot 80 centov za celo leto. Za teh 80 centov letno je vsak član, (ki je tako želel) dobil štiri ali pet številk na mesec, torej ga niso stale niti 7 centov mesečno. Torej za svoto manj kot sedem centov na mesec, so mu bila na razpolago tedensko vsa uradna naznanila Jednote in društev, poleg tega pa še kolikor toliko poučnega ali zabavnega čtiva. List je bil poleg tega tudi dobro agitacijsko sredstvo za JSKJ, kar dokazuje zelo razveseljiv? rast organizacije, odkar imamo lastno glasilo. O pomenu, ki ga ima naše lastno glasilo za organizacijo, ne bom razpravljal, ker o tem si je nedvomno že vsak delegat napravil svojo sodbo. Tudi sem v slavnostni izdaji Nove Dobe ki je izšla pred enim tednom, precej obširno pisal o tem. List ima članstvo vsak teden pred seboj in ga lahko sodi po vsebini, Za umestno pa smatram omeniti, da se pri Novi Dobi zelo malo rabijo “škarje.” Razen nekaterih povesti in novic iz stare domovine, je po večini vse gradivo originalno. To pomeni, da je treba precej delati in misliti, predno se list napolni. Dopisov je le malo, ki gredo lahko brez slovniških popravkov v tiskarno. Najmanj 95% jih je treba prepisati, ,torej takore-koč na novo sestaviti. To omenjam vsled tega, ker si marsikdo napačno predstavlja, kako lahko je uredniku, ki ima vsak teden toliko dopisov. S tem seveda ni rečeno, da dopisi niso zaželjivi, ker seznanjajo čitatelje z razmerami v različnih krajih in budijo zanimanje za organizacijo. Dopisi so torej dobrodošli, kar hočem povdariti, je to, da uredniku ne prihranijo nobenega dela. O uredniškem delu dobi večina članstva vsaj povprečne pojme iz gradiva v listu, toda zelo redki so, ki si morejo vsaj približno predstavljati upravniško delo. Urednik je ob enem tudi upravnik lista in upravniško delo mu požre vsaj polovico časa. Tega dela nihče ne pozna, kdor ga ni videl ali poskusil. Ni sicer to globoko duševno delo,- je pa natančno in zahteva čas. Največje upravniško delo je izpreminjanje naslovov Teh izprememb je 300 do 500 vsak teden. Potem je delo z oglasi in knjigovodstvo, ki je s tem v zvezi. Poleg tega je vedno precej najrazličnejše korespondence in tisoč malenkost nih opravkov, katerih ni moč navesti, ki pa vsi vzamejo čas To omenjam vsled tega, ker upravniškega dela članstvo ne vidi in ga ne pozna. Glede naslovov za list so poštne oblasti zelo natančne in če se od pošte poslane izpremembe ne napravijo v naslovniku takoj, začne pošta list vračati in treba je pla čati poštnino od vsake vrnjene številke. Delo urednika-upravnika zahteva mnogo dopisovanja z glavnimi odborniki, posebno z glavnim tajnikom in precej tudi z glavnim predsednikom. Pri tem moram povdariti, clc sem bil vedno točno postrežen z zaželjenim pojasnilom ali nasvetom. Sploh mi je glavni odbor šel v vseh ozirih na roke VSAK PO SVOJE in dobrohotno sodeloval z menoj, kjerkoli je bilo potreba Posebno sem hvaležen glavnemu tajniku in glavnemu pred sedniku, s katerima sem imel največ dopisovanja, za njune točnost in pravo bratsko naklonjenost. Prav dobro sem izhajal v splošnem tudi s tajniki in drugimi odborniki krajevnih društev, kakor tudi s tisočerimi dopisniki širom dežele. Toliko prijateljske naklonjenosti in vpošte-vanja sem bil deležen od njih, da sem popolnoma prepričan da bratstvo pri nas ni prazna beseda. Izmed glavnih odbornikov so prispevali poučne članke jdavni predsednik, glavni tajnik in vrhovni zdravnik. Nedavno je poslal v angleščino prevedeno Jurčičevo povest sobrat Movern, blagajnik neizplačanih smrtnin. Tuintam so se oglasili tudi nekateri drugi glavni odborniki. Nekaj dobrih sotrudnikov sem imel tudi med ostalim članstvom in prijatelji. V času kar izhaja Nova Doba, sen1 dvakrat naprosil glavni odbor, da me je pozval na svojo sejo, ker sem smatral, da je treba ustmeno prerešetati probleme, ki bi se težko rešili pismenim potom. Pri tej priliki naj omenim, da Jednota ni najela drugega urednika za čas moje odsotnosti, list pa je izšel kot po navadi. V to svrho sem moral pred odhodom porabiti marsikatero počitku namenjeno uro, da sem pripravil gradivo za naprej, nekaj pa je bilo treba napisati spotoma. Upravniško delo pa me je vse lepo počakalo, da sem se “zabaval” z njim, ko sem se vrnil. To se mi je zdelo vredno omeniti iz vzroka, ker se mi zdi, da nekateri menijo, da kdo drug opravi delo urednika-upravnika, če je odsoten. Razprave o pravilih, ki so se vršile zadnjih šest mesecev, to mi povzročile najmanj 50% več dela, kot ga je v normalnih časih. Vse tisto, kar velja za navadne dopise, velja tudi v splošnem za razprave o pravilih, namreč, da jih je treba po veliki večini pošteno opiliti glede slovnice in sloga. To je bilo toliko težje delo, ker je bilo treba skrbno paziti, da se ohrani smisel dopisa. V splošnem so bili dopisniki, ki so razpravljali o pravilih, dostojni in tolerantni. Tuintam pa je bilo treba kakšen preoster izraz vendar malo omiliti, in v splošnem so mi bili prizadeti dopisniki še hvaležni za to. Saj niso mislili slabo, samo izraz včasi ni bil pravi. Par dopisov pa sem vendar moral pridržati, ker sem smatral, da pridem v navzkrižje s pravili, če bi jih priobčil take, kot so dopisniki zahtevali. Imam jih spravljene in jih bom konvenciji ali pa tozadevnemu odseku na željo predložil v presojo. Pri tem se mi je šlo samo za to, da ne kršim pravil, kakor jih jaz razumem. Za v bodoče bi priporočal, da glavni upravni odbor, ali pa poseben tiskovni odsek odloča o dopisih, katerih si urednik ne upa na svojo odgovornost priobčiti. Kot je bilo sedaj, je bila prevelika odgovornost na ramah ene osebe, ki je bila poleg tega še čez glavo zaposljena. Kot znano, je glavni odbor na svoji januarski seji sklenil, da izide na dan 18. julija, to je ob tridesetletnici J. S. K. Jednote, Nova Doba na 32 straneh. To pomeni toliko kot osem izdaj po štiri strani. Videli ste jo in si vsaj približno lahko predstavljate, koliko izrednega dela je v njej, ker nisem gradiva krojil s “škarjami.” Pri tem je važno, da ne pozabite, da je bilo vsled razprav o pravilih moje normalno delo najmanj za polovico večje kot po navadi, če vse to vpoštevate, boste lahko umeli, da zadnjih šest mesecev nisem mogel misliti na unijske ure, ampak je bilo treba delati premnogokrat (Dalje na 5. strani) V ozračju dremajo leni Pasji dnevi, zastrti s polprozor-no kopreno, iz vrtov mežikajo beli in rožnati cveti altej, preko vrtnih ograj se smejejo jasno-lične solnčne rože, po drevji glasno žagajo kobilice, na uredniški mizi vlada sijajni babilonski nered, tam pri oknu se od časa do časa leno in zaspano oglasi telefon. Proti belim zavesam se vijejo oblaki tobačnega dima, na velikem Webstrovem besednjaku, kjer je našel začasno pristanišče, sanja miniaturni canoe o severnem siju in skrivnostnih jeze rih, tam za brezami . . . Živobarvni konvenčni in pokonven-čni spomini ovijajo vso to pas-jednevno idilo, iz katere mi je usojeno črpati gradivo za to kolono. * Nazaj mi plavajo spomini, tisoč milj daleč na naš zeleni sever, kjer šušte smreke in breze, kjer valove mična jezera in kavkajo vrane med dremajočimi lesovi. Tam sem se bil za en dan vdal lovski strasti. obstrelil nekaj štorov in pločevinastih škatelj in se junaško izognil edine štirinogate in kosmate zverine, ki sem jo srečal v gozdu. Z nabito puško v roki sem zverini dal right of way, ker sem se bal, da me obstreli tako učinkovito da bi se me posledice držale vse do Clevelanda. Upam, da mi bodo junaški nedeljski lovci mojo strahopetnost oprostili, če jim povem, da je grozna zver. katero sem srečal v gozdu, bila —. dihur! Neka pesem pravi, da Slovan povsod bi ate ima, in jaz za svojo osebo bi pridejal, da tudi prijatelje. To je zelo tolažlji-vo, vpričo dejstva, da človek naleti tudi na neprijatelje, kjer bi jih najmanj pričakoval. Pa naj bo, saj mi je znano, da brez sovražnikov so samo mrli či. Dokler so prijatelji v ogromni večini, ni vzroka za jok in škripanje z zobmi. O tem sem se nad vsak dvom prepričal v Minnesoti, VVisconsinu in Illinoisu. Žal, da sem večini mogel reči samo “Hello!” in “Good-bye!” Vsekakor naj jim vila sreče obilno povrne vso njih naklonjenost! * Odgovorni urednik je odgovoren za resnične in namišljene kozle in kozličke ustreljene v uredništvu, čeprav se to zgodi brez njegove volje in vednosti Tako določa pisana in nepisana postava in preroki. To ve tudi učeni clevelandski Penguin, ki me je blagovolil opozoriti na kozlička o Wittovem shodu v Clevelandu. Prijatelj Penguin seveda ne ve, ali neče vedeti, da se uredniku niti sanjalo ni o dotičnem clevelandskem shodu, kajti ko je bila dotična izdaja lista vložena v forme v Clevelandu, je urednik urejeval zapisnik izredne odborove seje v mestu Ely, Minnesota, torej okroglih tisoč milj daleč proč od ustreljenega kozlička. Ker znanost dozdaj še ni iznašla načina, po katerem bi bilo mogoče čitati in odobriti “proofe” na tisoč milj daljave, bom pač moral vzeti ta “tuji greh” na svoje grešne rame. Naj bo, saj ne bo prvi, niti zadnji. Sicer pa ni zlomek, da bi se sčasoma ne naučil pravil, ker imam svetovalce in tolmače na vseh straneh. (Dalje na 2. strani) “JSo-Va Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliik« Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO. Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlane $1.50, za inozemstvo $t. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ________________ISSUED EVERY WEDNESDAY___________________ Subscription for members $0.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar sc tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Volume IV. 83 NO. 34 Poštenost in odkritost. Vsakdo spoštuje poštenega in odkritosrčnega človeka. Otroke imamo radi v prvi vrsti vsled tega, ker se ne znajo lagati in hliniti. Prijatelje si iščemo med ljudmi, o katerih sodimo, da so pošteni in odkritosrčni vsaj nasproti nam. Upravičeno se smemo šteti srečnim, če najdemo take prijatelje. Dober, odkrit prijatelj je vreden več kot kupi zlata, Obratno pa so hinavci kot strupen plevel v človeški družbi. Hinavec navadno nosi obraz, ki se kar cedi sladkosti, kima in pritrjuje vsaki besedi, v srcu pa že ugiba, kako bi te pre-varil, kako bi ti škodoval. Takim ljudem je lastni jaz vse. Da zadostijo svoji sebičnosti, so pripravljeni zatajiti ali zaviti svoje besede in izdati tiste, ki so jim odkritosrčno zaupali in jim pomagali. Poštenega in odkritosrčnega človeka spoštujejo tudi njegovi načelni nasprotniki. Malo je menda ljudi, ki bi ne imeli nikakih sovražnikov ali nasprotnikov; posebno velja to za osebe, ki na en ali drugi način delujejo v javnosti. Vsem ljudem še nihče ni mogel ustreči, in to pravilo bo naj-brže veljalo za bodočnost. Razlika pa je med odkritimi nasprotniki in med lažnjivci in hinavci. Kdor vedoma širi neresnične ali zlobno pretirane vesti o svojih nasprotnikih, ne vodi častnega boja. Kdor se skriva za krinko prijateljstva, da se na ta način okoristi na račun svojega bližnjega, ali da mu škoduje gmotno ali moralno, se ne more šteti med dobre člane človeške družbe. Stokrat boljši je odkrit sovražnik, kot nasprotnik, ki nam hlini prijateljstvo. Res je, da v sistemu, v katerem živimo, ni vselej priporočljivo povedati vse, kar vemo. V gotovih slučajih je boljše molčati in čakati,Jcako se bodo Razmere razbile. Kdor je poštenjak pa ne bo v nobenem slučaju potvarjal resnice ali izkorišča! zaupljivost prijatelja. Če mora komu “nasprotovati, bo to storil odkrito in s poštenim orožjem. Poštenega nasprotnika spoštuje vsak človek z zdravim razumom. Vsi narodi spoštujejo poštenost in možatost, in posebej velja to še za nas Slovence. Takozvani figamožje niso nikdar in nikoli ne bodo vživali ugleda in zaupanja. Recimo “da,” kadar nam tako srce narekuje, nesoglašanje pa izrazimo z odločnim “ne.” To nam bo pridobilo in ohranilo prave prijatelje, ob enem pa nam bo pridobilo spoštovanje in vpoštevanje pri vseh poštenih nasprotnikih. Vsi ljudje ne bomo nikdar enakih misli in nazorov, in ene ali druge vrste argumenti bodo vedno med nami. To je neizogibno in do gotove meje potrebno; glavno je, da ostanemo pri argumentiranju gentlemeni. Poštenost, možatost in odkritosrčnost predstavljajo najlepše lastnosti vsakega naroda, vsake skupine. Posebej pa velja to še za bratske podporne organizacije, kajti bratstvo ne more uspevati tam, kjer se košati plevel laži in hinavščine. V naši J. S. K. Jednoti je bratstvo cenjeno in vpoštevano, kar dokazuje, da je med članstvom doma poštenost in odkritosrčnost. In čimbolj bomo te lepe lastnosti negovali in v praksi izvajali, temvečji ugled bo J. S. K. Jednota vživala med narodom, tembolj bo rastla in napredovala. VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje iz 1. strani) Ker sem lekcijo prijatelja Penguina vzel hvaležno na znanje, upam, da mi bo tudi on dovolil prijazno priporočilo. Mislim namreč, naj bi on, kot odlična avtoi’iteta časnikarskega prava, apeliral na poročevalce listov, ki so mu bližji kot Nova Doba, da bi poročali le resnico o uradnikih kakšne organizacije, četudi jim ista ni posebno pri srcu. O glavnem predsedniku JSKJ so nedavno spustile te časnikarske zvezde v svet dvoje hudobnih in docela zlaganih poročil, kar utegne prizadetemu, kljub popravkom, škodovati na ugledu in zaslužku. Saj ne rečem, da je prijatelj Penguin kriv teh zlaganih poročil, priporočal bi mu le, da prične z učenjem časnikarske morale v svojih lastnih vrstah. Pri nas je navada, da rabimo metlo najprej doma. če bi se tudi drugi ravnali po tem receptu, bi jim morda ne ostajalo dosti časa za opletanje po tujih dvoriščih. * Neka ljubezniva ženica v Michiganu je razbila s kolom galonco, v kateri je imel njen mož izredno slab munšajn, nato pa mu je razbila še glavo. Delo je bilo opravljeno tako temeljito, da je možička odpeljal pogrebnik, ženico policaj, suhaškim agentom pa je ostalo par črepinj od galonce. Posebno diplomatično to ni bilo. Da je žena pustila možič-ku popiti rakijo, odšel bi bil itak prostovoljno in postavno v večna lovišča in njej ne bi bilo treba iti v ječo. * Ameriški listi poročajo, da je bil nedavno v mestu Valjevo v Jugoslaviji obsojen neki bandit na 760 let trdega dela in dvakratno smrt. Možu se je to zdelo nekoliko preveč, pa se je pritožil na višje sodišče. To mu je znižalo trdo delo na 120 let, zato pa mu je predpisalo “gavge” 58 krat., Koliko je ? tem na boljleffl, je težko reči. * Nedavno sem dobil od nekega ribiča iz Canade prijazne kartico, toda pol ure sem se trudil, da sem prečital besedilo Poznam prijateljevo pisavo, kadar ni ribič, in sploh sem vajen čitati najrazličnejše pisave. Ta pa mi je delala tako preglavico. In še zdaj nisem na jasnem, da-li imajo v Cana-di tako slabo tinto, ali tako dobro rakijo! .A J. T --------o------- LISTNICA UREDNIŠTVA C, S., Cleveland, O. — Je brez podpisa, pa tudi drugače ne bi bilo za priobčitev v našem listu. Dopisnikom. — Več “Naznanil in zahval” je bilo treba radi pomanjkanja prostora odložiti za pozneje. Isto velja za par dopisov, ki niso nujni. ZAPISNIK IZREDNE SEJE GLAVNEGA ODBORA J. S. K. JEDNOTE, KI SE JE VRŠILA 6. AVGUSTA 1928 LAŽNJIVA POROČILA Med najbolj škodljivo golazen na časnikarskem polju spadajo lažnjivi časniški poročevalci. Z lažnjivimi poročili mnogokrat moralno škodujejo nekrivim osebam, ob enem pa uničujejo ugled prizadetega lista in zaupanje v resničnost njegovih poročil, Za časa 13. konvencije J. S. K. Jednote, ki se je vršila v Ely, Minnesota, je izšlo v dnevniku Prosveta dvoje docela la/ njivih poročil o moji osebi. V prvem teh poročil sc je trdilo, da sem jaz dal navodilo hišniku elyške šole, naj zapre vrata dvorane na večer, ko hi se v isfi imelo vršiti predavanje slikarja H. G. Prushecka. To poročilo je bilo docela neresnično, kar je potrdil pred mnogimi pričami sam hišnik, ko je bil povabljen v glavni urad J. S. K. Jednote. Temu je sledilo drugo poročilo, glasom katerega da sem na konvenčni seji brbljal lake reči, da sem jih moral drugi /lan preklicati. Vsi delegati 13. redne konvencije J. S K, Jednote vedo, kdo je bil listi, ki je o glavnem tajniku govoril take reči, da je moral drugi dan ‘besedo nazaj vzeti,” in vsi delegati tudi vedo, da ista oseba nisem bil jaz! ANTON ZJ3AŠNIK, glavni predsednik J. S. K. J. OBISK Dne 20. avgusta se je oglasil v uredništvu Nove Dobe dr. J. M. Pleše, znani slovensko-hr-vatski zobozdravnik iz New Yorka in član društva št. 50 J. S. K. Jednote istotam. V Cleveland ga je zaneslo počitniško potovanje. POPRAVEK V oglasu “Prudential Bank,” ki je bil priobčen v Novi Dobi z dne 15. avgusta, ni bila navedena pravilna svota njene glavnice in rezerve. Njena glavnica in rezerva znaša $175,000, ne pa samo $75,000, kot je bilo pomotoma označeno. V oglasu iste banke, ki je bil priobčen v Novi Dobi z dne 8. avgusta, je bila navedena obrestna mera 4%. Pravilno bi se moralo glasiti i Yz%. Spodaj v istem oglasu sta bili tudi pomotoma izpuščeni imeni: Leo Zakrajšek & Alois .Češark. Te popravke, z ozirom na omenjena dva oglasa, naj izvolijo či-tatelji vzeti na znanje. U rednik-upra vftjls. / Glavni predsednik Anton Zbašnik otvori sejo ob deseti uri dopoldne. Navzoči so glavni odborniki, ki so se udeležili konvencije. Odsotna sta le brat Plautz, ki je že odpotoval in brat Slabodnik, ki je zadržan. Zapisnikarjem je določen urednik-upravnik A; J. Terbovec. Sobrat predsednik najprej pojasni, da je bilo treba sklicati to izredno sejo glavnega odbora, da reši različne zadeve, katerih rešitev mu je naročila konvencija. Prva točka na razpravi je ureditev novih pravil. Za vključitev vseh izprememb v pravila in splošno slovniško ureditev in popravo slovenskega teksta se določi svoto $150.00, Odbor ponudi to delo sobratu J. N. Roglju, ki izjavi, da ga sprejme. Popravljeni tekst pošlje v pregled in potrdilo glavnemu tajniku. To delo mora biti opravljeno pravočasno, da se že tiskana pravila lahko predložijo državnemu zavarovalnin-skemu departmentu tri mesece po zaključku konvencije, kot določa postava. Za ureditev pravil v angleščini in hrvaščini se da polna-moč glavnemu predsedniku, glavnemu tajniku in predsedniku nadzornega odbora. Ti trije sporazumno dobijo zmožno osebo, ki bo to delo opravila. Pravila mladinskega oddelka uredi glavni tajnik in jih predloži seji glavnega odbora v januarju 1929. Več društev in več glavnih odbornikov je izrazilo željo, da naj bi se sprejemali člani v mladinski oddelek brez zdravniške preiskave, Glavni tajnik pojasni, da je to v smislu postav države Minnesote nemogoče. Dalje se sklene, da se plača za člana, ki prestopi iz mladinskega v odrasli oddelek, prvi mesečni asesment ;z blagajne mladinskega oddelka — ako ni v nasprotju s postavo. Kot nagrade za dobre dopisnike mladinskega oddelka se bodo rabile knjige Ivana Zormana (poezije), ob enem pa ostanejo v veljavi tudi dosedanje denarne nagrade. Da ne pride do kakšnih nesporazumov, sklene seja povda-riti, da ako se ustanovi novo angleško poslujoče društvo iz članov že obstoječih društev, se ustanovitelju ali ustanoviteljem ne plača predpisana nagrada v znesku $25.00. Ako pa se ustanovi novo angleško poslujoče društvo iz novih članov, je isto upravičeno do $25.00 nagrade. Biti mora vsaj osem novih članov. Omenjena nagrada je v veljavi poleg običajne provizije za nove člane do konca leta 1928. Knjige se novoustanovljenim društvom dajo v vsakem slučaju brezplačno. Preide se na tiskanje uradnega glasila. Sklenjeno, da se ponudbe razpišejo takoj, oziroma, kakor hitro mogoče. Tozadevni tekst spiše urednik in ga pošlje pred priobčitvijo v potrdilo glavnemu predsedniku, glavnemu tajniku in predsedniku nadzornega odbora. Vsi ponudniki, oziroma tiskarne, ki žele dobiti tiskanje glasila, morajo poslati svoje tozadevno ponudbe do vštetega 29. septembra 1928. Ponudbe morajo biti poslane v priporočenih pismih na glavnega predsednika in predsednika nadzornega odbora. Na ovitkih mora biti označeno, da vsebujejo ponudbo. Vsa ta pisma vsebujoča ponudbe se smejo odpreti le na seji oziroma sestanku glavnih odbornikov, ki se bo vršil dne 1. oktobra 1928 v uredniških prostorih Nove Dobe v Clevelandu. Tega sestanka se udeležijo: glavni' predsednik, gl a V ni podpredsednik, predsednik nadzornega odbora, dalje dva v' Clevelandu se nahajajoča glavna porotnika in urednik-upravnik. Ako. se kateri omenjenih glavnih odbornikov ne bi mogel dotične seje udeležiti, pooblasti predsednik nadzornega odbora kakšnega drugega gl. odbornika na njegovo mesto. Če se ne bi mogel udeležiti seje predsednik nadzornega odbora mu določi namestnika glavni predsednik. Predsednik zaključi sejo ob 12. uri opoldne. Anton Zbašnik, Anton J. Terbovec, predsednik. zapisnikar, Druga seja dne 6. avgusta 1928. Predsednik Anton Zbašnik otvori sejo ob eni uri popoldne, Kot prva točka pride na vrsto poročilo, da je odbor, ki je bil v lo svrho pooblaščen od konvencije, kupil od slikarja Peruška in Miss Bubash za glavni urad slike za svoto, ki je za $55.00 nižja kot maksimalna svota dovoljena od konvencije. Se vzame na znanje. Sklenjeno je, da se za letos ne pošlje delegata na N. F. C, konvencijo. Glavni tajnik predloži ponudbe za oglas v Slovensko-Ame-skem koledarju in v Ameriškem Družinskem koledarju. Sklenjeno, da se v prvoimenovanega da oglas pol strani, ki stane $30.00, in v drugega oglas pol strani, ki stane $20.00. Dalje se sklene, da se nadaljuje s. tedenskim oglasom v dnevniku Glas Naroda v sedanji velikosti. Odobri se letni prispevek $19.00 za Inter-State Fraternal Juvenile Association, ki je nekak pododsek N. F. C., kateri deluje za izenačenje in izboljšanje zakonov za mladinski oddelek v različnih državah. Sklenjeno, da se vzame eno stran oglasa za $10.00 v spominski knjigi, ki bo izdana o priliki otvoritve slovenske farne šole v Collinwoodu, O. Sklenjeno, da se da tiskati nova pravila v 20,000 iztisih. Glede koledarja, katerega izdajo je odobrila konvencija, se sklene da se ga ne more izdati v letu 1929, ampak šele za leto 1930, ker za prvo letnico je že nekoliko pozno, poleg tega pa tozadevna od konvencije sprejeta točka v tem letu (1928) še ne stopi v veljavo. Na razpolago tudi ni nobenih vzorcev, Z zadevo koledarjev se bo pečala seja glavnega odbora v januarju 1929. Glavni tajnik in drugi odborniki so prošeni, da skušajo do takrat dobiti vzorce in razne podatke tikajoče se stenskih koledarjev. Ker v novih pravilih odpade urad blagajnika neizplačanih smrtnin, se po novem letu združi blagajna neizplačanih smrt-nin s splošno blagajno. Knjige se bodo seveda vodile separatno. Sobrat urednik bi rad imel nekoliko pojasnil in navodil glede priobčevanja dopisov. Po daljšem razmotrivanju se to prepusti razsodnosti urednika. Glasom pravil se ne smejo priobčevati dopisi verskega ali političnega značaja, in istotako se ne priobča osebnosti. Da-li dopis vsebuje versko, protiversko ali politično propagando ali osebnosti, to se prepušča razsodnosti urednika. V izrednih slučajih pa, če si urednik ne lipa na lastno odgovornost priobčiti ali zavreči kakšnega dopisa, pošlje istega v presojo glavnemu predsedniku. Vsak dopisnik mora dovoliti, da se priobči pod dopisom njegovo pravo Jugoslovanska Ustanovljena 1. 1803 KatoL Jednota Inkorporirana 1. GLAVNI URAD V ELY, MINN. Glavni odborniki: Predsednik: ANTON ZBAŠNIK, 4905 Butler St., Pittsburgh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 East 32nd St., Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Elv, Minnesota. Blagajnik: LOUIS CHAMPA, 416 East Camp St., Ely, Minn. p Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412—12th Ave., Duluth, Minnesota. t Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 303 American State Ban* Bldg., 600 Grant Street at Sixth Ave., Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: Predsednik: RUDOLPH PERDAN, 933 H. 185th St., Cleveland, O. 1. nadzornik: FRANK SKRABEC, 2418 So. 12th St., Omaha, Neb. 2. nadzornik: JOSEPH A. MERTEL, Box 1107, Ely, Minn. Porotni odbor: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Col«- 1. porotnik: LEONARD SLABODNIK, Box 480, Ely, Minn. 2. porotnik: LOUIS RUDMAN, 1013 Hartley Rd., Cleveland, O. 3. porotnik: JOSEPH PLAUTZ, 432—7th St., Calumet, Mich. 4. porotnik: FRANK KAČAR, 1231 Addison Rd., Cleveland, O. Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Urednik in upravnik: A. J. TERBOVEC. Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne Po5i,iat,j! naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na Pf® sednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolnis spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. f.. Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in 1*P‘ membe naslovov naj se pošiljajo na: Nova Doba, 6117 St. Clair Av •’ Cleveland, Ohio. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanki za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se ** tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih društev se P^ obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 član* članicami. ,, » Milil «11111 »El Halo »ojiš te Sv od Je i Jtie j Že ime, ako ne, se dopis ne priobči. Originale vseh dopis°v’ občenih in nepriobčenih, hrani urednik eno leto, nakal f n uniči. Dopisnik, ki ima z ozirom na dopis kakšno pritožb0’ mora pritožiti v teku enega leta. sicer se njegove pritožbe more vpoštevati. Dopise kontraverznega značaja hrani nik do konvencije. Glavni nadzornik Frank škrabec se pritožuje, da b0 kateri delegati odnesli s konvencije neke dvome glede n,e ,0{j poštenosti. To se je zgodilo vsled pritožbe nekega člana P*,^ postopanju glavnega predsednika. Njegovo ime se je nej ured- neve bivši glavni tajnik Z. S. Z. zakrivil kakšno nepoštenost. *- j sedi se oglasi predsednik glavnega porotnega odbora, s0 ^ Anton Kochevar, ki je ob enem glavni predsednik Z. S-izjavi, da je sobrat Frank škrabec, ko je resigniral kot % -j tajnik Z. S. Z., oddal vse knjige in premoženje v redu. b ^ vil ni nikakih poneverb in ni bil istih obtožen niti pri Z- ; ,j e- ^0č "asii le 'lice v n Ji v se j E v tej pritožbi in nekateri delegati so dobili vtis, da je ^-1^ N: niti pri kateri drugi podporni organizaciji. Kdor „ sumi kakšnih poneverb mu dela krivico. Glavni odbor ' li;pd#axn poročilo z zadovoljstvom na znanje, ker to odstrani sunl 1 I \ štenostt z imena odbornika škivibeca. jG sfdenjeno je dalje, da se plača prvi pomočnici v gla% ' uradu zviša za $5.00, drugi pomočnici pa za $10.00 mes ^ Sobratu L. F. Trugerju, ki je izdelal skico za sliko ni strani jubilejne izdaje Nove Dobe, in ni zahteval za^° ke plače, se nakaže v znak priznanja svota $15.00. ^ Sklenjeno, da se seje meseca januarja 1929 udeležiJ0 rjl, ri in novi glavni odborniki, kateri so po pravilih do tega vičeni. _ isar: Na priporočilo gl. tajnika se zviša zavarovalnina na j,e niško opremo na $5000.00. Stanarina za glavni orad stara, to je $70.00 mesečno in se tozadevna pogodba od nadaljna štiri leta. sl0' Za glavni urad se naroče uradna glasiia vseh dru» venskih in hrvatskih podpornih organizacij. voŽ^' Sobratu Rudolphu Perdanu se plačajo dnevnice 111 stroški za priliko udeležbe pri proslavi 30-letnice JSb- burskih društev, ki se je vršila dne 18. julija 1928. Cene za oglase v Novi Dobi ostanejo iste kot so ljavi do sedaj. Uredniku se dovoli nabaviti opreme za uredništvo. nekaj P ves bi,e> pl"- kJUk/X.ClU XTLliUUil ilUtliCVtti IAC* Ul ov. v r ^ panj za nove člane razdeljevale nagrade v drugih P1® ^eja' mesto v denarju. Sklenjeno, da se bo s sugestijo bavi januarja 1929. ■ »redi0! Za znake preskrbi vzorce glavni tajnik in .i*” ^ 0^»i' prihodnji januarski seji. Znaki morajo nositi pravih10 šavo jednotinega imena, to je J. S. K. J. j -jane v' Ko je bilo še sklenjeno, da se pristopnina za nov^ mladinski oddelek in v odrasli oddelek suspendira ^iji^1 leta 1928, je bil dnevni red izčrpan in predsednik Je sejo o polu sedmi uri zvečer. Anton Zbašnik, predsednik. / A"lon J' T"p$1# DOPISI. Slickville, Pa, Tem potom naznanjam podpisani, da sem bil izvoljen tajnikom društva Rožmarin, št 143 JSKJ v Slickville, Pa., in sicer na seji 12. avgusta. Opozarjam vse člane in članice, da redno plačujejo svoje asesmen-Le. Kdor ne bo plačal ases-menta do 24. v mesecu, naj sam sebi pripiše, če bo suspendiran ;na 25. vsaki mesec moram že asesment odposlati Jaz ne bom za nikogar zakla-dal asesmenta, saj vsak ve, kakšne so današnje delavsko razmere, in ni nihče tako zalo žen z denarjem, da bi mogel še z a druge plačevati. Z bratskim pozdrav o Joe Dovijak, P8 ^ Box 82, Slick j.^ i Tem potom ob ' yjt. -člane in članice drus _ . bi JSKJ. , Jurija, st. 49 mliia, s*-1*" na se ]i meseca juiu ep da se naloži za mesec 50 •ei’ iklada 'I Jf ,akoPraVl1 ber društvena na tov za vsakega člana in članico oClete src ti % s k: it ‘he v Ut 4 i l uiiiimiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiumiiimiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim!iiiiiifiiiiiimmiiHiiiiiiimiiiiimimiiiiHiiiiimiiiimiiimiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT m if iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllliiiiiliiilllllllllllllIIIIIKlllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll OETICEN PETELIN I. JIGGS TO THE RESCUE ^ je živel mlad petelin-Kar je zakikirikal, se ®alo in če je stal ponosno ,°jišču, je pel tako čudo-ePe romantične balade, da vsi čudili. Da, vsi, le 'aki domačega dvorišča ^di njemu podložni ko-narod ni hotel nič vedeti !&ovih zmožnostih. Bil je 7 ta njegov narod še neu-111 zabit; videl je začetek slasti in uživanja v debati deževnici. duše razžaloščen, ni pesnik vbijati s silo 'te bučice kokošk smisla ^tnost in lepoto, ampak °dpravil k racam. 'Riajo lepe kljune in so tega gotovo visoko na-!,etle.” si je mislil. Ali, ko °dprle in se začele oglate videl, da so prav tako tlle kakor njegove kokoške, 'ehovale zasramovale so zato je ubogi pesnik podečo pri puranih, o katere od nekdaj mislil, da so ^etnejše živali. Toda uso-ni bila mila—tudi tu je ^očaran, zakaj purani so 'ove narave, pota na svoje debele, rdeče lce in niso nikogar spre-v svoje društvo, po seb-He mladih, nadebudnih ov. sedaj ? Pa, če bi šel na dvor?” ^išljal. “Tam vlada se-'av.)i kralj njegova nabost je bila že od nekdaj mladih pesnikov roman-1 balad.” *ralj se je res zanimal za Pesnika, ki je v zahvalo Nalašč za to priliko zlože-!p®®sno ba ado; imenoval ga Sv°jega dvornega pevca $1“ t je poklonil zlati red pav-ePa sedme klase. Naše->etelinčku se je od sreče 8rce. jr* ji*1 |u se ne ed' ‘nič ne-0ve roti lit, jilofi kot be-,rat iii ivnife kri' I alfa M Polly Dark lived in the brown bungalow with the cream colored trimmings, with the big lawn around it. Dolly White was just Polly’s age, and she and her parents lived in the little white. Colonial house with the green shutters, next door to the Darks. Sometimes Polly came over to play with Dolly, and of course, they had good times together. On this particular morning, an old man selling toys had made his appearance on Park Street, where Polly and Dolly lived. Polly had coaxed her mother to buy her a pair of cunning, little woolly white poodles. Dolly’s choice had fallen on a strange but comical-looking toy which somehow suggested a monkey, although the body was like that of a boy doll. It wore shoes and stockings and a velvet jacket, and had a long tail, and a face that made Dolly want to laugh every time she looked at it. She promptly named the creature Jiggs. As soon as lunch was over, the two children were to play at Dolly’s house in the care of Martha, for Mrs. Dark and Mrs. White were going to a bridge party. “Dearie me,’’.pouted Polly, “I should think they’d have that bridge finished by this 10 če ik*‘ el' 'ko st«| yen ai’£ j slO' žiiJ' itt* v«* bnc an1' ■til’ j*' \ob' f*j; ie incfl u# C‘ K*r H,^°ut an auto ride, IQr - - * vs r #V bil‘’ iei>° le"'’ cen o1 lKyV odlikovan se je vračal '*k; Pesnik domov. Purani so kovali globoko spoštova-*tace so se mu klanjale in ga prosile, naj živi ’'■littn kot častni meščan. J^aSi tega niso trpele .^ičrio so ga zahtevale zase. ,Jti,” so rekle, “iz nas iz-1,1 zato je naš. Me smo comes out of the oven, an’ fix Fido all up so he’ll look different.” Polly had spied an ink bottle on Mr. White’s desk, and by the side of the fireplace she found a nice little, sharp stick. So it didn’t take long to blacken the tips of Fido’s ears, and to put a couple of spots on his back, and darken one side of his face. “There,” exclaimed Polly triumphantly, holding up the freshly decorated dog, “would you know it was the same animal ?” Dolly admitted she wouldn’t “We’ll play,” decided Polly, “that the oven is a summer resort for it’ll be nice an’ warm in there.” It was necessary to set Fido away to dry, and so he was put under Mr. White’s desk. “That’s the barn,” said Polly, “an’ you must stay in there. Fido, till we call you out.” Fido growled angrily. Probably Polly pressed the little tin mechanism in his breast. Just at this minute there was an outcry from the kitchen, and Martha was heard scolding. “Whoever heard the likes of this,” she exclaimed, appearing in the doorway and holding the ill-fated Fannie by the tail. “Who put this dog on top of my pie? It broke in the crust nanj!” (Po “Jutru”) best by far the balmy breezes blow 6 sun is overhead, 6 the roads that go e the great tree-shadows ad? ^°; but pretty soon *nuch like work I’ll say 8 anywhere at noon, efe’re trees ’most all the e cool wind in your f a lunch box your side, ‘.^t a lively pace? W.e it? Count me in H^e — for just a while. 1^ care much for a spin 0ti mile after mile. 1( | like a little trip 5'rPlane thro’ the sky? !tl Unless you made a slip f1’ W .^°u started off to fly. it* :0m s great for keeping ] % ‘ feeing things, up there, freaky breezes fool People in the air. : o °ut a little swim, ,0tri noon ‘ to three or re talking! I’m in s J Xh !^Unt a sandy shore! mighty fine I’ll say; 1 lne in a car; i(j. )Qd swim every day 6s as the best by, far, Dolly’s Choice Had Fallen On A Strange But Comical Looking Toy time, for Muvver has been at it ’ I a long time!” But Polly soon forgot all about bridges and parties, for she was anxious to play with Jiggs, and Dolly wanted to examine the poodles which Polly had named Fido and Fannie. If you pressed a spot near where Fido’s breastbone ought to be, he would growl, and if you pressed the same spot in Fannie’s anatomy, she would give a sharp little “Woof! Woof!” “I’ll tell you what we’ll do,” said Polly. “I went to a party myself the other day, an’ they had a whole procession of animal crackers fastened on top of saltines with pink frosting, an’ that procession reached all the way around the table. “Martha is making a pie. I saw her when I went out in the kitchen a minute ago. Let’s set Fannie on top of the pie in the oven, an’ when Martha takes her out, she’ll be baked right on top of it, an’ your muvver and favver will be awfully s’prised when Martha brings in the dessert tonight!” Dolly was a little doubtful, but Polly usually had her own way, and so it was in this case. Fannie was borne to the kitchen and Martha had gone out for a minute. So Polly opened the oven door and set Fannie on the pie, pressing her feet well down into the soft crust. “Now/’ said Polly briskly, “we’ll s’prise Fannie when she and it spoiled the dog!” And sure enough — Fannie’s appearance was strangely changed also. From a flossy, silvery white, she had turned to a dull brown color all over, and one eye was gone. “Here’s the eye that rolled right out on the floor!” stormed Martha. “Such works!” Polly grabbed the little dog to examine the extent of the damage, and she must have pressed the little mechanism in Fannie’s bre.ast, for the dog gave three or four mournful “Woofs,” as much as to say, “Look at me now,!” “Oh, I don’t know,’’ shrugged Polly, “I like a brown dog as well as a white one, and a brown one will not show soil quite so easily. An’ I can stick the eye back in with a little mucilage or water glass. That’s good to fasten things with!” And away Polly went like a flash to her own home. She was back quickly. “There,” she said soothingly to Fannie, “you’ve been to the hospital an’ got home, an’ now you must go into the barn beside Fido, an’ stay there until you are both ready to come out, for your eye must have time to dry.” “The two of you better go out and play on the lawn,” ordered Martha, again appearing in the doorway. “All right,” agreed Polly amiably. “Come on, Dolly, an’ we’ll take Jiggs. We’ll wind him up an’ let him trot back an’ forth on the cement walk.” It was great fun to see the comical little fellow step forth carefully, and where the cement was quite level, he didn’t tumble over. Evidently someone else was interested in Jiggs also. It was a funny little, strange puppy that was out for a walk. He came along Park Street jingling his license tag, and suddenly he caught sight of Jiggs. Paddy, for that was the name on his collar, stopped in amazement. Jiggs was walking right toward him. He leaped forward, seized Jiggs by the nape of the neck, and flew off down the street as fast as his four legs could carry him. “Come on,” cried Polly, “we’ll get Jiggs!” But Paddy had a head start, and besides he could run faster than they could, so when they reached the head of Park Street, he had disappeared, but coming around the corner was Officer O’Toole, who was very good-natured. “We’re after a thief,” cried Polly, her eyes snapping. “He stole my Jiggs,” explained Dolly. “Now listen to that,” said the policeman, “and right here in daylight! And what did the thief look like?” Polly told him. Officer O’Toole nodded. “That’s Paddy all right,” he said, “an’ I met the little rascal meself farther up. That dog belongs to old Mrs. Ellis. She lives all alone in a foine house except for Paddy to keep her company. Come and we’ll see if we can get Jiggs.” Officer O’Toole turned, and Polly marched on one side and Dolly on the other. When they came to Mrs. Ellis’ house, the door stood ajar, and no one answered the bell -— that is, no one but Paddy, and he came and sniffed, and looked as innocent as though he hac never done a wrong thing in his life. Peach and pear salad. Peel and remove the stones :!rom enough peaches to allow one for each person to be served. Peel and core half as many pears as you have peaches. Crisp one head of fine lettuce. Prepare enough mayonnaise with whipped cream to allow one piled up spoonful for each nerson to be served. Just at meal time, arrange the lettuce on individual plates or on a large serving plate. Put y% a pear on each nest of lettuce. Put 4 quarters of peaches around each half pear. Put a heaping spoonful of mayonnaise in the center of each pear and, if you like, garnish with chopped nuts. Serve very cold with cheese wafers or thin bread and butter snadwiches. The policeman stepped in side for he had heard a low moan, as though someone were in pain. He followed the sound, and sure enough, there lay old Mrs. Ellis at the foot of the cellar stairs where she hac fallen, and beside her lay Jiggs where Paddy hac dropped him. Officer O’Toole wasn’t long in calling a physician who found that Mrs Ellis had hurt herself quite badly. “Dear me,” she said when she was made comfortable, might not have been able to get help for a long, long time if it hadn’t been for Paddy.” “And Jiggs,” added the nurse, who was taking care o her. “That’s right,” said Mrs Ellis, “and I must do something for those two pretty little girls. Polly and Dolly.” And that’s how it came about that Fido and Fannie and Jiggs found homes in the family of a good-natured laundress, while two lively, playful puppies, able to bark and to walk without any help from Polly and Dolly, came to live in the brown bungalow with the cream colored trimmings, and the little white, Colonial house with the green shutters. Tfff j£\ QOOK ii.xxixxxxrxxxrxrrriTTTTxrrTTTTrTTTYTTTTTTTYTYrrrirrx3 GEORGE KOZJAK Slovenian Janissary, Fifteenth Century Story Of The Slovenian Home-Life. By JOSEPH JURClC English Version By John Movern IrilllXrirmiXXXIXXXXXXXrTYX^ZITTTTTYTTXYTTTYTTyTirra biva kdor srečo vživa SAM Gorje mu, ki v nesreči sam! A srečen ni, sam! Imaš-li, brate, mnogo od nebes, od bratov ne odvračaj mi očes! Duh plemeniti sam bo nosil boli, a sreče vžival sam ne bo nikoli. Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorje. Kedor pa srečo vživa sam, naj še solze preliva sam! ALONE Alas for him who sighs in grief alone; Nor happy he who drinks his joys alone. Is Heaven kind to thee, 0 brother mine, Then from thy fellows turn not eyes of thine. The noble mind all pain alone will bear, But happiness will with another share. Thy heart, thy hand wide open lay, And seek to wipe a brother’? tear away, Seek thou an orphan’s sorrow to allay. He who would drink his joys alone, Shall shed his tdars in griel alone, (Gornjo pesem je zložil pesnik Si mon Gregorčič. Prevel na anglešk jezik in priobčil jo je v knjigi “Sloveni (Jugoslav!) .Poetry’ ‘sldvenpko-ameri ški pesnik in skladatelj Mr. Ivan Zor man v Clevelandu. — Op. urednika). POLŽJA hiSica V leskov grmič smo se skrili, polžjo hišo smo steknili: polža bilo ni nikjer, strla ga je divja zver. Hiša prazna je ostala, pod grmičkom samovala, v mahu se je žalostila, brez besed nam govorila: “Vsega pač je sčasom konec, naj bo cesar ali lonec!” (K. Širok). VEVERICA Veverka, ej, ti lepa gospa, kje si pa vendar ti doma? koderkoli te vidi oko, ti si povsod domača tako! “Dom so smreke visoke mi, gozdne sence globoke mi, veverka tam se udomači, kjer svoboda zlata živi!” (E. Gangl). (Continued) "I am not your friend,” replied the servant whom the old woman asked for the hand. “I will, however, pay you something if you really can tell me my future. Will you tell me how you can read my past and my future life?” said the servant, handing her his hand. “Just a moment, please,” said the old woman, looking at the palm of the servant’s hand. “In the past you have been twice in mortal peril, and you will again be in danger for your life. As to whether or not you will escape death at that time, I cannot foretell you at this time. Most likely you shall survive. At one time you were planning to get married, but you were not permitted to do so. However, within a year and a day from now you will be married to a young widow,” prophesied the gypsy woman. “You are, no doubt, one of t'nase witches who frequent the mountain Klek, riding through the air upon a broom. This woman can tell a man everything,” said the servant to whom the old woman had just prophesied. Having heard this remark made by the servant, the rest of the men at once demanded to know their fate. In prophesying to the servants one by one, the old woman schemed and lied as much as she could. But she was very careful in her talk so that she might not tell them anything that would hurt their feelings. After the servants had heard the old woman’s interesting talk, they thought in their amazement that they had one of the witches from the mountain Klek (The mountain Klek is located in Slovenia, Jugoslavia. The Slovenian people used to believe that the witches of their country held their gathering upon this mountain and that they came together by flying upon a broom. — Translator.) among them. They all thought and claimed that the old woman was nearly right in everything she had told them about their past as well as their future life. While the servants absent-mindedly were talking with the old woman, Lord Marcus, the owner of the Castle, entered the ■ yard from the other direction. When he saw the servants in a crowd, he at once demanded an explanation of what was going on there. While he was making this inquiry, his little six year old son, George, came running toward him and said, crying: “Father! Come with me! Come and I will show you something! There is a foreigner trying to steal our horse. He took our bay mare from the stable and is now taking her to the gate. I told him to leave her alone but he would not mind me. He just cast his eyes at me and tried to catch me. Come on, father!” said the little lad, crying. Having told what was going on, the lad laid hold of his father’s hand and took him to the gate, where they found the young gypsy, who was just trying to get upon the horse. When the Lord saw the action of the young gypsy, he lost his temper. He could not understand how this little lad dared to enter the stable in the dayt’me and steal his best horse. These thoughts caused Marcus to be so angry that in a moment he was upon the little thief. “What are you going to do?” said Marcus, yelling into the young gypsy’s ear, and thus causing the young lad to tiemble with fear so that he could not move. “What are you doing here? Whence have you wandered here?” said Marcus, striking the young gypsy lad with a stick and knocking him down so that he lay prostrate on the ground all covered with blood. The horse went galloping into the yard. When the servants heard the young gypsy cry, they all came rushing to the gate, and simultaneously a tall old gypsy, the father of the young gypsy lad, entered the yard through a big gate. In a terrible manner did the old man cast his eyes upon those present. He picked up the bleeding and fainting lad and carried him away. When he reached the gate he turned around and said in a loud voice, “Ye Lord and thy castle, hear what I promise. If the wound which you have inflicted upon my son does rot heal, you shall remember me!'1 Having said that he quickly went away. The gypsy woman, too, disappeared. . No one of the servants dared to move. “It was not a human being, ” they thought, because he came as suddenly as if he had been thrown out of a hat by a magician. It must have been he in whose presence we bless ourselves on account of fear.” So the servants thought to themselve.;. Lord Marcus, however, became very angry at the servants and spoke to them in an angry voice, saying: ‘.‘Why do you permit such people as that to enter the castle!” The following morning the gypsies tents below the Castle Kozjak had disappeared. Not very long thereafter the people in the castle forgot all about the gypsies and what had happened, because such occurrences were common in those days. People were then accustomed to all kinds of hardships, so that to them there was nothing unusual in it even if some battle caused them to shed their blood. CHAPTER III. One evening again, just as the sun was setting, Marcus Kozjak and his son, George, stood under the branching lime-tree in a small garden behind the castle. The wealthy lord was mournfully looking toward the distant countries beyond the beautiful mountains and green plains that were stretching before his eyes. He may have been thinking of his young comrades of the war who fell and died in fierce battles, or, he may have been thinking of some of those who, perhaps, were still living in some foreign countries; he may have been thinking oi !iis late wife, as he occasionally cast his eyes upon the neigh-I boring castle Shumberg; or, he may have been meditating on i (Continued on page 4) ____ GEORGE KOZJAK (Continued from page 3) what should in the future become of his native land,, where he had lived ever since his infancy. From his profound revery Marcus was finally aroused by his bright son, who spoke to him, saying: “Father, when shall we go to Zatichna to get Father Bernard, who you said was to teach me how to read?” “Tomorrow,” • replied Marcus. “Shall I go with you, father?” asked the lad. “You shall, provided you’ll be a good boy,” replied Marcus. While Marcus Kozjak was talking with his son, the old housemaid brought him a message, saying that the guard had permitted a foreign lord to enter the castle. Having heard this news, Marcus went to receive his guest according to the old custom that prevailed in those days. As soon as Marcus had left the garden, the old housemaid took a seat beside the young lord, whom she used to nurse and love in his infancy as if he had been her very son, and with her nimble tongue, she began telling him old stories and anecdotes. Upon entering the castle Marcus found an old acquaintance waiting for him there. It was a man whom he had met in his youth, years ago, while in the war in Germany. Having found the knight at his home, Marcus was greatly surprised because in those days it was not customery for one to visit his friend in a foreign land. As soon as they had concluded their greetings they both took seats by the wine-table and began to converse. “I never thought to be so fortunate as to have the opportunity of seeing you and talking with you at my home today,” said Marcus to his guest. “I suppose there must be some very important business that has brought you here to visit our country and your old friend. If so, will you kindly tell me your wish? You may ask me for anything that your heart desires and I assure you that your request shall be granted if it be in my power so to do.” “You are right, friend Marcus. It was a very important business, indeed, that has brought me into your country, and while I am here, I thought it would not be well to slight my old friend, especially at this time, when I am in need of such men as you are. You must not think, however, that I have come here to ask you any aid for myself. No, I have come here to look for sturdy soldiers for our Emperor.” “Fof the Emperor!” exclaimed Marcus. “And how has that happened, that you are recruiting men for the army? If that’s the case, I will give you some assistance. However, I myself can hardly leave my home at present. You no doubt know that in recent years the Turks have quite frequently attacked us and therefore we must always be ready for th|© defence of our country. There is also another reason that warrants me not to leave my home; namely, I have a young son and there is no one with whom I could safely trust him. However, if it is true that the Emperor is in need of soldiers, I will give him some of my servants and will appoint my relative, Ludovik Kozjak, or someone else, commander of my army,” replied Marcus. “Wait a moment, Marcus,” said the guest. “But supposing this war is being called for the sole purpose of rescuing and liberating the Emperor himself? Supposing I should tell you that the Emperor’s life is in jeopardy? Then I am positive that you will not refuse him your sword and your right arm.” “What did you say? Do you mean to tell me that the Emperor is in danger of his life? If so, will you kindly tell me what has happened,” asked Marcus. “Then you don’t know yet what has happened? Well, 1 knew you did not know it. Just listen to me for a few minutes and I will tell you what is going on. You no doubt have heard that the Count of the city of Celje has met an unfortunate death.” “I have heard about that,” replied Marcus. “After his death,” continued the guest, “the province of Styria should by all rights be inherited by our beloved Emperor Frederick III. If he has not any other right to the inheritance of this province, he should get it because he is the Emperor. However, he is not the only man who is seeking the possession of this province. The knight John of Gorica (Gorizia) and the Hungarian King, Ladislav, are also claiming the title to this province. In order to forestall these two men, Frederick went directly to the city of Celje so that he might get acquainted with the people of the city and have them to recognize him as their regent. On his way to the city of Celje he was escorted by two hundred hussars, among them I myself. When we had arrived into the city everything seemed to be in our favor, with one exception; that is, the Emperor was afraid of Jan Vitovec, the administrator of the estate of the late Count of the City of Celje. The Emperor thought that this man might oppose him in his plan. I also knew that Lord Vitovec was a cunning man. He is one of those men who have very little principle. To avoid this obstacle, the Emperor entered into an agreement with Lord Vitovec whereby the latter was to share a certain pecuniary interest should our Emperor get the possession of the province. When the Emperor had thus won the friendship of Lord Vitovec, everything seemed to be in our favor. (To be continued) ti “Home Sweet Home.” Kaj vse bom počela ta mesec, se še ne ve. V Ohio. nisem videla nič tako lepih hribov, kakor jih imamo v Pennsylvaniji. Je vse preveč ravno v Clevelandu. Urednika prosim naj popravi moje pomote, ker to je moj prvi slovenski dopis. Se tudi lepo zahvalim za dolar, ki sem ga prejela za prejšni dopis. Štefania Dolinar (14 let), društvo št. 31 J.S.K.J., Braddock, Pa. MLADINSKI DOPISI Contributions from oar Junior Members POLETNI DNEVI Poletje se nagiba h koncu, z njim tudi pasji dnevi neznosne vročine. Bujne cvetke se še nahajajo v vsej svoji krasoti, dočim z drevja list za listom odpada. Še par tednov, in šolski prostori bodo zopet napolnjeni z nadebudno, razposajeno mladino. Marsikateri izmed nas se tihoma veseli, da zopet nadaljuje in dokonča svoje študije, ter zida pri tem gradove v oblake, češ, kaj mu bo vse bodočnost prinesla? Bodisi tako ali tako, skrb in žalost nima danes mnogo prostora v naših veselja prekipevajočih srcih, kaj še? Kadar nam čas dopušča in pridemo v prosto naravo, vse se veseli in vse je naše, zdi se mi, da drevje šepeta in vse cvetke ob potu smehljajo nam o mladostni sreči. Razna tukajšna podporna društva so priredila več vrtnih veselic, katere smo pridno po-sečali, saj je tako nebeško lepo v majhnih, tihih gozdičih, proč od šuma in hrupa velemesta. Lansko leto v tem času so me pozdravljale sapice ob minnesotskih jezerih ter omami ji vi duh. tamošnjih cvetk. Letos pa mi šilmi 'po ušesih kolesje v za-duhli tvornici. Večkrat . se spomnim besedi: V potu svojega obraza boš služil svoj kruh. Želela sem dela, in dobila sem ga, ne škodi niti mlademu človeku pogled v življenje in njega napore, saj je itak samo za čas počitnic. Sladki sen bo skoro zginil . . . Najlepše pozdrave vsem bratcem in sestricam po širnih Zedinjenih državah; prosim tudi druge, opišite, kako ste se zabavali in kaj počeli med počitnicami. Jeannette Sega (15 let), društvo št. 70 J. S. K. J, trees, picked flowers and also got a lot of sticks for the beans then we started for home. We children stopped at the “Seventeen Ditch” for cattails and picked one hundred of them, We gave half to our friends then went home all dirty, we took a bath and in this way ended a happy day. I sent my best regards to all the young members of the J. S K. J. Johanna J. Kumse (Age 13), Lodge No. 6, J. S. K. J MOJE POČITNICE Ko se je šola nehala, sem bila doma ves mesec junij. Mami sem pomagala kaj delati in učila sem se tudi kuhati. Dne 4. julija smo imeli kompanijo iz Clevelanda, kjer izhaja Nova Doba. Prijateljica je ostala pri nas deset za dni, potem sem pa jaz šla v Cleveland z njo. Tam sem se pa fino zabavala. Tisti dan, ko smo prišli v Cleveland, smo šli na slovenski piknik. Ljudi in sorodnike, ki jih poznam, sem tudi šla obiskati. Šli $mo tudi v Stillman Tea: ter, kjer smo videli fino igro “The Lion and the Mouse.” Glasove igralcev smo slišali pc vitafonu. Slišala sem tudi slovenski koncert v Gordon parku, kjer so peli in igrali slovenske pesmi. Najboljše je pa še prišlo. Šla sem obiskati našega urednika, ki je bil zelo prijazen z menoj in mojo prijateljico. Smo se pogovarjali o konvenciji in o mladinskem oddelku. Zdaj sem videla že tri glavne uradnike J. S. K. Jednote, namreč glavnega predsednika, vrhovnega zdravnika in urednika. Zdaj bi rada poznala še glavnega tajnika. o katerem mi ie povedal urednik, da je zelo fin človek. En teden sem bila v Clevelandu, nakar sem šla zopet pro- HIKING Mother planted some climbing beans, which grew nicely One day she said: “We have to get some sticks for our beans.” “Yes, we can go in the woods to get them, our friends can go with us,” we girls replied. The next morning we packed lunch and started off. After meeting two friends and their families, we crossed the “Coney Ditch” on “The Seventeenth Ditch,” where the woods began. We walked a while and found a nice shady place to rest, since it was a very warm day then we picked dry branches and other pieces of wood, put some paper under them and wanted to start a fire, but where were the matches ? We were thinking that all of us forgot about them, but suddenly my mother said that she brought some along. How glad we were for otherwise we would have to walk back for them or eat row wieners. So we baked them and had a good dinner in the fresh air. We brought three potatoes along and put them in the fire to bake, but it was to long to wait and went farther in the nice woods. Soon my mother spied something brownish, white and calling the other ladies it, was determined they were “parkelee” mushrooms. These ladies were very fond of eating them so we looked for more and found a couple large “parkelee” only but saw many small ones. We nearly forgot what we came for. So we climbed the REDPATH CHATAUQUE Every year a Chatauqua comes to the town of Export Pa., providing the people of Export (about forty at least) sign the contract that they want the Chatauqua and are willing to pay if it does not make enough money on the admissions. The Chatauqua stays five days. In the morning it provides an entertainment for the children. They have a lady, called the “Junior Lady” to take care of that, and usually on the last day the children parade through the town. For the older folks and also children performances are held in the afternoon and evenings I just attended the evening performances. On the opening night the Filipino Collegians were featured,, and a lecture was given by C. M. Sanford. Native instruments were played by the collegians in the midst of a Filipino stage setting. Mr. Sand-ford’s lecture was particularly the purpose to guide the young people in choosing the proper work and to avoid misfits in industry and the professions. Second night: H. C. Shad- well’s Scout Band. The boys played a program of standard, classical, popular and novelty music, under the personal direction of Mr. Shadwell. Third night: Three ladies sang, played the piano and one was a very good violinist. A ecture the subject being “Full speed ahead” was given by E, T. Bailey. He is very comic. He made us all laugh by his many jokes. In one of his jokes he said: “A woman, trying to get a divorce and the only reason she gave was that her husband couldn’t make good coffee.” Fourth night: The comedy “Tommy.” It may be called a page from everyday American life, “touched with the glory of youth.” Very well acted and very interesting. The father, always working crossword puzzles, hunting his pencil and wanting a cigar. The mother, hunting pins, sewing dresses and wishing that Tommy would come. The daughter not knowing which fellow to marry. The uncle trying to help to make trouble and then make peace. Closing night: S. S. Henry and Co. Magic and art. That was well worth seeing. How can a woman come out of a trunk which was empty? How can Mr. Henry make such beautiful pictures with colored sand. 1 know some of you readers have seen the Chatauqua, but 1 hope you enjoyed these lines. I cannot describe it all. This is too long as it is, so I’ll not make more business for the waste paper basket. Thanking the editor for the check and best wishes to all. Mary Gombach (Age 15), Lodge No. 138 S. S. C. U forget them until mischief has been done. A match on the floor is always a dangerous thing. It may be stepped on and ignited or it may be founc by a little child, or it may be carried into the wall or under the floor by a rat or a mouse. It is not probable that mice often start fires by gnawing matchheads as people think, but they use them in building nests in warm comfortable places, close to chimneys or furnace pipes. Anna Leskovec, Lodge No. 71 J. S. K. J Klein, Mont. Dear Editor: I am going to tell you about the new place I am living in. This town is called Roundup. All along the road to Roundup you will see, about half mile away on each side some tall rimrocks. There are many small coulees running to the north bordered by these rimrocks. The rimrocks that border the coulees are so steep and rugged that no animal can climb over them. Aha! The cowboys see these little coulees! At every fall roundup the cowboys round-up their bunch of cattle into one of these coulees and brand the calfs and colts, too. This is how I think Roundup got its name. The last issue of the Nova Doba held quite a few pages. I sure like to look at the pictures. You can see all the old pioneers of this organization, and especially Mr. Editor in one corner, looking kind of joky. I wonder if there is any young fiddlers in this organization ; I would like to get acquainted with them so I could get hold of some Slovenian notes for the violin. Best regards to all juvenile members. Rudolph Cvelbar (Age 12), Lodge No. 88 J. S. K. J., Klein, Mont. P. S. Thanks very much for the $1.00 check. I think you’re giving me too much. DOPISI (Nadaljevanje iz 2. strani) ni od nikoder, stroški so pa vedno. So različni stroški pri društvu in za marsikaterega člana moramo zakladati društveni asesment vsaki mesec Ako eden plača, pa drugi dolžan ostane. Vsakemu pa je znano, kako blagajna obstoji. Prosim vse tiste člane, ki ne prihajajo redno na društvene seje in ne plačujejo svojih asesmentov do 25. vsaki mesec, da se bo v bodoče postopalo z njimi po društvenih in jednotinih pravilih. Ako se takemu članu pripeti nezgoda ali bolezen in ne bo imel plačanih svojih asesmentov vsaj do 25 v mesecu, tudi ne bo deležen podpore. Vsem takim članom priporočam, da pregledajo pravila JSKJ, da se bo vsak vedel kako ravnati v eni ali drugi zadevi. To je velike važnosti in marsikateri je potreben, da se o tem pouči, če mogoče kateri član nima pravil, naj se oglasi pri društvenem tajniku, kjer jih bo dobil. —- Z bratskim pozdravom Martin Motz VALUABLE BUT DANGEROUS The match is perhaps the most valuable and the most dangerous article made by man. It has been in use for less than one hunderdred years, but to think of trying to get along without it. If matches are spilled and you leave them strewn about for even a little while, you may Davis, W. Va. Tem potom sporočam žalostno vest, namreč, da je nemila smrt pretrgala nit življenja našemu članu Leopoldu Jeranu dne 3. avgusta. Bolehal je več let in končno neprestano šest mesecev. Tej zadnji bolezni je podlegel. Bil je član dveh podpornih organizacij, namreč JSKJ in SNPJ. Tukajšni člani omenjenih organizacij so ga spremili k večnemu počitku na pokopališče v Thomas, W. Va, dne 6. avgusta. Pokojnik je bil rojen na Gorenjskem leta 1871. V Ameriki je bival okoli 25 let in .je bil zelo priljubljen med rojaki in poznan daleč na okrog. Bil je večletni tajnik tukajšnega društva sv. Janeza Krstnika, št. 106 JSK-J in zelo aktiven za napredek istega. Nobena pot mu ni bila predolga, nobena beseda predraga za v korist društva. Njegova aktivnost za društvo ni nikdar počivala. Pogrešali ga bomo močno, kajti take aktivne člane je težko nadomestiti. Naj mu bo lahka ameriška zemlja, družini pa naj bo tem potom izrečeno iskreno sožalje! John Kosancec, tajnik dr. št. 106 JSKJ. Republic, Pa. Članom društva št. 171 JSKJ v Republic, Pa., sporočam, da smo sklenili prirediti na dan 26. avgusta skupni piknik za našo mladino. Piknik bodo priredila skupno tri društva, namreč društvo št. 171 JSKJ, društvo št. 85 SNPJ in društvo št. 23 SSPZ, vsa v Republic, Pa. Piknik se bo vršil v starem Schoolhouse pri K Knezu na Thompson No. 1 Tovorni avtomobili bodo čakali na Republic 26. avgusta popoldne do polu dveh. Vse člane gorinavedenih društev prosim, da pripeljejo vse otroke seboj, da bodo vedeli, da so člani slovenskih podpornih društev; bo zanje dovolj proste zabave. Torej, na svidenje 26. avgusta! Karol Knez, tajnik dr. št. 171 JSKJ Cornvall, Pa. Na zadnji redni mesečni seji društva sv. Srca Jezusa, št. 159 JSKJ je bilo sklenjeno, da se priredi veselica v prid društveni blagajni. Veselica se bo vršila v društveni dvorani 25. avgusta in se prične ob sedmi uri zvečer, član našega društva, ki se veselice ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Vstopnina k veselici je 25 centov za moške in ženske od 16 leta naprej. Torej, člani in članice, ne pozabite priti, kajti čisti dobiček veselice je namenjen društveni blagajni, kar bo v korist vsem. Vabimo tudi sosedna društva in posamezne rojake in rojakinje, da nas po-setijo na omenjeni večer. Pripravljalni odbor bo skrbel za vsestransko postrežbo, tako, da upamo vse posetnike zadovoljiti. Torej, na svidenje 25. avgusta v društveni dvorani. Z bratskim pozdravom John Yaklovich. predsednik dr. št. 159 JSKJ Aurora, 111 Podpisani sem pohabljen na nogah in nesposoben za vsako delo že od leta 1919. Hodim po bergljah in grem vsaki teden po dvakrat k zdravniku za električno zdravljenje. Naša slavna J. S. K. Jednota mi je že pred petimi leti plačala odškodnino za nogo in od takrat nimam od nikoder nikake pomoči. Preživlja me z delom moja žena, ki pa je bila tudi v zadnjem času sedem mesecev jolna. Tem potom se torej najlepše zahvaljujem J. S. K. Jednoti, oziroma njenim uradnikom in zastopnikom, ki so mi naklonili denarno pomoč v znesku 5540.00. Iskreno se tudi zahvalim sobratu Avgustu Verbiču od društva št. 81 JSKJ za pomoč, še enkrat najlepša hvala in mnogo napredka J. S, K. Jednoti, ki ne pozabi svojih članov v potrebi! Frank Žagar, neenakopravni član dr. št. 81 JSKJ Claridge, Pa. Tem potom naznanjam, da bo društvo sv. Mihaela št. 40 JSKJ obhajalo 25-letnico obstoja na dan 1. septembra 1928. Za la dan vabimo vsa bratska društva in posamezne Slovence in Slovenke iz II<3r-minie, Braddocka, Delmonta, Universala, Manorja, Exporta. Greensburga in drugih bližnjih naselbin, da nas poselijo. Ob- širnejše poročilo o slavnos 1 natančni program bo P1'10 , pravočasno. Za enkrat omenim le toliko, da bo pravljalni odbor poskrbe dobro postrežbo v vseh oz* ] Tu v Claridge delajo novo mentno cesto in bo pravoc odprta skozi Claridge o strani. Pride se na C a 1 kakor iz Delmonta P° ceS 1 Kiwtown na Claridge- z mimo Maj skozi Mar o sW obr n (Ne Wn tnin< ( »a r 4 jui gfmu porta se pride Church ali pa Valley. Kateri pridej Harrison City, se morajo ti čez Manor Valley ce® 0 kateri pridejo čez Jeane^e se obrnejo na Arling0 desno. Ni tlakovana ces je v dobrem stanju. g Slavnost se bo vršila v venski dvorani. Kličem dobrodošli- Anton Jerl na svidenje in VV. Me, Slo n 1 br< fijei !ade S 8] dn Sl ne 2akl, >isa: tam sla loti. « dr J* Sl 5 Ve Shinnston, Na seji društva sv. ^ št. 179 JSKJ, ki se je *, b 12. avgusta, je bilo sk :lt). da se mesečni društveni ment zviša od 15 na 25 c ja ali t *» potrebno l,nv mesečno na člana To je bilo svrho, da si nekoliko izC mo društveno blagajn« in članice našega društva izvolijo to vpoštevati- čla bratskim pozdravom taj« dol lffč, bil fta tki John Cvetan, - CUnJ«*, ,, drus Članom in članicam Sl. 40 JSKJ da J® sej1 sv. Mihaela, vljudno naznanja, sklenjeno na društveni 12. avgusta, da b°m° P1 Ijali PETINDVAJSET ] CO društva 1. septembra^ nost se bo vršila oniell'Li(< dne popoldne v Narodnem Domu v ^ a ^ Pa. — Cesta, katera gradi, bo do se omenjen e*«., prilično dogotovljena, ^ bo v tem zadržka, člani in članice iz okolice slavnosti ne u. vgj! Tem potom so vabljen1 ^ samezni člani in čl^nice’ *ko H te, !l>ost v I 'fezp y ifcvrsi df^u *hv£ ' ] l,lza Vs ft! d< tudi cenjena društva., že ki s° mtio zadevna povabila ze ^ gj da nas posetijo na dan j tembra. Natančni l’1 slavnosti bo priobče11 , - Bratski P°zd Mu Anton K°s0fcrgll^ tajnik dr. št. 40 J Št. časno. Društvo sv. Antona. dl clK o JSKJ je sklenilo, da se,f^dftva abi- "iam JVe * Z ^ Hi !tžav °Hc :%t člani tega društva bo . udeleževati sej. Nek‘l ^ dri Po ni čisto pozabijo, tr®l.6l)k( štvene seje vrše vS® rgIlSlcč nedeljo v mesecu v ® ej, a domu. Od sedaj n&P ad^ ne bo na sejo bolniški ^ nikov in ozdravljene? bo šla dotična bolr>lS 0 in Čl*111 znica v koš. Danes članov v odraslem 111 ^s1 v mladinskem oddelki’ sest- J pa jih pride pet ali s ^ p kaj zaključi na se^’.b raV 11 okoli govori, da se fkoii jfe c «5 p ho K' k , •iii R i h«: 26 M redilo, 1 u im«****- .. p nov, katerih že ni b1 ^ na seji. Ako je j vse v najboljšem ie j* Tajnik se jezi, koliko gejo j doma z njimi, aJi 1 ni. Ako se Člani 11 udeleževati sej, v (Dalje na 5. stra__ v|0^ 'Usi plačuje na denar11 Prudential, £ ? .,«1 ., , Ces3r (Zakrajšek rii f V ,ei d el asi ent in: riti olj iji>: u smo pronašle, da je za-5 neresnična, in smo prišle ^ključka, da je zlobna rogala omenjeno v škode-™em namenu, oziroma je škodovati društvu in »oti. ® društvo št. 133 JSKJ: ne; ^ Shaus, predsednica; An-Verbič, tajnica; Frances jeli3’ blagajnica. (Društveni Krayn, Pa. j(|'5menil sem se poročati, ka-^stojimo tukaj. Prišel sem °nvencije JSKJ, misleč, da dobil kaj izravnanega H da pojdemo delat, to-W sem razočaran, kajti še vedno traja. Naši W stojijo trdno, to je *jajo na stavki, medtem ko e, fftatežev na delu že preveč, da ne vem kaj bo z nafto se položaj ne izpreme- Ti tej imliki si štejem v Bsli da se zahvalim roja-v Pittsburghu za izborne lfezplačno postrežbo dele-,|tl- Zahvalim se nadalje' Nstno postrežbo sobratu dl v Chicagu. Istotakc iahval j em elyškim roja-df1 ža krasen sprejem delegata vsestransko postrežbo. Vsi in mnogo pozdravov »i! Anton Tauželj, delegat dr. št. 136 JSKJ. anonsburgh-Strabane. Pa. JBILO na šubljev ■pERT. — Tem potom na-‘'am javnosti, da je tukaj vensko dram. društvo zvezi s pevskim dru- l»v Ilirija povabilo opernega jS® ,Hr. Antona Šublja, barito-2&vne opere v Ljubljani ^redi v nedeljo 26. avgu-0ticert v naši naselbini. e,-t se bo vršil v dvorani to naznanilo in se polnoštevilno udeležite seje 26. avgusta, da se ukrene vse tako kot bo večini po volji. Z bratskim pozdravom John Balant, predsednik dr. št. 44 JSKJ Chisholm, Minn. Zopet mi je poročati žalostno vest iz naše naselbine, namreč, da smo izgubili dne 23. junija dobrega društvenega člana, sobrata Johna Vujčiča Podlegel je operacijo v glavi, kateri se je moral podvreči v bolnišnici. Pokopan je bil po katoliškem obredu dne 26. junija na Good Hope pokopališču v Wisconsinu. Pokojnik je bi) rojen leta 1888 v vasi Pilatov-ce, fara Sveta Nedelja. • V Ameriki je bival okoli 25 let K društvu št. 60 JSKJ je pristopil meseca januarja 1916 in je bil dober član istega do konca življenja. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in tri nedorasle otroke, v Pueblo, Colo., pa enega brata. Naj bo pokojnemu sobratu lahka ameriška gruda, žalujoči družini pa bodi izraženo iskreno sožalje! Za društvo št. 60 J. S. K. Jednote: John Erchul, tajnik New Duluth, Minn. Tem potom poživljam vse člane društva sv. Srca Jezusa, št. 128 JSKJ, da se udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 26. avgusta. Ta dan bo zadnji čas za plačati ases-ment za ta mesec. Kdor do tistega dne ali tisti dan ne plača, bo suspendiran. Seja se bc vršila v navadni dvorani o polu deseti uri dopoldne. Razpravljali bomo, kje bomo obdrževali naše seje v bodoče, ker cex*-kvena dvorana bo dovršena ta mesec. Poleg tega pride na razpravo še več drugih važnih zadev. Torej, pridite na sejo vsi! —iZ bratskim pozdravom Anton Chernich. J. S. K. Jednote. Njih poset nam je ostal v lepem spominu, in upamo, da tudi delegati ne bodo pozabili na svoje pitts-burške prijatelje. Z bratskim pozdravom Jacob Saver, blagajnik dr. št. 26 JSKJ Chisholm, Minn ROJAKOM V MINNESOTI. Nedelja dne 26. avgusta je naš “Jugoslovanski Dan” v Minnesoti. Ta dan bo za naš narod v Minnesoti zgodovinskega pomena, kajti tedaj bomo mi Slovenci in ostali Jugoslovani zopet javno nastopili pred ameriško javnostjo kot celokupni narod. Ta javni nastop našega naroda se bo vrši) v našem mestu Chisholm, Minn pod zaščito Ameriške-Jugoslo vanske Zveze, v Minnesoti. Zatorej mi spodaj podpisani člani pripravljalnega odbora vljudno vabimo vse zavedne Slovence in Slovenke, kakor tudi ostale Jugoslovane v Minnesoti, da naj dne 26. avgusta dospejo v naše mesto Chisholm, da si zopet enkrat podamo roke kot sinovi in hčere ene matere Slovenije, in se po domače zabavamo. Jamčimo vam tudi že v naprej, da naše Jugoslovansko občinstvo vas bo prijazno sprejelo in vam izkazalo isto gostoljubnost, katero zamoremo najti le pri ljudeh, v katerih prsih bije slovansko srce. Velikanski pohod (parada) se prične točno ob 1:30 popoldan na prej-omenjeni dan, na kateri pohod vljudno vabimo vsa jugoslovanska podporna društva v. mestu Chisholm in v raznih ostalih naselbinah v Minnesoti. Torej, dragi rojaki in rojakinje, kličemo vam še enkrat: Na svidenje in dobro došli v naše mesto Chisholm dne 26. avgusta! Pripravljalni odbor: J. M. Vaide, J. J. Sterle, Martin Sevar, Louis Turk in Peter Krhin. t. lO^ se va Postonjska Jama in J 6 °b dveh popoldne, stari d1* ^oživljam vse Slovence in ti-el6|1ke tukajšne okolice, da l^m^Ude te redke prilike. “toli po slovenskih naselbi-id^jJ6 dozdaj še g. Šubelj na-Čl4,’ Povsod je žel sijajne e- Izkazal se je resni: IT Umetnika-pevca, in s petjem si je na mali a srca poslušalcev. Kaj čel,^ še nismo imeli v Can-1, zato je upravičene nf e S da se rojaki in rojaki-okolice v kar največem 1 udeleže koncerta v ne-1^6. avgusta ob dveh po-e> stari čas. Za odbor: John Troha 1,0' ii*e! 'S Barberton, O. .Potom poživljam člane j^e društva sv. Martina y^SKj, da se polnoštevil-)& ^eže prihodnje seje, ki j^ila v nedeljo 26. avgu-H * omenjeni sebi bo treba Vfcč važnih zadev. Naše I olc 1\ J e eno 'Ib c*ru^tev '^i, ter je takorekoč za- najstarejših v tukajšni K) ■N* ni re-„ £ J" k L>i* !i» -1(1-, ter llnjl^i ledino na društvenem t j Ustanovljeno je bilo V • septembra 1903. To-eče ietos 25 let odkar je ^.^tanovljeno. Na gori-" seji se bo razpravlja-| ije e Prireditve in praznoti ^ letnice društvenega ’ s a; Ob enem bosta po-°ja poročila delegata %, ^ruštva, ki sta se vrnili y»cije. stevajte, bratje in sestre, Pittsburgh, Pa. Naj si vzamem tudi jaz prostost za nekaj vrstic v našem glasilu. Zgodovina naše Jednote je bila približno natančno in hvalevredno opisana ob njenem jubileju, kot je bila želja naših starih in ponosnih pijo-nirjev. Ne bo pa odveč, če še enkrat omenimo težke boje, ki so jih imeli ustanovitelji J. S. K. Jednote, ki je 18. julija proslavljala tridesetletnico svojega obstoja. Želja teh ustanov-nikov je, da tudi mladi rod ceni delo starejših, si vzame vzgled iz zgodovine naše orga nizacije in išče biser, ki se izraža v medsebojni bratski ljuba-vi. To v spomin na one težke in temne čase in v priznanje in zahvalo ustanovnikom za njih odkrito in bratsko ljubezen, ob enem pa v izpodbudo našemu potomstvu v delu za srečnejše in lepše dni. Naša J. S. K. Jednota je bila ustanovljena 18. julija 1898 na Ely, Minnesota. Dne 18. julija 1928 je praznovala 30-letnico svojega rojstva in v proslavo tega so tri pittsburška društva, to je št. 12, 26 in 182 priredila impozanten skupen banket v Slovenskem domu na 57. cesti Obisk banketa je bil zelo povo-Ijen, kljub veliki vročini in za bava je trajala do jutra. Via-dalo je v splošnem dobro razpoloženje, lep red in zadovoljstvo. Zahvaliti se moramo za poset članom in članicam tu-kajšnih' društev, kakor tudi drugim gostom, dalje predsedniku nadzornega odbora, bratu R. Perdanu in drugim govornikom za njih lepe besede. Zatem je prišel poset delegatov iz Pennsylvanije, ki so bili na poli h konvenciji v Ely, Minnesota. Sprejeli smo jih kot brate in jih po najboljši možnosti podvorili. Potem smo jih spremili na postajo in jim želeli srečno potovanje in mnogo uspehov za rast in procvit Cleveland, O. , Zastopniki društev J. S. K. Jednote v Clevelandu in okolici so vabljeni, da se udeležijo naše redne seje, ki se bo vršila 29. avgusta o polu osmih zvečer v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. (staro poslopje, soba št. 4). Na omenjeni seji bomo slišali poročila delegatov 13. 'redne konvencije in se pogovorili o delu za bodočnost. Za odbor skupnih društev: Frank Kačar, tajnik. bratje in sestre po krvi, jeziku in društvih in veselimo se medsebojnih uspehov. Saj je življenje itak tako kratko, da bi morali vsak trenutek vestno porabiti, bodisi za delo ali razvedrilo. Vsem rojakom, ki se bodo udeležili slavnosti naše 25-let-nice na 1. septembra, zagotavljam, da jim ne bo žal. Povabim tudi sobrata urednika, da nas poseti, če mu čas pripušča. Naša naselbina je oddaljena od Pittsburgha samo 27 milj, kako dolga pa je pot iz Clevelanda do Pittsburgha, to mu je pa itak znano. Ce pride, bomo šli na farmo “drugega” rojaka. Sploh so dobrodošli na naši slavnosti vsi dobromisleči in zabave željni Slovani od blizu in daleč. Torej na svidenje! Anton Yerina, blagajnik društva št. 40 JSKJ. catching ball at the picnic. Vida A. Kumse, Lodge No. 6, J. S. K. J. Ely, Minn. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 1 J. S. K. Jednote je dne 12. avgusta odglasovalo, da pokloni svoto $10.00 za Vilharjev spomenik. To iz razloga, ker je bil oglas v programu Vilharjeve prireditve za njegov spomenik. — Rodoljubna hvala! Matija Pogorelc. Cleveland, O Representatives of all J. S. K. J. lodges in Greater Cleveland are requested to attenc our regular monthly meeting which will be held on Wednesday, August 29th at 7:30 P. M in Slovenian National Home. St. Clair Ave., Old Building, Room No. 4. We will try to solve some problems for the future, and we will also hear reports of our delegates to the 13th regular convention. For the Committee of Federated Action: Frank Kačar, Secretary. Claridge, Pa. Kakor je bilo že poročano, vršila se bo 25-letnica društva sv, Mihaela, št. 40 J. S. K. J. v Clridge, Pa., dne 1. septembra, to je na soboto. Vse je V pravem teku in društveni odbor deluje s polno eneržijo, da bo vse prav in pravočasno urejeno. Naš društveni predsednik je na bolniški listi, ker mu je v rovu roko zlomilo. Njegovega dela pri društvu baš sedaj zelo pogrešamo; zato moramo pa drugi društveni uradniki malo bolj delati. Vsa bratska društva in vse okoliške Slovence in Slovenke vljudno vabimo, da nas poseti-jo na dan 1. septembra. Cim več nas bo, boljša bo zabava in večja bo reklama za društvo in Jedno to. Pokažimo, da smo Lorain, O. Sunday August 12th the C. and M. baseball players had a picnic on Kos’s farm. We had,-fun, for the single men played baseball against the married men. Mike Cerne was a very fine umpire; of course the single men won since he isn’t married. The married men had to treat. Mr. Anton Jacopine Sr. was the star player of the married men. He ought to be on the C. and M. team. Next the C. and M. boys played with all other boys who fon’t play on the team. Here the C. and M. won again. Boy! they sure were good. Now, what do you think they did next? The married men pulled rope against the young fellows. In the first game, of course, ;he men won, ' since they weren’t tired. They all received \ cigar. Then the young men won. I suppose because half of them fell on the end. Of course, the girls also wanted to draw attention, so we had a race and Anna Jacopine coming in first, got a compact. Then again the next six girls raced and Mary Gerbec got fifty cents. Gee, it was warm. For another children’s race my sister Martha got a pretty blue Teddy Bear with bells on it’s neck. It seems Jacopine’s are all lucky for in the next race, Johnny Jacopine got a good basebal for coming in first. Now the women wanted to try their luck also. Fat, short, skinny slim ones entered. Such i sight. Oh boy! I should say they ran. Mrs. Paul Hoover come in first, and got a coffee perculator. The men ran next, One, two, three, there they go Oh! Mr. Jacopine fell then Mr. Svet on top; his eye glassei flew away. Mr. Soklich die not care for “živa kopica,” but ran on and received a gooc prize. At last the men ano boys, all ran together. Jackey Tomazjc, a short fel low come in first, getting a cartoon of camel cigaretts Most of them were distributed Then all went to dance. It seems that in all this fun and merriment, we received one misfortune. Frank Zgonc, five years old was on his way to the big hill near the 800 feet deep well; he didn’t see the barbed wire and got a large scare near his eye. He was taken to the hospital, but it wasn’t very serious. A group of us girls went on the hay stack in the shed. We jumped up and down and enjoyed ourselves just as any other small child would. 1 must admit my writ ting doesn’t look nice, because I sprained my finger, while Ely, Minn To the officers of the J. S. K, delegates and general public. I wish to extend my heartiest thanks for your co-operation and help which made my art exhibit such a pleasure as wel) as- a success. I realize the possibility of committing unpar-onable blunders where it is a person’s first attempt at working to please the public. If 1 have done any wrong whatsoever, in the smallest way, please o not feel that I meant to offend you or yours in any way, because I did not. I regret that I was not able to do much setter work which is due to my ick of education in art. (I had almost none). However, I do lope that those who have supported me by purchasing pictures from me, will love them as I do you. I shall then feel amply repaid in spite of any other difficulty that may arise. will try my best to reach a higher education, whereby 1 shall prove myself a credit to the Slovenian public. We have a great deal of genius smothered behind walls of poverty. The Slovenians, as a nation, are a smart people, but they are landicapped in many ways. It is necessary, therefore, that we show a brotherly spirit and lelp one another by saying good wherever its possible and where it is not — don’t talk. Notice the new Slovenian talent that we met only at this convention our great artist, a singer Anton Šubelj, our pianist and singer Jeanette Perdan, our director of Slovenian songs, as well as organist Mary Hu-tar, then our artist Mr. H. G. Perushek, and the genius Frank Antoncich and lastly myself. et’s hope we will, advance in everyway and I know we will. I thank you very much. Miss Marion J. Bubash. Waukegan. II!. The St. Roka lodge of the S. S. C. U. No. 94 has advanced one step forward in the betterment of its American Slovene youths by organizing a new odge for these youths. Since 1898 and untill lately, members of the S. S. C. U. have always at their lodge meetings spoken the Slovene language. Being somewhat difficult for the American Slovenes to understand the Slovene vocabulary, they did not enjoy the meetings. , HoweVer, the supreme officers of the S. S. C. U. realized the situation in Waukegan and agreed to give the' local lodge more rein. The new action was taken. The comrade plan was broached by John Kolenc and was approved and adopted by all members. The lodge number 193 was given by the su-prime Office of the S. S. C. U of Ely, Minn. The lodge meetings are held on the first Wednesday of every month at 7:30 P. M. at the Slovenian National Home. It has been agreed that the “Comrades” and “Rokas” participate in athletics, such as indoor basketball and bowling. A baseball team will be organized next yeai\ A picnic is to be given at Mo-zina’s Park September 2nd by the “St. Roka” and “Comrads” lodges. The general public is invited, a good time is expected to be had by all. Much credit for the nice way in which the Comrades lodge was organized, is due to Mr Paul Bartel and Joe Petrovič, President and Secretary of the “Roka” lodge. The elected officers of the Comrades lodge are: John Kolenc, President; Martin Zupec, Vice President; Miss Jean Kolenc, Secretary; Joseph Chuck, Recording Secretary; John Urh, Treasurer. (Dalje ua fi. strani),. ZAPISNIK XIII. KONVENCIJE J. S. K. J. (Nadaljevanje iz 1. strani). po 12, 14 in 16 ur na dan. K temu je prišteta še marsikatera nedelja. Kljub temu pa se nisem pritoževal, ker sem vedel, da delo mora biti opravljeno in ker sem želel, da se slavnost tridesetletnice JSKJ kar najlepše izrazi v njenem lastnem glasilu. Koliko se mi je to posrečilo, pripade sodba vam. * * * Predno zaključim, naj mi bodo dovoljena še nekatera priporočila. V prvi vrsti želim cenjeno delegacijo opozoriti na dejstvo, katero so nedvomno že itak mnogi opazili. To je potreba, da damo našim mladim članom, to je naši tu rojeni mladini, v vsaki številki vsaj eno stran angleškega čtiva. Za člane mladinskega oddelka je bilo dozdaj v tem oziru vsaj nekoliko poskrbljeno, za mlade člane odraslega oddelka pa prav nič. če hočemo mladino odraslega oddelka zainteresirati za našo organizacijo in njeno glasilo, moramo ji dati čtivo, katero razume brez napora. Vsak teden naj bi bil na angleški strani en kratek članek, ki bi moral biti vsaj nekoliko organi-zatoričnega pomena. Drugo bi izpolnilo zabavno in poučno čtivo, šport in dopisi mladih članov. Take mladinske “uredniške” članke bi morala pisati izobražena mlada oseba, ki angleški ježki tako obvlada, da se lahko takorekoč igra z besedami. S tem hočem reči, da čtivo ne more biti privlačno za mladino, če je napisano od oseb kot smo mi, ki mislimo slovensko, četudi govorimo ali pišemo angleško. Suhoparnih člankov, ki se čitajo kot trgovska pisma ali odvetniške razprave, mladina ne bo čitala. Najboljša vsebina članka pa je brez pomena, če ne vsebuje toliko lepote in privlačnosti, da privabi čitatelje. Med našimi mladimi, tu rojenimi člani imamo marsikje mladeniče in dekleta, ki pohajajo višje šole in imajo poleg tega tudi pisateljsko nadarjenost. Jaz sodim, da v mestu, kot je na primer Cleveland, ne bi bilo težko najti mladega člana, ki bi bil pripravljen pdleg svojih študij delati dve ali tri ure na dan za angleško stran Nove Dobe, seveda proti primerni odškodnini. Ali pa bi mogel delati kak dan v tednu več časa. Tedensko odškodnino naj bi mu po zmožnostih in zanimanju določal glavni upravni odbor, v sporazumu, oziroma na priporočilo urednika. Splošno smernico agitacijskih člankov za mladino bi lahko vsaj skraja dajal urednik. Po moj^m mnenju ti stroški ne bi bili zelo visoki, in bi'se sijajno splačali s pristopanjem mladine, ki je edina naša nada za bodočnost. Tu rojeni mladini more govoriti tako, da ji bo šlo do srca, le tisti, ki popolnoma čuti znjo. K temu naj pripomnim, da če se konvencija odloči za eno ali dve strani angleškega čtiva v našem glasilu na teden, moral bi list stalno izhajati vsaj na šestih straneh, ker štiri strani že zdaj ne zadostujejo. Organizacija raste in uradnih poročil tako od Jednote, kot od društev, je vedno več. K temu mora priti po možnosti še vedno nekaj druzega čtiva, da list ni presuhoparen. če hočemo, da bo list agitacijsko sredstvo, kar je ena njegovih glavnih nalog, mora biti vsaj toliko piivla-čen, da ga vzame v roke in čita tudi rojak, ki še ni član. šest strani etalno na teden (poleg upravniškega dela, la se tudi vedno veča), pomenilo bi seveda več dela za urednika-uprav-nika. ki je že zdaj z delom tako preobložen, da ne bi mogel na ta način več dolgo izhajati, brez delne pomoči. Pri tem mislim, če članstvo želi, da je list vsaj primeroma dobro urejevan in da prinaša originalno čtivo. Izrezavati članke iz drugih listov in jih prinašati kot originalno čtivo, to ni nobena umetnost in ne da mnogo dela. Jaz sem se dozdaj tega kolikor mogoče izogibal, in bi priporočal, da n*iše glasilo tudi v bodoče ne prinaša “preplonkanega” gradiva. Morda bi bilo umestno, da JSKJ ustanovi nekak '“mladinski agitatorični fond,” v katerega bi plačeval vsak član en ali dva centa mesečno. Iz tega fonda bi se lahko pokrivali izdatki, ki bi nastali s stalnim angleškim čtivom, pomagalo bi se mladini finančno pri ustanavljanju novih društev in športnih klubov, dobrim mladinskim sotrudnikom ali organizatorjem bi se iz istega lahko dale tuintam kakšne nagrade itd. Mladi ni moramo priti naproti, dati ji moramo nekaj, kar je po njenem okusu, pa če nam osebno ugaja ali ne. To je, po mojih mislih, edini način, da jo pridobimo v našo organizacijo, kjer nam bo obdržala in zvišala našo solventnost. Pomisliti moramo, da mi na vsak način potrebujemo našo mladino, ona pa ni na naše ustanove tako navezana, kot smo bili mi in smo še če pri nas ne bo dobila nekaj, kar je po njenih željah in okusu, pojde drugam. Njej so v njeni rodni deželi odprta tisočera pota, ki nam priseljencem niso bila. Tu navedene so samo moje splošne sugestije v tej zadevi Če ima kateri delegatov ali glavnih odbornikov boljši in podrobnejši načrt za rešitev tega perečega problema, bom se mu z veseljem pridružil, če se mi bo zdel izvedljiv. • * * * Moje resno priporočilo konvenciji je tudi, da sprejme določbo, da se urednik-upravnik, če le mogoče, udeleži vseh sej glavnega odbora. Da-li se ga napravi glavnim odbornikom ali ne, to ni tolike važnosti. Urednik bi moral biti o vseh pro-' blemih Jednote tako vsestransko poučen, kot glavni tajnik. Res ima pravila, kot vsak drugi član, toda v poslovanju organizacije se pogosto pojavljajo problemi, katerih konvencija niti slutila ni in katere mora reševati glavni odbor na svojih sejah. Zapisniki odborovih sej prinesejo v splošnem le zaključke ali sklepe, ne pa debat in razmotrivanj, ker bi sicer postali preobširni. Razmotrivanje o različnih problemih, ki jih prinaša čas v življenje in delovanje organizacije, šele more navzočim pokazati natančno stanje in pokaže tudi, kako je treba na članstvo v splošnem vplivati, da se obvaruje Jednoto škode tu ali tam. Z eno besedo: uradnik, ki govori članstvu, mora svojo organizacijo poznati do najmanjših podrobnosti. Organizacija pa ni mtrva snov, ampak živo telo, ki se mora po najboljši zmožnosti prilagoditi izpreminjajočim se razmeram. Urednik je na neki način bolj stalno v stikih s članstvom, kot sam glavni tajnik. Ne govori samo od časa do časa z društvi in člani, ki pridejo na seje, ampak govori vsem 13,000 članom vsak teden, tudi tistim, ki se ne udeležujejo sej, bodisi, da žive oddaljeni od društev, ali iz drugih vzrokov. Vshd tega je neobhodno potrebno, kot že omenjeno, da je vedno točno poučen o vsem gibanju, o vseh problemih, ki jih čas prinaša v življenje organizacije. Končno je tudi dobro, da si urednik in glavni odborniki izmenjajo svoja mnenja iz oči v oči. Urednik pozna organizacijo od svoje strani, namreč iz korespondence s člani iz različnih delov dežele, drugi glavni (Dalje na 0. strani). ZAPISNIK XIII. KONVENCIJE J. S. K. J. (Nadaljevanje iz 5. strani) uradniki jo poznajo od svojih strani. Neženirano izmenjana mnenja morejo pomagati glavnemu odboru do najprimernejših zaključkov. * * * H koncu naj še ponovim, da sem cenjeni delegaciji drage Volje na razpolago za kakoršnakoli nadaljna pojasnila, ki jih zamorem dati z ozirom na naše glasilo Novo Dobo. Želeč, da bi bila ta konvencija najuspešnejša v zgodovini J. S. K. Jednote, beležim vdani ANTON J. TERBOVEC, urednik-upravnik Nove Dobe. Poročilo sprejeto. Sklenjeno je bilo, da ako ima kak delegat kaj pritožb do urednika naj jih priloži pismeno, na katere bo br. urednik odgovarjal na prihodnji seji. Br. delegat černič prosi zbornico, da se ga oprosti od seje v torek dopoldan, ker mora iti za pogrebom. Se mu dovoli. čitajo se pisma in brzojavke. Prva brzojavka: “Draga delegacija. Spomladi poljedelec prime za orodje, da pripravi svoje polje, da mu bo rodilo in prineslo sad svojega dela, ravno tako ste se vi delegatje in dele-gatinje skupaj zbrali in prijeli za orodje, da pripravite Jed-notno polje, da bo rodilo sad, katerega bi vsak rad užival v nezgodi in nesreči, št. 26. pošilja častitke in pričakuje največjega uspeha pri vašem delovanju v napredek slavne naše JSKJ. Ignac Podvasnik, podpredsednik št. 26, Pittsburgh, Pa.” Druga brzojavka: “Pozdravljena delegacija 13. redne konvencije. Živela JSKJ. ob obstanku*30-letnice, živela še naprej pod istim imenom, toliko časa, da bi obhajalo 50-letnico. Želeč obi|o uspeha, Annie Farenchak.” Tretja brzojavka: “Delegatom 13. konvencije želi Glas Naroda obilo uspeha. Dobrobit organizacije naj jim bodi edino in poglavitno načelo. Prisrčne častitke Jednoti k njeni 30-letnici. Današnji razmah kaže da je bil začetek dober in pravilen. Glas Naroda je ponosen, ker je pomagal polagati temelj današnemu napredku slavne JSKJ. in jo pozdravlja danes z istimi čustvi in željami kot jo je pozdravil pred tridesetimi leti, ob njeni ustanovitvi. Glas Naroda, New York, N. Y.” Pismena častitka: “Spoštovani sobratje in sestre konvenčne zbornice: So-sesterski in bratski organizaciji JSKJ ob priliki njene 13. konvencije izrekam v imenu KSKJ iskrene častitke v pozdrav vsem navzočim v zbornici ter želim obilo vspeha, medsebojnega sporazuma ter največjega kratkočasja v zeleni Minnesoti: Bog vas živi. Za KSKJ, Anton Grdina, gl. predsednik.” Predsednik zaključi sejo ob 5:30 popoldne. ANTON ZBAŠNIK, PAUL BARTEL, konvenčni predsednik konvenčni zapisnikar. Tret ja redna seja na dan 31. julija dopoldne. Konvenčni predsednik Anton Zbašnik otvori sejo točno ob osmi uri zjutraj. Konvenciji se poroča, da se danes vrši pogreb umrlega člana JSKJ, John Mušica, na Ely, Minn. Konvencija ustane v znak sožalja. Sprejet je predlog, da predsednik imenuje 6 delegatov, da se vdeleže pogreba v imenu zborujoče konvencije. Imenovani so sledeči delegatje in odborniki: Jos Spreitzer, Jos. A. Mertel, ' Matt Baldine, Jr., sestra Košak, sestra Smrekar in Leonard Slabodnik. čitajo se imena glavnih odbornikov in delegatov. Navzoči so vsi, razven preje imenovanih, ki so odšli za pogrebom Prečita se zapisnik prve konvenčne seje, kateri se sprejme, kot je bil čitan. Po končanem čitanju zapisnika se sprejme sugestija, da se ne čita brzojavk, zabeleženih v zapisniku. Opomni se konvencijo, bi se dala konvencija slikat, in da se to stori baš isti dan, ko smo povabljeni od pripravljalnega odbora, da si delegacija ogleda krasote tukajšne okolice. Konvenčni predsednik vzame to sugestijo v premislek, zakar apelira na konvencijo, da uredi svoj delovni čas na konvenciji tako, da porabi del časa, ki je določen isti'dan za zborovanje, ter zamujene ure nadomesti ob drugih dnevih. Stavljen je predlog, da se prekine s konvencijo na dan 1. avgusta že ob štirih popoldne, da se konvencija slika ter odzove povabilu pripravljalnega odbora. Zamujeni čas se nadomesti. Predlog sprejet. Brat predsednik pozove urednika “Nove Dobe,” da odgo-yori na vprašanje, ki mu je bilo stavljeno na drugi seji konvencije. Urednik apelira na delegacijo, ako ima še kaj pritožb ali vprašanj glede urejevanja glasila, da isto oddajo odseku pritožb, nakar bo on preskrbel odgovore. Nato pojasnuje, zakaj je priobčil dopis človeka, ki ni član naše Jednote. On pravi, da je dotični dopisovalec že dosti prispeval v glasilo ter da je bil svoječasno tudi član naše Jednote. Urednik ceni enako dopisovanje ter sodi, da tisti dopis ni žalil članstva naše Jednote. Sicer pa nima določeno v pravilih, kako naj se ravna v enakih slučajih, zakar je rabil svoje mnenje in sodbo. Delegacija se zadovoljuje s pojasnili urednika, a zadeva delegata Ortarja se predloži odboru za pritožbe. Predlagano je, da si zbornica izvoli še enega konvenčnega podpredsednika, da bo delo šlo lažje izpod rok. Predlog je sprejet, nakar je izvoljen podpredsednikom konvencije lelegat Matt Anzelc, od društva št. 85, ki takoj zasede svoje novo mesto. Odbor za pritožbe opozori delegacijo, da naj oddajo svoje pritožbe, da gre lahko zvečer na delo. Sledijo poročila delegatov. Delegat od društva št. 36 priporoča, da se sprejme rezolucija, ki nalaga glavnemu odboru JSKJ, da stopi v dotiko z odborom neke organizacije ter priporoča, da se denar, ki je še danes na razpolago pri J. R. Z. razdeli med strajkujoče štrajkarje. Situacijo te rezolucije pojasnuje še neki drugi delegat, toda konvenčni predsednik pa opomni delegate, da bo lahko govoril v prid rezolucije, kc bo ista prišla v razpravo. Odbor za rezolucije poroča, da je odposlal brzojavke, kakor mu je naročila konvencija. Razvije se pojasnevanje, zakaj ne moremo dobiti poslov-nice v državi Wisconsin. Brat gl. tajnik dokazuje, da dela glavno zapreko naš bolniški sklad. Delalo se je že precej let, da bi se izposlovalo to poslovnico, toda brez vsakega vspeha. Dobil pa je informacije, kako je mogoče dobiti to poslovnico, toda zahteve so tako velike in neizpeljive, da je nemogoče kaj enakega doseči v časih, v katerih se nahaja naš delavski narod. Bolniška lestvica bi bila previsoka, število takoj vpisanih članov zopet nedosegljivo. Tudi naši sedanji bondi, nekateri izmed njih, ne bi odgovarjali zahtevam te države. Navaja še več drugih teškoč. Odbor za pravila poroča, da je to za.devo prepustil konvenciji, da naj ona ukrene, kakor ji je drago. Sledijo navodila delegatov, kako bi bilo mogoče dobiti to poslovnico, ki pa nimajo nobenega pravega stališča, oziroma podlago za uresničenje te ideje. Koncem tega razgovora, je stavljen predlog, ki daje popolno pravico staremu in novemu odboru, da skuša pc svojih danih močeh dobiti poslovnico v državi Wisconsin, Predlog sprejet od strani vseh delegatov in odbornikov. Med društvenimi poročili se opozarja glavni odbor, da naj nikar ne troši preveč denarja, kot se je to zgodilo ob času neke slavnosti ko je šlo kar 5 ali 6 gl. odbornikov na isto slavnost. Konvenčni predsednik opozori delegata, da naj predloži rezolucijo ali pritožbo, ter jo izroči tozadevnemu konvenčne-mu odboru. Vprašuje se, če imamo poslovnico v Canadi. Brat tajnik poroča, da .je dobil par pisem iz Canade, da bi se tam ustanovilo društva,, toda naš delokrog je bil le v Združenih državah, zakar ni mogel ustreči enaki prošnji. Sicer pa je prepričanja, da ne bo posebnih težkoč, da se pridobi naši Jednoti poslovnico v Canadi. Glede popraševanja, kaj je z denarjem Slovenskega Zavetišča, konvenčni predsednik svetuje delegatu, da naj predloži rezolucijo tozadevnemu odboru, ker to ne spada sedaj pred konvencijo. Enako svetuje predsednik drugim delegatom, da naj predložijo sporne ali pritožne zadeve odborom, katerih se tičejo. Sledi 15 minutni odmor. (Dalje prihodnjič.) DOPISI (Nadaljevanje iz 5. strani) Trustees: Victor Divjak, John Malovasic, Frank Kolenc. Sports committee: Paul Bartel, Business Manager; Martin Zupec, Manager; Victor Divjak, Captain. Conductor Miss Vida Chuck. Medical Examiner Dickinson. Dr. SLOVENCEM IN OSTALIM JUGOSLOVANOM V MINN. V nedeljo dne 26. avgusta t. 1. se vrši četrta letna konvencija Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti, v naši prijazni slovenski naselbini v Chisholmu, Minn. Na omenjeni dan bomb mi Jugoslovani v Minnesoti zopet javno nastopili pred ameriško javnostjo in pokazali svetu, da smo tudi mi eni izmed istih pionirjev v naši državi, ki smo veliko pripomogli pri razvoju naše velike države Minnesote. Zatorej v imenu glavnega iz-vrševalnega odbora Ameriške Jugoslovanske Zveze v Minnesoti apeliram na vsfe zavedne rojake v Minnesoti, da pridejo v Chisholm dne 26. avgusta, kjer se bomo zopet po domače zabavali in malo bolj spoznali. Nedelja 26. avgusta je naš jugoslovanski dan v Minnesoti. Na omenjeni dan se zopet skupaj snidemo in si podamo roke kot sinovi ene matere Slovenije, ter se malo razveselimo in s tem za trenotek pozabimo na bcrbo življenja za obstanek, ki jo ima vsak človek na tem svetu. Velikanski pohod, kakršnega mesto Chisholm še do sgdaj ni videlo, se prične točno ob polu dveh (1:30) popoldan. Na ta pohod se tudi vljudno vabijo vsa jugoslovanska podporna in izobraževalna društva v Minnesoti. Po pohodu se vrši letna konvencija Zveze, in po zaključku konvencije, ob 6:30 zvečer pa banket. Na banketu bomo imeli priliko slišati dva imenitna govornika, in sicer bo govori! Hon. Henrick Shipstead, zvezni senator države Minnesote in sodnik Hughes. Podrobnosti programa objavi pripravljalni odbor. Torej, dragi mi rojaki in rojakinje v Minnesoti, ne pozabimo tega dne! Pridimo v mesto Chisholm, med naše prijazne rojake, ki nas bodo z veseljem sprejeli. Ker dosedaj še nekateri klubi mi niso poslali imena delega-gatov, se jih vljudno poživlja, da to store takoj. Torej na svidenje v Chisholmu v nedeljo 26. avgusta t.l. Vam udani John Movern, glavni tajnik A. J. Z. -------o — Ena glava za dve telesi. V Londonu sta bili nedavno rojeni deklici, ki sta bili zra- ščeni skupaj z glavicama. Telesc je bilo dvoje, glava pa pravzaprav le ena. Ker je ena izmed dvojček slabela, so se zdravniki odločili za operacijo, ki se pa ni posrečila in je takoj nastopila smrt. Dvojčki z eno glavo sta vendar živeli teden dni. Odhod parnikov Tu navajamo parnike in njih odhod iz New Yorka ter njih evropsko pristanišče: 1. sept. — Paris — Havre. 1. sept. — Hamburg — Hamburg. 8. sept. Ile de France — Havre. 8. sept. — Columbus — Bremen. 12. sept. — Aquitania — Cherbourg. 15. sept. — Majestic — Cherbourg. 19. sept. — Berengaria — Cherbourg. 22. sept. — Paris — Havre. 22. sept. — Deutschland — Hamburg. 22. sept. — Saturnia — Trst. 29. sept. — Ile de France — Havre. 2. okt. — Pres. Wilson — Trst. 6, okt. — Columbus — Bremen. 6. okt. — Majestic — Cherbourg. 6. okt. — Hamburg — Hamburg. 10. okt. — Berengaria — Cherbourg. 13. okt. — Paris — Havre. 17. okt. — Mauretania — Cherbourg. VELIKI JESENSKI IZLET v JUGOSLAVIJO Po naših uspešnih pomladnih in poletnih izletih v Jugoslavijo smo se odločili pripri viti JESENSKI izlet za vse one, ki žele prihodnjo jesen obiskati sorodnike onkraj morja> na največjem Cunardovem parniku JB E R E N G A li I A. 3JPREKC Č7HERB0URGAA v SREDO, 19. SEPTEMBRA pod osebnim vodstvom Mr. S. M. Vukovicha, člana našega newyorskega urada. Mi kot (udi naši zastopniki vam bodo z veseljem pomagali, ko se boste PJ’1' pravljali na ta izlet. Prosite že sedaj za POVRATNO DOVOLJENJE. Preskrbite si tudi vnaprej potni list, vizej in prostore za ta izlet. , Za cene in druge podrobnosti glede izleta, kakortudi za redna tedenska oa-plulja vprašajte pri — MIHALJEVICH BROS. THE J. L. MIHELIČU CO. En 3i <>201 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. «419 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. SAKSER STATE BANK ali pri CUN ARD LINE 25 Broadway, New York ''% V GLAS NARODA NAJSTAREJŠI NEODVISNI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. Je najbolj razširjen slovenski list v Ameriki; donaša vsakdanje svetovne novosti, najboljša izvirna poročila iz stare domovine; mnogo šale in prevode romanov najboljših pisateljev. Pošljite $1.00 in pričeli ga bomo pošiljati. Vsa pisma naslovite na: GLAS NARODA 82 Cortlandt St„ New York, N. Y. | Lepe 1 tiskovine la raža društva, za trgovce, posameznike, za vsakovrstne prireditve dobite vselej | po nizkih cenah ▼ prvi slovenski linijski tiskarni v Zjed. državah, kjer dobite ob vsakem časa zanesljivo in I točno postrežbo 20. okt. — Ile de France — Havre. 24. okt. — Aquitania — Cherbourg. 27. okt. — Deutschland — Hamburg. 27. okt. — Majestic — Cherbourg. 1. nov. — Columbus — Bremen. 6. nov. — Paris — Havre. Poleg navedenih odide še mnogo drugih parnikov v tem času. Pišite po nov Vozni Red ter vse nadaljne informacije na PRUDENTIAL BANK (ZAKRAJŠEK & ČEŠARK 455 West 42nd Str. NEW YORK, N. Y. Se priporočam društvom, rojakom, trgovcem za vse prilike. Prevzamemo največja kot najmanjša dela. | Ameriška Domovina | 6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. 5lilllllllllllllliuiilllllllllllllllllllllllllllrc f ZASTAVE | v regalije, prekorammee in trako- *•_ vi. Dalje Victor plošče v vseh 5. jezikih. Prave glasne Victrole. j-Ure, diamante, prstane in vso T drugo zlatnino. X Nad 20 let v trgovini. Cene •> zmerne, postrežba točna. V IVAN PAJK 24 Main Street. X Conemaugh, Pa. % Joseph Mantel, JAVNI NOTAR v Ely, Minnesota, OPRAVLJA TOČNO IN KOREKTNO VSE V NOTARSKO STROKO SPADAJOČE POSLE Ixxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: NAJKRASNEJŠA PEČ NA SVETU % •AlIlllliMUn - •• ‘ ■ ~-w:. ^ l Uttl Pl Ki a s :‘ka Iva 'tek v ifHti !H-n( ie f?LTEHABE$ ‘Odit in •pr,ipraemajliri,na ki sk ozirih, en Jijvca; belo, sivo- H* De sto ali višnl ^]jug ■» iz f Izdelana je egj nega nezlo«..nj| Cl« i v .».t ti železa velikostih, ■> Pd i, j za gorko ^>ts drugimi Pf istiK ka neprekosljlV' eENfUa s sOUTH .gjJ jjj. M A L L k A pri je lepa PeS\ rad. pravna v „ rih, fmo jfit |( in to za ceno. ,od Prav t To k u h i " 1 JOSEPH MANTEL TRGOVINA Z ZELEZNINO IN POHIŠTVOM ELY, MINNESOTA Tu dobite (udi kose, klepiia, motike in druge reči iz starega krai®' ©)(© Vabilo na 25-letnico DRUŠTVA SV. MIHAELA št. 40 J. S. K. J. v Claridge, Pa. 1. SEPTEMBRA 1928 Sprejemanje bratskih društev se bo vršilo pred Narodnim Domom, in sicer od ene do dveh popoldne popolne odkorakamo skupno z društvenimi zastavami po bini, nato nazaj v Slovenski Naroni Dom, kjer se razvije s Slovenski® Ob tre" nase}; ledeni I’ R O G R A M -Predsednik društva pozdravi navzoče in se zahvali za !)0' društvom in sploh vpemu občinstvu. -Godba zaigra ameriško himno. e. -Nastop prvega govornika, sobrata Antona Zbašnika, g*aV nega predsednika J. S. K. Jednote. -Deklice mladinskega oddelka pozdravijo gl. predsednika. -Govori Anton Yerina Jr. v angleškem jeziku. -Govore ustanovitelji društva in drugi govorniki. -Prosta zabava in ples. Vsa okoliška bratska društva, kakor tudi vse ostalo s*^ra ^ko občinstvo je vljudno vabljeno, da nas poseti na 1. septe'1 o priliki srebrnega jubileja našega društva. 1,- 2,- 4.- 5,-6-7.- Odb»f' **4 ANTON ZBAŠNIK Slovenski Javni Notar 4905 Butler Street, Pittsburgh, Pa. Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, pobotnice vsake vrste, oporoke la vse druge v notarski posel spadajoče dokumente, bodisi za Ameriko ali stari kraj. Pišite ali pridite osebno. RUDOLF PERD AN SLOVENSKI JAVNI NOTAR Nazna'nj* rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle. 933 E- 185th St Cleveland, Ohio. Najvecja in najetarejša slovenska zlatarska trgovina v Amerik ■ cet Zlatarske predmete vseh vrst, gramofone, piane in radio v»* in izdelkov dobite pri nas. FRANK ČERNE «033 St. Clair Ave. in 930 E. 79th St., Cleveland, O Cenejša brzojavna nakazi ' v Italijo. , •! n®"’ Uvedena je bila posebna brzojavna služba v Italijo, kale*’ qeJ»' omogoča pošiljati DIREKTNE BRZOJAVKE ZA $2.00 — nja pristojbina je bila $3.00. Opozarjamo naše stranke, da naj nam naročajo v z^lo slučajih izplačila potom direktnega brzojava, ker je sedaj l,r ‘ na tamo nizka. Brzojavna pisma stanejo še vedno samo $1.00. / . ■ z» 'r Pripomnimo še, da smo znižali pred kratkim pristojbin0 plačila ameriških dolarjev od 3% na 2%. Za najcenejšo in najtočnejšo postrežbo se obrnite izklju^110 SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT ST. NEW YORK. N' 'Od K K