6 ■ Proteus 83/1 • September 2020 7 Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? • Botanika Botanika • Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? Krajinski park Rakov Škocjan je dolina ob reki Rak z mnogimi kraškimi pojavi. V vsakem letnem času kaže drugačno podo- bo, vedno lepo, presenetljivo in edinstveno. Rakov Škocjan je vključen tudi v omrežje območij Natura 2000 in je del Notranjskega regijskega parka. V dolini se vije reka Rak, kraška ponikalnica, ki teče na površju od Malega do Velikega naravnega mostu. Kljub kratki dolžini najdemo v njej pestre sestoje vodnih rastlin ali kot jim rečemo strokovno - vodnih makrofitov. Njihovo prisotnost in razporeditev smo določali iz čol- na s pomočjo teleskopske palice s kavljasto konico. Na dobrih dveh kilometrih smo našteli kar 38 ta- ksonov, med njimi so bili mahovi, praprotnice in semenke. Največ je bilo emergentnih ali močvirskih rastlin, veliko tudi z amfibijskim značajem, ki rastlinam omogoča preživetje v vodotoku s spreminja- jočim vodostajem, kot je reka Rak. Rečni sistem je naraven, z majh- nim vplivom človeka, ki je omejen predvsem na osrednji in spodnji del reke, kjer ob njej kosijo trav- nike. Rakov Škocjan in reka Rak Rakov Škocjan je bil kot krajinski park na pobudo naravoslovca Pavla Kunaverja in ob prizadevanju An- gele Piskernik ustanovljen že leta 1949. Sodi v Notranjski regijski park. Regijski park je bil ustano- vljen leta 2002 z lokalnim Odlokom o Notranjskem regijskem parku. Ob- močja Natura 2000 Notranjskega trikotnika vključujejo tudi Rakov Škocjan. Rakov Škocjan je dva in pol kilometra dolga ozka kraška dolina ob severnem vznožju Javornikov, ki je nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame (sliki 1a in 1b). To dokazujejo 42 metrov visoki Mali na- ravni most, 37 metrov visoki Veliki naravni most ter soteski za njima. Prelep svet za- kraselega sveta z mnogimi kraškimi pojavi so med drugimi navdihnili tudi Janeza Vaj- karda Valvasorja. Reka Rak priteče iz Zel- ških jam na vzhodni strani doline in vijuga po dolini do Tkalca jame, kjer ponikne pri Velikem naravnem mostu. V bližini Velike- ga naravnega mostu najdemo tudi ostanke cerkve sv. Kancijana, po kateri je dolina dobila ime. Rakova dolina je v sušnih ob- dobjih povsem suha, po daljšem deževju pa se spremeni v pravo jezero (Jezernik, 2017). Rak se v Planinski jami izlije v reko Piv- ko ter nadaljuje kot reka Unica. Reka Rak je ena od šestih ponikalnic, ki se na kon- cu združijo v reko Ljubljanico v Ljubljan- ski kotlini. V 19. stoletju so ob njej stale tri iz kamna postavljene žage na vodni pogon: Zelška, Rakova in Modčeva, ki pa so bile zaradi močnih poplav uničene in se ta de- javnost zato ni obnovila. Rakov Škocjan je poleg Cerkniškega jezera in Križne jame razglašen tudi za mednarodno pomembno mokrišče, Ramsarsko območje. Reka Rak nudi ugodne razmere za pestre sestoje makrofitov: od potopljenih, plava- jočih in emergentnih (močvirskih). V okvi- ru vaj pri predmetu Ekosistemi smo junija leta 2020 ugotavljali, katere vodne rastline - strokovno jim rečemo vodni makrofiti - se pojavljajo v reki Rak, kakšna sta njihova pogostost in razporeditev ter kakšno stanje rečnega ekosistema odražajo. Zanimalo nas je tudi, koliko od vrst, ki rastejo v reki Rak, je na Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk. Z metodo RCE (Riparian Channel and Environmental Inventory; metoda, ki omogoča oceno stanja ohranjenosti vodne- ga sistema na podlagi značilnosti struge, obrežnega pasu in zaledja) smo ocenili sta- nje rečnega ekosistema. Makrofiti (o njih je Proteus že pisal; 69, 9 (2007); 81, 10 (2019)) so vodne rastline, ki se pojavljajo pred- vsem v litoralnem pasu stoječih in tekočih voda. Glede na način pritrjanja in položaj v vodnem stolpcu jih delimo na plavajoče neukoreninjene rastline, potopljene neuko- reninjene rastline, potopljene ukoreninjene rastline, plavajoče ukoreninjene rastline ter emerzne ali močvirske rastline; nekatere imajo amfibijski značaj in so prilagojene na rast v vodi in na kopnem. Vodne rastline so pomembne za vodni ekosistem. Utrjujejo breg in manjšajo erozijo, nudijo zaščito ne- vretenčarjem, ribam in drugim organizmom, jemljejo hranila iz vode in sedimenta in ta- ko čistijo vodo, močvirske rastline pa pred- stavljajo tudi pomemben življenjski prostor za ptice. Različne vrste rastlin se različno odzivajo na razmere v okolju, zato jih upo- rabljamo za oceno stanja vodnega ekosiste- ma. Po uveljavitvi Vodne direktive ugotavlja- mo ekološko stanje voda in jih razvrščamo Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? Živa Lampret, Žiga Tertinek, Larisa Vodopivec, Matic Gabor, Gregor Aljančič, Mateja Germ Slika 1a: Reka Rak z okolico. Foto: Larisa Vodopivec. Slika 1b: Vdor stropa pri Malem naravnem mostu. Foto: Živa Lampret. 6 ■ Proteus 83/1 • September 2020 7 Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? • Botanika Botanika • Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? Krajinski park Rakov Škocjan je dolina ob reki Rak z mnogimi kraškimi pojavi. V vsakem letnem času kaže drugačno podo- bo, vedno lepo, presenetljivo in edinstveno. Rakov Škocjan je vključen tudi v omrežje območij Natura 2000 in je del Notranjskega regijskega parka. V dolini se vije reka Rak, kraška ponikalnica, ki teče na površju od Malega do Velikega naravnega mostu. Kljub kratki dolžini najdemo v njej pestre sestoje vodnih rastlin ali kot jim rečemo strokovno - vodnih makrofitov. Njihovo prisotnost in razporeditev smo določali iz čol- na s pomočjo teleskopske palice s kavljasto konico. Na dobrih dveh kilometrih smo našteli kar 38 ta- ksonov, med njimi so bili mahovi, praprotnice in semenke. Največ je bilo emergentnih ali močvirskih rastlin, veliko tudi z amfibijskim značajem, ki rastlinam omogoča preživetje v vodotoku s spreminja- jočim vodostajem, kot je reka Rak. Rečni sistem je naraven, z majh- nim vplivom človeka, ki je omejen predvsem na osrednji in spodnji del reke, kjer ob njej kosijo trav- nike. Rakov Škocjan in reka Rak Rakov Škocjan je bil kot krajinski park na pobudo naravoslovca Pavla Kunaverja in ob prizadevanju An- gele Piskernik ustanovljen že leta 1949. Sodi v Notranjski regijski park. Regijski park je bil ustano- vljen leta 2002 z lokalnim Odlokom o Notranjskem regijskem parku. Ob- močja Natura 2000 Notranjskega trikotnika vključujejo tudi Rakov Škocjan. Rakov Škocjan je dva in pol kilometra dolga ozka kraška dolina ob severnem vznožju Javornikov, ki je nastala z udiranjem in rušenjem stropa kraške jame (sliki 1a in 1b). To dokazujejo 42 metrov visoki Mali na- ravni most, 37 metrov visoki Veliki naravni most ter soteski za njima. Prelep svet za- kraselega sveta z mnogimi kraškimi pojavi so med drugimi navdihnili tudi Janeza Vaj- karda Valvasorja. Reka Rak priteče iz Zel- ških jam na vzhodni strani doline in vijuga po dolini do Tkalca jame, kjer ponikne pri Velikem naravnem mostu. V bližini Velike- ga naravnega mostu najdemo tudi ostanke cerkve sv. Kancijana, po kateri je dolina dobila ime. Rakova dolina je v sušnih ob- dobjih povsem suha, po daljšem deževju pa se spremeni v pravo jezero (Jezernik, 2017). Rak se v Planinski jami izlije v reko Piv- ko ter nadaljuje kot reka Unica. Reka Rak je ena od šestih ponikalnic, ki se na kon- cu združijo v reko Ljubljanico v Ljubljan- ski kotlini. V 19. stoletju so ob njej stale tri iz kamna postavljene žage na vodni pogon: Zelška, Rakova in Modčeva, ki pa so bile zaradi močnih poplav uničene in se ta de- javnost zato ni obnovila. Rakov Škocjan je poleg Cerkniškega jezera in Križne jame razglašen tudi za mednarodno pomembno mokrišče, Ramsarsko območje. Reka Rak nudi ugodne razmere za pestre sestoje makrofitov: od potopljenih, plava- jočih in emergentnih (močvirskih). V okvi- ru vaj pri predmetu Ekosistemi smo junija leta 2020 ugotavljali, katere vodne rastline - strokovno jim rečemo vodni makrofiti - se pojavljajo v reki Rak, kakšna sta njihova pogostost in razporeditev ter kakšno stanje rečnega ekosistema odražajo. Zanimalo nas je tudi, koliko od vrst, ki rastejo v reki Rak, je na Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk. Z metodo RCE (Riparian Channel and Environmental Inventory; metoda, ki omogoča oceno stanja ohranjenosti vodne- ga sistema na podlagi značilnosti struge, obrežnega pasu in zaledja) smo ocenili sta- nje rečnega ekosistema. Makrofiti (o njih je Proteus že pisal; 69, 9 (2007); 81, 10 (2019)) so vodne rastline, ki se pojavljajo pred- vsem v litoralnem pasu stoječih in tekočih voda. Glede na način pritrjanja in položaj v vodnem stolpcu jih delimo na plavajoče neukoreninjene rastline, potopljene neuko- reninjene rastline, potopljene ukoreninjene rastline, plavajoče ukoreninjene rastline ter emerzne ali močvirske rastline; nekatere imajo amfibijski značaj in so prilagojene na rast v vodi in na kopnem. Vodne rastline so pomembne za vodni ekosistem. Utrjujejo breg in manjšajo erozijo, nudijo zaščito ne- vretenčarjem, ribam in drugim organizmom, jemljejo hranila iz vode in sedimenta in ta- ko čistijo vodo, močvirske rastline pa pred- stavljajo tudi pomemben življenjski prostor za ptice. Različne vrste rastlin se različno odzivajo na razmere v okolju, zato jih upo- rabljamo za oceno stanja vodnega ekosiste- ma. Po uveljavitvi Vodne direktive ugotavlja- mo ekološko stanje voda in jih razvrščamo Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? Živa Lampret, Žiga Tertinek, Larisa Vodopivec, Matic Gabor, Gregor Aljančič, Mateja Germ Slika 1a: Reka Rak z okolico. Foto: Larisa Vodopivec. Slika 1b: Vdor stropa pri Malem naravnem mostu. Foto: Živa Lampret. 8 ■ Proteus 83/1 • September 2020 9 Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? • Botanika Botanika • Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? v razrede na podlagi bioloških elementov, ki so pokazatelji stanja vodnega ekosistema. Makrofiti so skupaj s fitobentosom (pritr- jenimi algami in cianobakterijami) eden od bioloških elementov kakovosti, potrebnih za ocenitev stanja in razvrstitev vodnih teles v enega od petih razredov ekološkega stanja. Poleg makrofitov in fitobentosa, ki so sku- paj en biološki element, ugotavljamo stanje vodnih teles tudi na podlagi bentoških ne- vretenčarjev, rib in v jezerih tudi na podlagi fitoplanktona. Reka Rak ima različen in spremenljiv vodo- staj. Pričaka nas lahko zelo nizek vodostaj, ki omeji čolnarjenje le na spodnji del reke, ali pa je stanje v reki takšno, kot je bilo v tem letu (2020), ko nam je visoka voda omogočila pregled razporeditve makrofitov precej blizu Malega naravnega mostu. V pr- vem terenskem dnevu smo s kajakom veslali po reki Rak od izliva proti izviru, do ko- der je bila voda še dovolj globoka za vesla- nje. Naslednjega dne smo reko prehodili in končali popis pri Malem naravnem mostu. Reko Rak smo razdelili na dvanajst odse- kov, ki smo jih določili glede na spremembe v prisotnosti in pogostosti makrofitov ter sprememb v strukturi struge, obrežnega pa- su in rabi tal v zaledju. Meje med odseki smo določili z ročno satelitsko navigacijsko napravo. V vsakem odseku smo popisali vse vodne makrofite, ocenili njihovo pogostost po petstopenjski lestvici in z metrom izme- rili dolžino primerkov treh najpogostejših vrst. Pri vzorčenju makrofitov smo upora- bljali »makrofitolovec«, s katerim smo lažje dosegli težje dostopne rastline. Na vsakem odseku smo opisali tudi značilnosti življenj- skega prostora, kot so vodni tok, tip sedi- menta, struktura brega in značilnosti zaled- ja. Z multimetrom smo izmerili kemijske in fizikalne parametre vode, kot so tem- peratura, električna prevodnost, nasičenost s kisikom in vsebnost kisika ter pH. Nato smo s hidrometričnim krilom izmerili še hi- trost vodnega toka v posameznih odsekih. Na koncu smo vsak odsek ocenili s prireje- no metodo RCE. Ta temelji na dvanajstih (v izvirniku šestnajstih) opisnih lastnostih, ki omogočajo oceno stanja ohranjenosti vo- dnega sistema na podlagi značilnosti struge, obrežnega pasu in zaledja. Pri vsakem od teh lastnosti izberemo enega od štirih opi- sov, ki najbolje ponazarja lastnosti vodotoka. Vsak opis prispeva določeno število točk. Boljše kot je stanje vodotoka, večje število točk prejme določeni odsek. Katere rastline uspevajo v reki in kakšno je stanje rečnega ekosistema? Prvi vtis v reki je nakazoval manjše število in pogostost vrst v primerjavi s prejšnjimi leti. A pregled iz čolna, pomoč »makrofito- lovca«, predvsem pa navdušeno oko biologa, so odkrili bogate sestoje makrofitov (sliki 2a in 2b, slika 3). Čeprav teče reka Rak po površini le dobra dva kilometra, smo na tej kratki razdalji na- šteli veliko število taksonov: štiri vrste ma- hov, eno praprotnico in triintrideset semenk. Vrsta, ki se je pojavljala z največjo relativno pogostostjo, je bila prava potočarka (Rori- Slika 2a: Z užitkom smo zaveslali po reki ter skrbno ocenjevali pogostost vodnih rastlin in stanje okoljskih dejavnikov. Foto: Mateja Germ. Slika 2b: Merili smo fizikalne in kemijske parametre reke Rak. Foto: Mateja Germ. 8 ■ Proteus 83/1 • September 2020 9 Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? • Botanika Botanika • Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? v razrede na podlagi bioloških elementov, ki so pokazatelji stanja vodnega ekosistema. Makrofiti so skupaj s fitobentosom (pritr- jenimi algami in cianobakterijami) eden od bioloških elementov kakovosti, potrebnih za ocenitev stanja in razvrstitev vodnih teles v enega od petih razredov ekološkega stanja. Poleg makrofitov in fitobentosa, ki so sku- paj en biološki element, ugotavljamo stanje vodnih teles tudi na podlagi bentoških ne- vretenčarjev, rib in v jezerih tudi na podlagi fitoplanktona. Reka Rak ima različen in spremenljiv vodo- staj. Pričaka nas lahko zelo nizek vodostaj, ki omeji čolnarjenje le na spodnji del reke, ali pa je stanje v reki takšno, kot je bilo v tem letu (2020), ko nam je visoka voda omogočila pregled razporeditve makrofitov precej blizu Malega naravnega mostu. V pr- vem terenskem dnevu smo s kajakom veslali po reki Rak od izliva proti izviru, do ko- der je bila voda še dovolj globoka za vesla- nje. Naslednjega dne smo reko prehodili in končali popis pri Malem naravnem mostu. Reko Rak smo razdelili na dvanajst odse- kov, ki smo jih določili glede na spremembe v prisotnosti in pogostosti makrofitov ter sprememb v strukturi struge, obrežnega pa- su in rabi tal v zaledju. Meje med odseki smo določili z ročno satelitsko navigacijsko napravo. V vsakem odseku smo popisali vse vodne makrofite, ocenili njihovo pogostost po petstopenjski lestvici in z metrom izme- rili dolžino primerkov treh najpogostejših vrst. Pri vzorčenju makrofitov smo upora- bljali »makrofitolovec«, s katerim smo lažje dosegli težje dostopne rastline. Na vsakem odseku smo opisali tudi značilnosti življenj- skega prostora, kot so vodni tok, tip sedi- menta, struktura brega in značilnosti zaled- ja. Z multimetrom smo izmerili kemijske in fizikalne parametre vode, kot so tem- peratura, električna prevodnost, nasičenost s kisikom in vsebnost kisika ter pH. Nato smo s hidrometričnim krilom izmerili še hi- trost vodnega toka v posameznih odsekih. Na koncu smo vsak odsek ocenili s prireje- no metodo RCE. Ta temelji na dvanajstih (v izvirniku šestnajstih) opisnih lastnostih, ki omogočajo oceno stanja ohranjenosti vo- dnega sistema na podlagi značilnosti struge, obrežnega pasu in zaledja. Pri vsakem od teh lastnosti izberemo enega od štirih opi- sov, ki najbolje ponazarja lastnosti vodotoka. Vsak opis prispeva določeno število točk. Boljše kot je stanje vodotoka, večje število točk prejme določeni odsek. Katere rastline uspevajo v reki in kakšno je stanje rečnega ekosistema? Prvi vtis v reki je nakazoval manjše število in pogostost vrst v primerjavi s prejšnjimi leti. A pregled iz čolna, pomoč »makrofito- lovca«, predvsem pa navdušeno oko biologa, so odkrili bogate sestoje makrofitov (sliki 2a in 2b, slika 3). Čeprav teče reka Rak po površini le dobra dva kilometra, smo na tej kratki razdalji na- šteli veliko število taksonov: štiri vrste ma- hov, eno praprotnico in triintrideset semenk. Vrsta, ki se je pojavljala z največjo relativno pogostostjo, je bila prava potočarka (Rori- Slika 2a: Z užitkom smo zaveslali po reki ter skrbno ocenjevali pogostost vodnih rastlin in stanje okoljskih dejavnikov. Foto: Mateja Germ. Slika 2b: Merili smo fizikalne in kemijske parametre reke Rak. Foto: Mateja Germ. 10 ■ Proteus 83/1 • September 2020 11 Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? • Botanika Botanika • Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? ppa amphibia), sledili sta ji vrsti prerasloli- stni dristavec (Potamogeton perfoliatus) (slika 4) in navadna streluša (Sagittaria sagittifolia) (slika 4). Vrsta je postregla z izjemno hete- rofilijo (na isti rastlini so razviti tako vodni kot kopenski listi), saj so njeni listi popol- noma trakasti ali pa oblikovani kot kopje (od tod tudi ime), kar je odvisno od višine gladine vode. V največ pregledanih odsekih so uspevale vodna perunika (Iris pseudaco- rus), prava potočarka (Rorippa amphibia) in širokolistna koščica (Sium latifolium). Rod Potamogeton (dristavci) je bil prisoten kar s šestimi taksoni: kodravim dristavcem (Potamogeton crispus), bleščečim dristavcem (Potamogeton lucens), plavajočim dristavcem (Potamogeton natans), češljastim dristavcem (Potamogeton pectinatus) in preraslolistnim dristavcem (Potamogeton perfoliatus). Razve- selili smo se taksona Potamogeton x zizii, saj smo ga do sedaj našli samo v reki Rak in je križanec med bleščečim in travnatolistnim dristavcem. Skupno smo določili prisotnost osemintridesetih taksonov vodnih makro- fitov. V preglednici 1 je poleg imen zabe- leženo tudi, katere izmed najdenih vrst se pojavljajo na Rdečem seznamu ogroženih pra- protnic in semenk v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS 2002b). Od vrst, ki smo jih našli, jih je na rdečem seznamu kar devet, kar kaže na pomen naravnega okolja za uspevanje vo- dnih makrofitov. Večina jih je na seznamu s statusom ranljivih vrst.  Kot ranljive vrste označujejo tiste, za katere je verjetno, da bo- do v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadete vrste. Številčnost take vrste je že upadlo ali pa še upada, saj so vrste občutlji- ve za kakršnekoli spremembe ali pa poselju- jejo življenjske prostore, ki so zelo občutljivi za vpliv človeka. V zgornjem toku pri izviru, kjer smo zaključili terensko delo, smo našli mahove, od cvetnic pa večinoma le emerzne, močvirske rastline (slika 5). Hiter vodni tok, manj primeren substrat za Slika 3: Nežni cvetovi lasastolistne vodne zlatice (Ranunculus trichophyllus), ki z razvitimi potopljenimi in kopenskimi listi kaže svoj dvoživkasti značaj. Med zlatico so zapleteni listi preraslolistnega dristavca (Potamogeton perfoliatus). Foto: Mateja Germ. Slika 4: Levo zgoraj: preraslolistni dristavec (Potamogeton perfoliatus). Levo spodaj: pisana čužka (Phalaris arundinacea), ki nas je spremljala na bregu v večini odsekov. Desno zgoraj: značilni, kopjasto oblikovani listi navadne streluše (Sagittaria sagittifolia) ob nižjem vodostaju. Desno spodaj: kodravi dristavec (Potamogeton crispus) - težko bi imel drugačno ime … Foto: Mateja Germ, Živa Lampret in Teja Maležič. Slika 5: Po koncu vzorčenja pri Malem naravnem mostu. Foto: Matic Gabor. 10 ■ Proteus 83/1 • September 2020 11 Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? • Botanika Botanika • Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? ppa amphibia), sledili sta ji vrsti prerasloli- stni dristavec (Potamogeton perfoliatus) (slika 4) in navadna streluša (Sagittaria sagittifolia) (slika 4). Vrsta je postregla z izjemno hete- rofilijo (na isti rastlini so razviti tako vodni kot kopenski listi), saj so njeni listi popol- noma trakasti ali pa oblikovani kot kopje (od tod tudi ime), kar je odvisno od višine gladine vode. V največ pregledanih odsekih so uspevale vodna perunika (Iris pseudaco- rus), prava potočarka (Rorippa amphibia) in širokolistna koščica (Sium latifolium). Rod Potamogeton (dristavci) je bil prisoten kar s šestimi taksoni: kodravim dristavcem (Potamogeton crispus), bleščečim dristavcem (Potamogeton lucens), plavajočim dristavcem (Potamogeton natans), češljastim dristavcem (Potamogeton pectinatus) in preraslolistnim dristavcem (Potamogeton perfoliatus). Razve- selili smo se taksona Potamogeton x zizii, saj smo ga do sedaj našli samo v reki Rak in je križanec med bleščečim in travnatolistnim dristavcem. Skupno smo določili prisotnost osemintridesetih taksonov vodnih makro- fitov. V preglednici 1 je poleg imen zabe- leženo tudi, katere izmed najdenih vrst se pojavljajo na Rdečem seznamu ogroženih pra- protnic in semenk v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS 2002b). Od vrst, ki smo jih našli, jih je na rdečem seznamu kar devet, kar kaže na pomen naravnega okolja za uspevanje vo- dnih makrofitov. Večina jih je na seznamu s statusom ranljivih vrst.  Kot ranljive vrste označujejo tiste, za katere je verjetno, da bo- do v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo prizadete vrste. Številčnost take vrste je že upadlo ali pa še upada, saj so vrste občutlji- ve za kakršnekoli spremembe ali pa poselju- jejo življenjske prostore, ki so zelo občutljivi za vpliv človeka. V zgornjem toku pri izviru, kjer smo zaključili terensko delo, smo našli mahove, od cvetnic pa večinoma le emerzne, močvirske rastline (slika 5). Hiter vodni tok, manj primeren substrat za Slika 3: Nežni cvetovi lasastolistne vodne zlatice (Ranunculus trichophyllus), ki z razvitimi potopljenimi in kopenskimi listi kaže svoj dvoživkasti značaj. Med zlatico so zapleteni listi preraslolistnega dristavca (Potamogeton perfoliatus). Foto: Mateja Germ. Slika 4: Levo zgoraj: preraslolistni dristavec (Potamogeton perfoliatus). Levo spodaj: pisana čužka (Phalaris arundinacea), ki nas je spremljala na bregu v večini odsekov. Desno zgoraj: značilni, kopjasto oblikovani listi navadne streluše (Sagittaria sagittifolia) ob nižjem vodostaju. Desno spodaj: kodravi dristavec (Potamogeton crispus) - težko bi imel drugačno ime … Foto: Mateja Germ, Živa Lampret in Teja Maležič. Slika 5: Po koncu vzorčenja pri Malem naravnem mostu. Foto: Matic Gabor. 12 ■ Proteus 83/1 • September 2020 13 Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? • Botanika Botanika • Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? ukoreninjenje ter slabše svetlobne razmere zaradi sence, ki jo nudi obrežna vegetacija, omejujejo rast potopljenim rastlinam. V sre- dnjem in spodnjem delu se reka razširi, hi- trost vodnega toka se umiri, substrat je do- volj droben, da omogoča ukoreninjenje, reka je presvetljena in v tem delu uspevajo v reki tudi ukoreninjene potopljene in plavajoče rastline, kot so klasasti rmanec (Myriophyl- lum spicatum) in vrste iz rodu Potamogeton. Reka Rak je na podlagi makrofitov uvršče- na v kategorijo »zelo dobrega ekološkega stanja«. Slovensko ime Latinsko ime Kategorija ogroženosti Mahovi Cinclidotus fontinaloides / Fontinalis antipyretica / Studenčni jetrenjak Marchantia polymorpha / Rhynchostegium riparioides / Praprotnice Močvirska preslica Equisetum palustre / Semenke Plazeča šopulja Agrostis stolonifera / Suličastolistni porečnik Alisma lanceolatum Ranljiva Trpotčasti porečnik Alisma plantago-aquatica / Kobulasta vodoljuba Butomus umbellatus Ranljiva Navadna kalužnica Caltha palustris / Šaši Carex sp. / Vodna perunika Iris pseudacorus / Navadni regelj Lycopus europaeus / Okroglolistna pijavčnica Lysimachia nummularia / Navadna pijavčnica Lysmachia vulgaris / Navadna krvenka Lythrum salicaria / Vodna meta Mentha aquatica / Močvirska spominčica Myosotis scorpioides / Klasasti rmanec Myriophyllum spicatum / Navadna vodna kreša Nasturtium officinale / Pisana čužka Phalaris arundinacea / Visoki trpotec Plantago altissima / Vodna dresen Polygonum amphibium Ranljiva Kodravi dristavec Potamogeton crispus / Bleščeči dristavec Potamogeton lucens Ranljiva Plavajoči dristavec Potamogeton natans / Slovensko ime Latinsko ime Kategorija ogroženosti Češljasti dristavec Potamogeton pectinatus / Preraslolistni dristavec Potamogeton perfoliatus Ranljiva Potamogeton x zizii / Lasastolistna vodna zlatica Ranunculus trichophyllus Ranljiva Prava potočarka Rorippa amphibia Ranljiva Navadna streluša Sagittaria sagittifolia Ranljiva Jezerski biček Schoenoplectus lacustris / Širokolistna koščica Sium latifolium Ranljiva Enostavni ježek Sparganium emersum / Pokončni ježek Sparganium erectum / Vodni jetičnik Veronica anagallis-aquatica / Studenčni jetičnik Veronica beccabunga / Preglednica 1: Seznam vseh taksonov, ki smo jih našli v reki Rak. Makrofiti vplivajo na okolje, kjer uspevajo, tako s porabo hranilnih snovi kot z bioge- nim prezračevanjem, saj se pri fotosintezi sprošča kisik. Vrednosti električne prevo- dnosti in nasičenosti s kisikom, ki smo jih merili z multimetrom, so v vodotoku ostaja- le bolj ali manj nespremenjene. Predvidevali smo, da bo električna prevodnost po toku navzdol nižja, saj je v srednjem in spodnjem delu več potopljenih rastlin, ki porabljajo iz vode bikarbonat in hranila, in da bo nasi- čenost s kisikom večja zaradi sproščanja ki- Slika 6: Zemljevid vodotoka Rak z označenimi kakovostnimi razredi RCE. 12 ■ Proteus 83/1 • September 2020 13 Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? • Botanika Botanika • Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? ukoreninjenje ter slabše svetlobne razmere zaradi sence, ki jo nudi obrežna vegetacija, omejujejo rast potopljenim rastlinam. V sre- dnjem in spodnjem delu se reka razširi, hi- trost vodnega toka se umiri, substrat je do- volj droben, da omogoča ukoreninjenje, reka je presvetljena in v tem delu uspevajo v reki tudi ukoreninjene potopljene in plavajoče rastline, kot so klasasti rmanec (Myriophyl- lum spicatum) in vrste iz rodu Potamogeton. Reka Rak je na podlagi makrofitov uvršče- na v kategorijo »zelo dobrega ekološkega stanja«. Slovensko ime Latinsko ime Kategorija ogroženosti Mahovi Cinclidotus fontinaloides / Fontinalis antipyretica / Studenčni jetrenjak Marchantia polymorpha / Rhynchostegium riparioides / Praprotnice Močvirska preslica Equisetum palustre / Semenke Plazeča šopulja Agrostis stolonifera / Suličastolistni porečnik Alisma lanceolatum Ranljiva Trpotčasti porečnik Alisma plantago-aquatica / Kobulasta vodoljuba Butomus umbellatus Ranljiva Navadna kalužnica Caltha palustris / Šaši Carex sp. / Vodna perunika Iris pseudacorus / Navadni regelj Lycopus europaeus / Okroglolistna pijavčnica Lysimachia nummularia / Navadna pijavčnica Lysmachia vulgaris / Navadna krvenka Lythrum salicaria / Vodna meta Mentha aquatica / Močvirska spominčica Myosotis scorpioides / Klasasti rmanec Myriophyllum spicatum / Navadna vodna kreša Nasturtium officinale / Pisana čužka Phalaris arundinacea / Visoki trpotec Plantago altissima / Vodna dresen Polygonum amphibium Ranljiva Kodravi dristavec Potamogeton crispus / Bleščeči dristavec Potamogeton lucens Ranljiva Plavajoči dristavec Potamogeton natans / Slovensko ime Latinsko ime Kategorija ogroženosti Češljasti dristavec Potamogeton pectinatus / Preraslolistni dristavec Potamogeton perfoliatus Ranljiva Potamogeton x zizii / Lasastolistna vodna zlatica Ranunculus trichophyllus Ranljiva Prava potočarka Rorippa amphibia Ranljiva Navadna streluša Sagittaria sagittifolia Ranljiva Jezerski biček Schoenoplectus lacustris / Širokolistna koščica Sium latifolium Ranljiva Enostavni ježek Sparganium emersum / Pokončni ježek Sparganium erectum / Vodni jetičnik Veronica anagallis-aquatica / Studenčni jetičnik Veronica beccabunga / Preglednica 1: Seznam vseh taksonov, ki smo jih našli v reki Rak. Makrofiti vplivajo na okolje, kjer uspevajo, tako s porabo hranilnih snovi kot z bioge- nim prezračevanjem, saj se pri fotosintezi sprošča kisik. Vrednosti električne prevo- dnosti in nasičenosti s kisikom, ki smo jih merili z multimetrom, so v vodotoku ostaja- le bolj ali manj nespremenjene. Predvidevali smo, da bo električna prevodnost po toku navzdol nižja, saj je v srednjem in spodnjem delu več potopljenih rastlin, ki porabljajo iz vode bikarbonat in hranila, in da bo nasi- čenost s kisikom večja zaradi sproščanja ki- Slika 6: Zemljevid vodotoka Rak z označenimi kakovostnimi razredi RCE. 14 ■ Proteus 83/1 • September 2020 15 Botanika • Kaj pravijo makrofiti na reki Rak? Multivalentni akumulatorji • Kemija sika pri fotosintezi. Vendar pa je bil v času popisa makrofitov in meritev vodostaj visok, biomasa rastlin, ki naj bi porabljale bikar- bonate, je bila nizka, zato je bil njihov vpliv na električno prevodnost majhen. Zaradi nizke biomase rastlin v reki tudi nasičenost s kisikom po toku navzdol ni naraščala. Ne- koliko višjo koncentracijo kisika pri izviru lahko pripišemo boljši prezračenosti vode zaradi razgibanega terena z brzicami in hi- trejšemu vodnemu toku. Z metodo RCE smo ocenili, da je rečni ekosistem v zgornjem delu odlično ohranjen in brez večjih motenj. Po reki navzdol pa se je stanje rahlo spreminjalo, ampak večinoma le za razred, kar je razvidno tudi iz slike 6, kjer so odseki barvno predstavljeni. Celotni vodotok je bil zelo dobro ocenjen, ker je vo- dotok naraven in je človekov vpliv na zaled- je in reko majhen. Rak v preteklosti ni bil reguliran, edina posega v okolici sta košnja in občasno ribarjenje. Obrežno vegetacijo predstavljajo gozdovi in močvirski travniki. Zaključek Makrofiti imajo zelo pomembno vlogo v vo- dnem ekosistemu, hkrati pa so dober poka- zatelj stanja vodotoka. Reka Rak je primer, kjer večinoma nemoteno okolje nudi domo- vanje velikemu številu živali in rastlin, med njimi tudi vodnim rastlinam. Nad vodno gladino, pod njo in na njej najdemo pisa- no družbo rastlin, ki z različnimi cvetovi, plodovi in rastnimi oblikami krasijo reko. S svojo pristnostjo kažejo, da je vodni sistem dobro ohranjen. Tudi okoljska ocena kaže, da je rečni sistem Rak v dobrem stanju. Z različnimi metodami smo prišli do enotnega sklepa, da je Rak dobro ohranjeni vodotok, človekova dejavnost pa ni zelo opazna. V nekaj zgornjih odsekih, ki so bolj osenčeni, uspevajo mahovi in emerzne ali močvirske rastline. Vegetacija je v tem delu najbolj za- stopana na nekaterih manjših prodiščih, ki nudijo primeren življenjski prostor tudi fav- ni, predvsem nevretenčarjem. Ob reki Rak je vedno lepo: zjutraj, ko je gladina nepremična, opoldne, ko vročina lebdi nad vodo, in zvečer, ko svetloba ugaša, ko se umirijo barve in vsa narava. Izjemen čar potovanju po reki dajejo meandri reke v zavetju krošenj dreves, ki nudijo prijetno osvežitev v poletni vročini in mirnost v času viška vode v deževnem obdobju. Viri: ARSO okolje. Ocena ekološkega stanja vodotokov za obdobje 2009–2015. 2016. ARSO. https://www.arso. gov.si/vode/reke/publikacije%20in%20poro%c4%8dila/ Ekolo%c5%a1ko%20stanje_NUV2_reke.pdf. (10. avgusta 2020.) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike. Jezernik, N., 2017: Krajinski park Rakov Škocjan. Seminarska naloga. Life Stržen. Projektno območje. Notranjski regijski park. https://life.notranjski-park.si/sl/projektno-obmocje/. (10. avgusta 2020.) Notranjski regijski park. 2016. Rakov Škocjan. Notranjski regijski park. https://www.notranjski-park.si/ narava/naravne-znamenitosti/rakov-skocjan. (25. junija 2020.) Pall, K., in Janauer, G. A., 1995: Die Makrophytenvegetation von Flußstauen am Beispiel der Donau zwischen Fluß-km 2552,0 und 2511,8 in der Bundesrepublik Deutschland. Archiv Hydrobiologie/ Suppl. 101. Large Rivers, 9: 91-109. Pataky, N., 2010: Ena od sedmih Ljubljanic - reka Rak. Dnevnik. Družba medijskih vsebin, d. d. https://www. dnevnik.si/1042393218. (28. julija 2020.) Petersen R. C. Jr., 1992: The RCE: a Riparian, Channel, and Environmental Inventory for small streams in the agricultural landscape. Freshwater Biology, 27: 295-306. Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Uradni list Republike Slovenije. 82/2002: 8893. Slapnik, R., 2010: Rakov Škocjan. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. http://www.dedi.si/dediscina/221-rakov- skocjan. (28. julija 2020.) Vsi si želimo akumulatorjev, ki bi bili nare- jeni iz dostopnih in okolju prijaznih surovin ter bi hkrati v enaki masi oziroma volumnu shranili več energije kot trenutni Li-ionski akumulatorji. Ena izmed možnosti je upo- raba kovin, ki so sposobne izmenjati več elektronov na en atom (magnezij, kalcij, aluminij). Omenjene kovine imajo bistve- no manjšo nagnjenost k tvorbi dendritov, ki predstavljajo varnostno tveganje. Tvorba dendritov preprečuje uporabo kovinskega li- tija, ki bi bistveno zvišal energijsko gostoto litijevih akumulatorjev. Težavo pri razvo- ju multivalentnih akumulatorjev predsta- vlja pomanjkanje elektrolitov in primernih anorganskih katod. Razvoj nove generacije elektrolitov skupaj z organskimi katodni- mi materiali odpira nove možnosti uporabe akumulatorjev, osnovanih na dostopnih in okolju prijaznih materialih. Pot k obnovljivim virom vodi preko shranjevanja električne energije Naraščajoče energetske potrebe človeštva, zmanjševanje zalog fosilnih goriv in z nji- hovo uporabo povezano onesnaževanje našo družbo spodbujajo k čim hitrejšemu preho- du na obnovljive vire energije. Pri tem pre- hodu zaradi časovne odvisnosti obnovljivih virov energije (dnevno-nočni cikel, vremen- ska nihanja) imajo ključno vlogo sistemi za shranjevanje energije, ki bodo omogočili vzdrževanje ravnovesja med proizvedeno in porabljeno električno energijo. Tu imamo na voljo različne načine shranjevanja električne energije: mehansko (črpalne hidroelektrarne, stiskanje zraka, visokofrekvenčni vztrajniki), električno (superprevodne tuljave, konden- zatorji), elektrokemijsko (različni akumula- torji, baterije) in kemijsko (elektroliza vodi- ka, sinteza metanola …). Vse te tehnologije imajo nekatere prednosti in pomanjkljivosti (cena, odzivni čas, specifična moč, energij- ska gostota, izkoristek …). Večino trenutnih zmogljivosti za shranjevanje električne ener- gije predstavljajo črpalne hidroelektrarne, ki imajo veliko pomanjkljivost. Zahtevajo ogromno prostora in primerno višinsko raz- liko med spodnjim in zgornjim rezervoar- jem ter tudi zelo visoko začetno naložbo. Zato se v prihodnosti predvideva predvsem povečana uporaba akumulatorjev, kajti ti zahtevajo bistveno manj prostora in jih je možno namestiti neposredno ob mestu, kjer potrebujemo izravnavo med ponudbo in povpraševanjem po električni energiji. To je izjemnega pomena zaradi cene prenosa ele- ktrične energije, ki je lahko izjemno visoka. Hkrati imajo akumulatorji tudi zelo dober izkoristek in hiter odzivni čas. Trenutno so prevladujoča akumulatorska tehnologija Li-ionski akumulatorji. Zaradi velike količine akumulatorjev, ki bodo po- trebni pri hitrem razvoju električne mobil- nosti in shranjevanju energije iz obnovljivih virov, raziskovalci intenzivno preiskujemo uporabo sistemov, osnovanih na okolju pri- jaznih in cenovno dostopnih materialih. Tu se nam ponuja ogromno možnosti, saj nov akumulatorski sistem lahko oblikujemo s poljubnim parom reverzibilnih redukcij- sko-oksidacijskih reakcij (redoks reakcij), kar ponuja ogromno različnih kombinacij. Praktično mora biti potencialna razlika med reakcijama dovolj velika, da nam celica da- je primerno napetost, saj produkt napetosti skupaj s kapaciteto določa energijo celice. Elektrodi morata biti v stiku s primernim elektrolitom, ki ne reagira z elektrodama ali pa v stiku z njima tvori stabilno pasiv- no plast. Prednost pri uporabi je, če reakciji na elektrodi vključujeta izmenjavo skupnega iona, saj moramo drugače potrebne ione za redukcijsko-oksidacijsko reakcijo zajemati iz Multivalentni akumulatorji Jan Bitenc