AMERICAN IN
FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
CLEVELAND/ OHIO, MONDAY JANUARY l^th 1920
> LETO XXIII. - VOL XXIII.
iriz, 11. jan. Včeraj je ija slovesno podpisala mir z zavezniki, raz-sd. države. Nemci so )isali mir ob 4.15 v sobo-popoldne v Versailles. Vse >nije so vzele te eno luto Časa. Najprvo je podit baron Kurt von Lersner lšktf poslanec, takoj za francoski ministerskf isednik, za njim Lloyct >rge* potem laSki minister predsednik Nitti, za njim japonski zastopnik, begijski zastopnik ter ostali narodi, ki *so biti udeleženi pri mirovni konferenci. Tudi jugoslovan ski zastopniki , so podpisali mirovno pogodbo.
Washington, 11. jan. Državni tajnik Lansing se je izjavil, da Zjedinjene države niso še podpisale mirovne po godbe z Nemčijo. položaj med Nemčijo in Ameriko je raditega danes ravno tak kot je bil isti dan, ko je bilo podpisano premirje. Zjedinje ne države bodejo podpisale posebno mirovno pogodbo, kakor hitro ameriški senat mirovno pogodbo odobri, iv. —-—o——— — Roparji so prišli v zlatar-
C
sko trgovino
prt
rgovmo S. Marmaros, Central ave. in odnesli stniku nad $3000 zlatnine, tega da so štirikrat nanj in ga nevarno
iMM1383 roth
neki italijanski brivec v soboto sunil nehote osebo, katero je bril, s škarjami v
pol
iti
je
wm vrat, nakar je dotična oseba iakočila s stola in z britvijo na padla brivca. Oba sta se nevarno obrezala in ležita sedaj v bolnišnici. — Na glavni delniški seji Slovenskega Doma v G)llin-woodu so bili izvoljeni sledeči direktorji za leto 1920: John Matjažič, Math Pete-linkar, Vinko Blaško. John Huch, Anton Pucelj, John tossman. Luka* Trček. Fr. frček, Avgust Kaplan, Anton 7idfcl, Jos. Kaušek, Frank Injak, Krist Stokeli, Fr. Martin Vinšek. Luka je bil zvoljen predsed-Avgust Kaplan pod-Inik, Vinko Blaško taj Frank Trček blagajnik, Huch zapisnikar. Del-seje se. vrše vsako 3. ljo v mesecu ob 2 uri direktorske seje pa vsak petek ob 8. zvečer, isma imajo v našem u-ru: Josip Košmerlj, Primožič, Frank Der-, Jožefa Kramaršič.
fadzornik cestne raz-rt išče v vzhodnem mesta najmanj 100 >v, ki bi prižigali zvečer rt svetilke. Mnogo sve-neprižganih, ker ni lju ;ali. Povpre-vsak fant na večer za prižigati. Plača do 10. jan. $25.00 na od pondeljka naprej Oglasiti se je, Hali.
eklarskih delav-unijo v Clevelan i na teden. Ko-na 3 cesti se še na-da se podpira B so resnično dokler vsi Štrajkar dela.
zbornica zavila v Cle
drži
Bergerju zabranjen vstop v kongres.
Washington, 11. jan. Zbor niča poslancev je včeraj že drugič zavrgla Victor L. Ber gerja, socijalista. ki je prišel v Washington, da zasede svoje mesto v kongresu, v katerega je bil zvoljen od svojih volivcev. 328 poslancev je gla sovalo proti Bergerju, da po stane član kongresa, in le 6 jih je glasovalo za njega. Berger je prišel včeraj v kon gres in se vsedel na enega iz med sedežev. Poslanci, ki so sedeli v bližini, so senemudo ma umaknili proč.. Bergerja je zagovarjal v kongresu James R. Mann, bivši vodja republikancev, ki je dejal: "Nikakor ni prijetna naloga, katero sem prvzel. Toda moj čut za pravico je tako globok, da bi samemu sebi očital, da sem lopov, Če ne bi izja 11 mišljenje, katero imam. Mr. Berger je bil zvoljen na ravilen način od svojih vo-ivcev. Če mislimo, da bode-mo naše argumente podpirali s silo, tedaj zgubimo moč. Dolžnost kongresa ni predpi sati volivcem katerega moža naj zvolijo, in Berger je bil zvoljen, torej je opravičen do sedeža v kongresu."
Po teh besedah je vsa zbor niča začela žvižgati in mijav-kati govorniku. Takoj zatem se je dvignil republikanec Yates, ki se je izjavil: "Ali je Mr. Mann mnenja* da naj damo sedež v tej zbornici Izda jalcu Zjedinjenih držav Ber gerju?" Po teh besedah so se začuli glasni hura klici. Yates je nadaljeval: Mi ne izključujemo Bergerja \Jz kongresa radi tega. ker je socialist, am pak ker se mu je sodnijsko dokazalo, da je bil izdajalec Amerike tekom vojne. Mr. Burger je bil že enkrat član kongresa, in nihče mu ni bra nil vstopa v kongres, sedel je med nami. Ravno tako tudi Meyer London iz New Yorka je sedet kot socijalist v tej zbornigi. Toda da bi izdajalci sedeli v kongresu Z jed. držav, to se ne bo zgodilo, dokler bo živelo še nekaj milijonov zavednih Amferikancev.
Neka brzojavka iz Bruslja naznanja, da je nastal v Nem čiji generalni Štrajk, da so radikalni socijalisti strmogla vili nemško socijalistično via do, in da se vsa dežela nahaja v revoluciji. Toda potrjena ta novica ni, in zadnja poročila, ki so dospela iz Berlina, naznanjajo, da je tam vse mir no. Nekaj štrajkov je bilo razglašenih, toda ti so omejeni na železničarje.
PROŠNJA IZ LAŠKEGA UJETNIŠTVA.
Mr. Anton Novak, 1589 E. 41st St. je dobil sledeče prošnje iz laškega ujetništva: Jaz, Alojz Žtrovnik iz Za-pttž, št. 12. prfSt. Vidu nad Ljubljano iščem svojega brata John Sornik-a, in prosim vse Slovence v Ameriki, ako bi kdo vedel, kje se moj brat nahaja, da mi naznanijo. Alojz Žerovnik, Cap. 358 Compania P. L. Mattarello, Prov. Trento, Italija J*
Jaz Viktor Skufca, iz Potoka, št. 12. pri Straži-Novo mesto, iščem svojega brata Andrej Škufca. in prosim vse Slovence, ako bi kateri vedel kje se moj brat iJahaja, da mi naznanijo,: Viktor Skuf ca. 358 Compania P. L. Mat* tarelio, Prov. Trento, Italia.
Rojaki, ustrezite tej proš-< nji kolikor morete I
, PW-slovoliec, umrl
"Slovenski Narod" z dne 24. dec. poroča: Umrl je mlad simpatičen poljanski fant Albert Zaje. Pred vojno je bil v Ameriki, odkoder je sledil klicu domovine in svojega Šr ca, na solunsko fronto osvobodit lepo Jugoslavijo. Doživel je kar je želel, a sedaj, ko Je nameraval vrniti se v Zje-dirtjene države, je podlegel v cvetu mladosti, zavratni bolezni. Bodi mu lahka domača žemljica!
Tako se glasi poročilo o smrti slovenskega-jugoslo-vanskega prostovoljca, ki je zajedno z drugimi tovariši odpotoval dne 15. julija, .1917 iz Clevelanda, da vstopi v jugoslovansko armado kot pro stovoljec in pomaga v boju proti Germanom. Mlad fant je bil in živahen, iskren in do brega srca, naroden, zaveden. in to ga je prignalo, da se je pridružil drugim Slovencem in odpotoval na Balkan. Mnogo , je prestal siromak tekom vojne, v vežbali-škem taboru, na fronti in v domovini, Marsikatera njego va nada se ni spolnila, videl je razmere drugačne kot si je predstavljal,,Hoda kljub temu je ljubil svojo domovino. Ko je bila vojna končana, je pustil vojaško življenje in se na meraval zopet naseliti v Ameriki; kajti v .domovi nije komaj našel skorjico kruha, dasi se je za njo boril s svojo srčno krvjo. Ker se ni mogel drugače preživljati, je a ponovno vstopil k voja-om in bil poslan na Med-murje. in sedaj prihaja naenkrat novica, da je umrl. Naj bo ohranjen jugoslovanskemu prost<rvoljcu, iskrenemu Slovencu, ki je kljub mladim letom mnogo, mnogo grenke ga užil, najlepši spomin med nami vsemi.
C k(
Jeklena industrija zo-Indijo in Perzijo? pet v potnem obratu
— Policija je dobila v roke neko izvanredno nevarno žensko roparico in tatico, katere ime sedaj še ne izdajo. Ta ženska je imela svojo organizirano roparsko tolpo, ki je kradla posebno po vzhodnem koncu mestaH Prvi jo je zapazil detektiv Connelly iz East Clevelanda, v nekem restavrantu. Ženska je imela na sebi diamante in lepotičje. o katerem je detektiv vedel, da je ukradeno. Sledil ji je iz restavranta na njeno stano vanje v Franklin Apartments W. 57th St. in Franklin ave. Poklical je še dva druga detektiva, in vsi trije so udrli v njeno stanovanje ter Jo pre-senečili v trenutku, ko je šte la nakradeno blago. Ženska se je seveda zoperstavila ter se je začel hud boj, tekom ka terega je celo potegnila revolver iz nedrij, toda trije ko rajžni detektivi so jo kmalu obvladali. Ko so preiskali nje no stanovanje so dobili v njem nad $30.000 vrednosti nakradenega blaga. Policija ji bila prepričana, da je ženska na čelu roparske tolp. Imela je navado, da je hodila po hišah s to ati ono pretvezo pri'čemur si je hiše ogledala, nakar je pozneje svojim pristašem orisala načrt hiše. kje je ta ali ona soba, kje je sre-brnina, itd. in ti njeni "podložni" so ponoči ulomili v do tično hišo. Ženska je potem ukradeno blago prodajala. Najlepše pa pride sedaj: Žen ski se je v zaporu "dokazati'*, da je "fina dama",
London, 11. jan. Glasom )rezičnih poročil iz Moskve so boljševiške Če|e v Sibiriji porazile sovražnica in osvojile mesto Krasnojarskt Vsega skupaj so boljševiki ujeli 95.000 sovražnikov, in' njih vojni plen znaša Ikoro 400 to pov in nad tigbč strojnih pušk. 200 lokomotiv in 10. 000 železniških voz so tudi dobili v roke.
Državni department v Washingtonu je dobil potrdi lo o napredovanju. boljševi-kov. Nihče ne v&Ucje se naha ja admiral Kolilk, bivši vrhovni poveljnik *uske sibirske armade. Boljieviki se na hajajo sedaj v otjižju zapad-nega obrežja Bajkalskega je zera in na vzhodilem obrežju imajo Japonci močne armade, da preprečijo nadaljno prodiranje Rus<tor. Na jugu Rusije so bile čete generala Denikina razbite V dva dela. Boljševiki so zasedli Rostov ob Donu, Taganrog, Mario-pol in nekaj' drugih mest. Bližajo se Azov^kemu jezeru. Z Estonci so boljševiki" podpisali mir. Poljaki in Leti so pa boljševikom odvzeli trdnjavo Dvinsk. Poleg tega so poljske čete napredovale v Ukrajini in zasedle vse one točke, katere je pred njimi za pustil general Denikin, ko se je umaknil pr?d boljševiki.
-London, H. *fin. Vojno ministerstvo naznanja, da so dospele boljševiške čete v Bokharo, glavno mesto kneževine Bokhara, kakih 200 milj od Afganistanske meje. Boljševiške čete se nahajajo v Afganistanu, in ogrožujejo Perzijo in Indijo. Ker zna raditega priti do spora med Rusijo in Anglijo, kajti angleški upljiv v Perziji in Angliji je očividen, je diplomati-čni svet j a ko radoveden, ali bodejo boljševiki udrli v Perzijo in Indijo. Ako se to zgodi, tedaj je Japonska zavezana Angliji priti na pomoč z vso svojo armado.
Pittsburg, 11. jan. Poroča li smo že v zadnji Številki, da je glavni stan unije jeklarskih delavcev sklenil preklicati jeklarski štrajk in pozva ti delavce naj se vrnejo na de lo. Iz glavnega stana unije jeklarskih delavcev je bil poslan telegram v Washington na American Federation of Labor, naj se pozovejo vse druge unije in obvestijo, da je konec jeklarske stavke, ki se je pričela 22. sept. lanskega leta Blizu 400.000 jeklarskih delavcev je bilo na štraj-ku. Unija jeklarskih delavcev je pri tem izdala sledečo izjavo:
"Jekleni trust z aktivno podporo časopisja, sodnij, zvezinih vojakov je odrekel delavcem pravico na svobodno zborovanje in svobodne govore. Radi tega brezobzirnega postopanja je prisilil narodni odbor unije jeklarskih delavcev, da prekliče stavko jeklarskih delavcev. Toda unija bo nemudoma za čela z ostro kampanjo, da se delavca izobrazi in poduči, da začne misliti bolje o organizaciji. Začeli bodemo z reorganizacijo unijskih delavcev, dokler ne zavlada popolna pravica v tovarnah jeklene insdutrije. Vsakemu jeklarskemu delavcu je na prosto voljo dano, da*se vrne na delo; dočim bodejo začeti takoj s pripravami za organizacijo v bodočnosti.
W. Z. Foster, tajnik štraj-karskega narodnega odbora je odstopil. Zakaj je odstopil, ni povedal. Njegov naslednik je J. J. Brown iz Everett, Wash. Unija naznanja, da bo začela v vseh tovarnah, kjer so uposljeni jeklarski delavci s posebno kampanjo. Na vsak način se bo delavce opolnoma organiziralo, in adar se skliče prihodnja stavka, tedaj bodejo delavc zmagali s svojimi zahtevami.
—	V Cleveland je dospela Mrs. Monica Ewer iz Anglije. Poslana je bila sem, da preiskuje ameri.ško življenje. Rekla je: Sredstva za vzgojo so tukaj mnogo boljša ' kot v Angliji, toda kako se ženske oblafcijo! Naravnost smešno! Kadar stopajo v avtomobil ali v karo, tedaj "odkrijejo stvari, ki bi morale biti zavite v temo". Kiklje so tako oz ke kot šivankino uho. V sobo to je Mrs. Ewer predavala v Y. M. C. A. o "ciljih angleških delavcev". Izjavila se je, da je revolucija v Angliji neizogibna. Toda v Ameriki je napram Angliji tisočkrat več svobode. Tukaj uživajo delavci ugodnosti, o katerih angleški delavci niti ne sanjajo ne. (?)
—	V St. Lukes Hospital se nahaja s teškimi poškodbami John Knaus. 9103 Columbia ave. stanujoč. Knaus je v soboto zjutraj se peljal z vlakom, ki vozi v Pittsburg, toda na Platt ave. in 79. cesti je njegova lokomotiva skočila s tira, radi predebelega sne ga in trčila v neko drugo lokomotivo. Knausu je bila fflava popolnoma razbita. Te Ško da bi okreval.
deža", in policija jo Je
£
$300 licence za sa-
I tooniste na leta?
Pretekli teden so imeli demokratični voditelji cele Amerike sestanek v Washing onu. Navzočih jih je bilo ka kih 5000. Vsako leto v janua-riju se zberejo in praznuje-o spomin na predsednika Andrew Jacksona. prvega ve ikega demokrata Amerike. Ob tej priliki se je letos pričakovalo, da bo predsednik Wilson označil, ali je kandidat za predsedništvo ali ima mogoče priporočilo za kakega upljivnega Amerikanca, da kandidira za predsednika na demokratičnem tiketu. Predsednik je res poslal lep govor zbranim demokratom, oda omenil ni ničesar o kaki kandidaturi, pritaknil se ni predsedniške kampanje, in tako se sedaj ničesar ne ve, ali je predsednik Wilson pripravljen sprejeti tretji predsedniški termin ali ne. Dokler se predsednik tozadevno ne oglasi, se ostali demokrat je ne drznejo naznaniti svojih kandidatur. Govori se, da so sledeči demokratje pripravljeni sprejeti predsedniško nominacijo: Wm; J. Bryan, znani apostel prohibi cije, ki je bil že štirikrat pred sedniški kandidat, pa je vselej propadel. On se v mnogih točkah ne strinja z Wilso-nom. Wm. G. McAdoo, zet predsednika Wilsona, bivši zakladniški tajnik. On Je ja-ko zmožen ter bi bil dober predsednik. A. Mitchell Palmer. generalni pravnik Zjed. držav in bivši kustodian tu-jezemske lastnine. Atlee Po-merene, senator države Ohio, James Cox. guverner države Ohio. Se nekaj drugih brezpomembnih kandidatov je.
Predsednik Wilson je v svojem govoru, katerega je poslal na zborovanje demokratov omenit, da on ne bo pripustil, da bi se mirovna pogodba kaj spremenita, ampak se mora odobriti ravno taka kakor je bilo . sprejeta v Parizu. Ako republikanski senat tega ne bo hotel potrdi ti, tedaj bo šlo to vprašanje jeseni pred volivce, da ves narod izjavi fcvojo voljo, ali j*e pripravljen sprejeti mirov no pogodbo, kakoršnja je, ati na i se spremeni.
Demokratska konvencija, kjer bo nominiran predsedniški kandidat, se bo vršila 28. junija v San Francisdo, Cal. 50.000 oseb se pričakuje v me sto tedaj.
Ker so mestne finance v obupnem stanju, in mestna zbornica nikakor ne ve, kje bi dobila denar, da pokrije stroške mesta v tekočem letu, je treba pač misliti na nove davke, kje se dobi denar. Se veda pridejo sedaj v prvi vrsti zopet salooni na vrsto. Nekdo je povedal, da se v vseh nekdajnih saloonih pro dajajo opojne pijače, m da go stilničarji delajo ogromne denarje. To je napotilo nekaj councilmanov, da so predla-
C
NEMŠKI KAJZER BLAZEN?
Iz Nizozemske se poroča, da je nekaj ameriških kores-pondentov časopisja obiskalo bivšega kajzerja in trdijo', da je kajzer absolutno znorel Neprestano divja in dolži posamezne osebe, da so ga oropale za prestol. Vsak dan žaga' drva.
700 UTONILO NA LAŠKEM PARNIKU.
V London se poroča, da je laški parnik Principessa Ma falda zadel blizu Gibraltarja na neko mino in se potopil z 700 ljudmi na parniku. Poročilo ni še popolnoma potrjeno.
PAMETNA ODREDBA. Canadska vlada je sklenila
Eosoditi denar vsem onim, k
oče j o postaviti svoje hiše Obresti so jako majhne, in ljudje, ki si sposodijo denar od vlade, plačujejo denar nazaj v mesečnih obrokih, in sicer $7.13 za vsakih tisoč sposojenih dolarjev. Ta načrt s®,
in marsikdo si postavi svojo
hišo.	| — Dvor Baraga Reda Kato
— V Ctevelandu se je pripravljajo kakih 30Č0 mladih Ukrajincev, da zapustijo Zjed. države in se vrnejo v svojo domovino, Ukrajino, kjer bi bili pripravljeni stopiti v armado in se boriti napram Poljakom. Ustanovili so že "rekrutno društvo" in mnogo sto se jih je vpisalo. Na^čelo gibanja je bil Rev. Tarnowsky. Toda oblasti so zvedele za to, in zvezini prav nik Wertz se je izjavil, da je proti postavno rekru tirati v Ameriki. Fantje bodo sedaj
je jako priljubil pri ljudeh, najbr2 v Qevelandu ostali, marsikdo si postavi svojo
P^Hn po stila. Kakor nrostfcm, je no*ti in
spu
hitro je bila na dragoce-j ima
nos. u
liških Borštnarjev priredi 17. jan. velika zabavo z banketom in plesom v počast vsem onim mladim slovenskim fantom in možem, ki so se vr nlli iz službe pri ameriški ar madi. Program je jako izvrstno sestavljen in obeta se izvanredno fina zabava. Ob-. Skoda znaša mi- | činstvo se uljudno opozarja
to prireditev.
STOTINE UBITIH V MEKSIKI.
Mexico City, 8. jan. V okolici Vera Cruz so se pripetili ponovni potresi, ki že nekaj dni vznemirjajo Meksiko. Zo pet je bilo stotine ljudi ubitih. Nad 2000 hiš je porušenih, in desetisoče ljudi je
gali, da se lastnikom gostilen naloži davek $300 na leto. V mestu je še tisoč dvesto takih gostilen, in od teh pričakuje jo letnega dohodka $350.000. Po postavi je mesto opraviče no pobirati ta davek. Neki councilman je povedal, da prodajajo v večina gostilnah žganje po 50 centov kozarec, poleg tega se pa točijo tudi druge opojne pijače. Licence se od gostilničarjev ne more obirati, kajti, glasom prohi-icijske postave se licenčni davek pobira le tedaj, če se opojne pijače "postavno" pro dajajo. Ker pa tega ni, ampak se le skrivej, torej se 'direktnega davka ne more uvesti, mislijo da gostilničarji vseeno lahko nekaj plačaj Toda mesto je v stiskah ne vpraša, kje naj dobi nar. Gostilničar je j prvi. katerega napac
Poleg tega je coun< Kadlecek predlagal, da m< naprosi "War Chest Co| ttee da se iz vojne blagajne vzame $700.000 in se ta nar uporabi za vzdrževat mestne bolnišnice hi zai z a jetične. Councilman Zmunt pa je bil mnenja, da če mesto to naredi, postane navaden berač, toda kljub temu je dobit finančni direl Neal nalog, da prosi voj blagajno za $700.000. Radi bi zmanjšali tudi pokojnino licistov in ognjegascev, mnogo policistov, ki so v koju, imajo druge dobre i be, torej dva dohodka, ta predlog bo naletel do opozicijo. Pomisliti mora, da je mesto v škripcih, kajti en milijon larjev, katerega so g< Čarji prej plačevali na 1< je zginil. Treba je pol ~ druge vrelce dohodkov.
— Kongresman Ei je mudil v Clevelam je izjavil, da bi moral riki preskusiti vsa! prej, predno se mu podeli žavljanstvo. Dve leti bi moral učiti amerikani potem če bi bil sposoben, dobil državljanski papir če sposoben, bi ga mi ti odkoder je prišel. K< man Emerson ima res nazrore. Naše mnenje je, bi se moralo državljj kolikor mogoče olajšal vse, kajti kot smo 2e povedali, je že danes dobiti ameriško stvo kot a zrakoplov ti v Evropo. Naj raj gresmani preskrbe, jo državljansko pravico či dobrih, poštenih o!
Čakajo na to Že nekaj
*
Pred sodnika neka ženska, obl delala žganje. Tc da je
[O
(AMERICAN HOME)
NAlOeNINAt
• - -
13.00 94.00
Za Cleveland po poiti . $4.00 Potamecna številka . - - 3e
dopiai In daoar naj m polil)« na "Amerllka Domovin«" An. N. B. Cleveland, Ohio Tel. q«y. Pri notion 180
? DEBEVEC, Publisher
LOUIS J. P1RC, Editot
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY
____—	■ 1 m ——^
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere, siag rites oi request. American in spirit Foreign ii language only
3=
Bntered aa aecond-claaa matter January 5th 1000, at the poat office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3rd, 1870.	_
NO. 4. Mon. Jan. 12th 1920
DVA EXTREMA.
BoljSeviki sami pravijo, da pomeni boljševizem Kot tak se b('
dik-
taturo proletariats. Kot tak se boljševizem ne more mešati z ameriško demokracijo. Zjedinjene države so dežela demokracije — rekli bodemo, da niso popolne, v marsikaterem oziru jako pogrešne, nepopolne, toda kljub vsemu temu — kdo je popolen na svetu? In vsakdo priznava, rad ali nerad, da je bivanje in življenje v Ameriki veliko bolje, svobodneje kot pa v vsaki drugi deželi sveta. To priznajp vsi narodi, vse države. Demokracija ne pomeni nobenega diktatorstva nobene tiranije.Te^rija demokracije je, da mo rajo imeti vsi enake glasove pri odločevanju, vsi enako priliko.	; • ; ,
Boljševizem in demokracija sta dva ekstrema. Nobenega dvoma ni o tem. Noben Amerikanec ne more biti v dvomu, kadar pride vpraSanje med demokracijo in boljševizmom. Boljševizem bi uničil in razbil vso vlado, ustavo ter inštitucije kakor jih iipamo danes v Ameriki. To je izja va boljševikov samih.
Toda kadar vidite železo rudeCe, je bolje, da se ga ne aknete, ker marsikdo se je Že opekel. In trezni, pamet-jremišljeni Amerikanci nimajo navade uCiti se pri onih, io danes -niso pokazali ničesar, da znajo kaj boljšega kot »erikanci sami.	v	.v
PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA. *
Kongresman 22. okraja države Ohio, Emerson, se je vil, da b morali vsi tujci v Ameriki biti gotovo dobo let kontrolo, Ta čas bi se morali učiti amerikanizacije, in o preteku gotovega števila let vedo povedati in odgovar na stavljena vprašanja, se jih naredil za državljane, Če se jih deportira.
Mogoče ima Emerson dobre misli, toda jih silno napa-jeljuje. Resnica je, da mora vsakdo, kdor hoče posta-_„vljan, znati osnovne nauke ameriške ustave in poker sicer ne more inteligentno voliti, toda ali ni res, da ipje po navadi najbolj nadarjeni in se torej lahko „ jj naučijo vsega, dočim delavec, ki nima prilike za po-mnogokrat ne more se priučiti potrebnemu ter zaosta-
____Naše mnenje je bilo in bo,'da Amerika ne sme nikdar s
strogimi postavami postopati napram tujcem ter jim oteže-v*ti pridobitev državljanstva, nasprotno, vlada bi morala narediti m. ing^oče, da se driailjanstv^alig^^alti stQti? soče poštenih delavcev-tu jcev jetukajrKT zaslužijo držav-istvo, a radi nekaterih radikalcev ?e sumniči vse druge, le rečemo, da Emerson po svoji Ozkosrčnosti in strasti
nikakor ni tip plemenitega Amerikanca, ki so sicervogrom ni večini hladni, trezni ter gentlemanski. Ne podite ljudi od sebe, privabite jih k sebi z ljubeznijo in poukom.
ONIM, KI SO POSLALI ZABOJE V JUGOSLAVI JO, IZVEN CLEVELANDA.
>rvo se vsem pošiljateljem lepo zahvaljujemo za poji vo&t, katero so imeli, ker niso toliko časa slišali od Ujemite nam, da bi vam radi že pre i kaj sporočili, to-r i bilo nemogoče. PoSiljatev nam je dala toliko ogromne-posla, da nismo mogli se ozirati na posamezne zahteve rezitih.
Sedaj je stvar končana in v redu. Parnik je odoljul 7. I. iz New Yorka. Imenuje se "Ed Moss", je last United Transport, plove pod ameriško zastavo in gre direkt v Trst.
Da ni parnik prej odpljul, sta dva vzroka: Prvič nekateri rojaki, ki niso poslušali naših navodil ter so nam povzročili ogromno nepotrebnega pisanja, predno smo njih zaboj spravili v red. 272 zabojev je bilo treba v New Yorku prenoviti, popraviti. Zavreči jih nismo hoteli* ker nam je Žal za ljudi, zatorej smo na stroške te pošiljatve dali vse popraviti, da je v dobrem redu in sposobno za prevožnjo. S tem mislimo, da smo mnogim ustregli, dasi se je raditega stvar zavlekla.
Drugi vzrok je premogarski Štrajk, radi katerega so bili preklicani trije parniki, namenjeni da sprejmejo naše blago. Parnik bi imel prvotno odpljuti 8. dec. kar je bilo nemogoče, ker niso bili zaboji v redu. Pozneje je bil določen dan 16. dec. potem 18. dec. potem 26. toda vsi trije parniki so bili odpovedani, ker niti eden ni mogel dobiti premoga. Na energično posredovanje Mr. Kubelke od Czechoslovak Commercial Commission ter na vladno posredova-kongresmana Hon. Charles A. Mooney je konečno Inited States Shipping Board izvanredno dal na razpolago tik Ed Moss in pošiljatev jč šla naprej. Ako pomislimo, da znaša vsa pošiljatev približno 3600 >jev, in da smo vse spravili skupaj iz cele širne Ameri-iz najmanjših kot največjih nasefbin v teku dveh me-in pol, če pomislimo na silne neprilike s premogom, ogromno korespondenco, tedaj smo prepričani, da je šla
1 pošiljatev jako hitro naprej. Režite
smo začeli pošiljati vsem strankam dne 7. jan. bo vzelo tri tedne najmanj predno bodejo razposlani vsi reziti. Torej prosimo potrjlenja. Mi kar nas je tu neprestano, in vsi bratje Jugoslovani, ki so posja-naj nam popolnoma zaupajo, da posvetimo vse : moči in čas, da jim ustrežemo in naredimo vse v njih Prosimo vas torej, ne nadlegujte našega urada z ne-pismi, kajti s tem povzročite, da z delom ne mo-

Celo J vlada. Paril il po železnici, v Ljubljano, kar je za je za Hrvate, s Sarajevo kai* je za Cmogoro, Bosno in Hercegovino.
gre naravnost
r\k
bo
tve iz Trsta v naše kraje bo spremljan od Ceškej ažen. Tudi v Trstu enako. Vsa p
»
. tev je nesreči.
in dobro zastražen
zavarovana do Ljubljane, proti zgubi in tatvini
Izmed vseh tisoč zabojev smo zavrnili jih le 14, ker so bile bokse tako šipke in male, da jih zavarovalna družba ni hotela garantirati, torej smo morali vrniti. Tudi te rojake pravočasno obvestimo. Sploh prosimo vse rojake, naj nikar ne pišejo na nas, kajti mi sami skrbimo za vse, in bo vsakdo ob času dobil tozadevno naznanilo od nas.
Iskrena hvala vam, bratje Jugoslovani, ki ste se tako plemenito spomnili svojega siromašnega naroda v domovini. Deležni bodete tisočernih blagoslovov od strani sirotic, staric, siromakov bratov in sester vaših. Storili ste svojo plemenito narodno dolžnost.
Iskrena hvala na tem mestu Hon. Charles Mooney, kongresmanu iz države O. ki se je mongo trudil in žrtvoval denar, čas in svoje posle, da je šlo vse hitreje naprej. Iskrena hvala uradnikom pri Department of Commerce in pri Department of State, ki so nam tako naklonjeno ves čas stali na strani in dali na§im zastopnikom izvanredne olajšave in ugodnosti pri spremljevartju zabojev. S seboj imajo pisma ameriške vlade, v katerih se prosijo vsi ameriški konzuli, da nam povsod pomagajo.
Iskrena hvala jugoslovanskemu poslaniku v Washington^ v. c. g. Slavko Gruiču, ki je preskrbel za brezplačno carino in vožnjo v stari domovini ter g. generalnemu konzulu Pupinu v New Yorku ter vsem uradnikom. Narod bo znal ceniti to naklonjenost.
Iskrena hvala g. V. J. Kubelki, od Ceho-slovaške trgov ske misije, ki se je nepristransko trudil za prospeh pošiljatve. Konečno iskrena hvala vsem, ki so pomagali pri tem ogromnem delu. Kdor hoče naše zastopnike, ki nadzorujejo našo pošiljatev v stari domovini, doseči s pismom, naj piše: Frank Jakšič, Skladišče Balkan, Dunajska cesta, Ljubljana, Jugoslavija, SHS, Europe.
UNITED STATES RELIEF SHIPMENT
. Louis J. Pire, predsednik, Frank Hudovemik tajnik, Anton Grdina blagajnik.
bp;
Gonja proti boljsevikom.
Ameriška vlada, ekseku-tivni in legislativni zajedno s sodnijskim oddelkom se neprestano trudijo, da uničijo v Ameriki boljševiško gibanje. Pri tem podpirajo delavske organizacije vlado, kajti organizirani delavci sami sprevidijo, da če boljševizmu zraste greben, da preneha svoboda v Ameriki in Ame rika postane druga Rusija, zemlja ubijalcev, bratomoril cev, pomanjkanja, lakote in medsebojne mržnje. Zato pa omagajo vladi, da iztrebi oljševizem, za katerega se noben ameriški delavec ne poganja kot razni dobro plač ani tujci, večinoma židje iz Rusije, ki so oropali denar iz bank ter ga rabijo sedaj tu-
je resnica, da so le ruski židje boljševiki, nam spriča dejstvo, da je bilo 90 odstotkov onih boljševikov, katere je dala vlada ta teden deportira ti v Rusijo, Židov. Trocki in Lenine glavarja, boljševikov sta oba Žida, in vsi uradniki boljševizma v Rusiji, so židje.
Kongres je sprejel sledeči predlog, da se zabrani boljše-vikom dohod v Ameriko. 1, V vseh večjih mestih se usta novijo sodnije za pridobitev ameriškega državljanstva. 2. Od vsakega Amerikanca, ko doseže 21. let starost, se bo zahtevala prisega zvestobe. 3. Naredijo naj se postave, ki bodejo najstrožje kontrolirale Ellis Island, preko katerega pride 80 procentov vseh naseljencev v Ameriko. 4. Na mejah Meksike in Cana-de se ustanovi vojaška straža ki bo preprečila dohod bolj-ševiških morilcev v Ameriko. 5. Stroge kazni čakajo paro-brodne družbe, ki pripeljejo boljševike v Ameriko. Eden izmed Članov kongresa se je izjavil: Vi ne morete o nikomur trditi, da je rudečkar, če ga samo pogledate. Niti ga ne morete obsoditf, če ga zaprete. Ti ljudje so jako premeteni in zviti. Šele ko se na hajajo nekaj let v tej deželi, jih spoznate po njih delih. Kakor je nevaren trustijan in profitir, ki odira ljudstvo, ravno tajco je nevaren rudeč kar, ki hujskg ljudstvo k poboju in moritvi. Oba se mora ta izkoreniti iz ameriške jav nosti.
čudna postava za morilce. «
V Abesiniji imajo postavo glasom katere se izroči vsajc morilec sorodnikom onega, katerega je ubil. Sorodniki imajo popolno pravico soditi ga po svoji volji.
Promocija. Na 22. pr. m.
je bil sin vodje davčnega ura da v CeljU g. Rafael Dolin-šek na češki univerzi v Pragi promoviran za doktorja vsega zdravilstva On je brat po grešanega rezervnega poročnika in bivšega profesorja na slovenski gimnaziji v Gorici dr. Edvarda Dolinška.
Z Goriškega. Goriško slovensko učieljstvo pridno deluje tudi v novih razmerah za prospeh šole. Učiteljsko društvo za goriški okraj je zborovalo dne 4 decembra v Gorici "Pft Treh Kronah". Razpravljalo se je med drugim o vporabi novih beril in o poučevanju laščine. Tolminsko učiteljsko društvo pa je imelo svoje>letno občno zborovanje 7. decembra v šolskem poslopju pri Sv. Lu-cjji. — Na rojstni dan laškega kralja v preteklem mesecu so vprizorili v Gradiški navidezno bitko, pri kateri je sodelovalo pet oklopnih avtomobilov s strojnicami. Padali so ostri streli in zadeti so bili podpolkovnik Camjri,
G?
lkovnik Grillo in neko
Nastale so razne govorice in trditve katerih oblastniki nočejo sliSati, katere pa ljudstvo v Gradiški vzdržuje. — Po laških državnih uradih ne občujejo prav prijazno s Slovenci. Tako so v nekem takem uradu zapodili neko Slovenko, iz Brd, ker ni znala laski, pa tudi niso pustili, da bi tolmačila za njo prijateljica, ki je prišla ž Ajo, marveč je laški uradnik odgnal obe, rekoč, da naj pride prosilka zopet takrat, kadar bo znala laško. No, takih surovosti napram Slovencem se bodo gospodje Lahi že mo rali odvaditi — Županska zveza ni všeč laški oblasti, dasi zasleduje samo gospodarske zadeve slovenskih županstev, zato pa jej je 2;abra-nila občni zbor. Zveza je storila prot itemu takoj vse potrebne korake. — Ciganske zalege je sedaj polno na Goriškem, posebno v goriškem mestu in okolici nadlegujejo cigani ljudi in kradejo, kar morejo.* Ali se oblast ne bo zganila, da prežene to zalego? — V Šempolaju na Krasu je imenovan za gerenta Ivan Legiša.j Dosedanji ge-rent Lupine je odstavljen.
Iz policijske kronike. Kako je Ambrožek policija na-brisal Od nekod iz zelene Štajerske jo je primahal Ambrožek v Ljubljano in se takoj napotil kot državljan, ki se zaveda svojih pravic, na policijo, kjer je odkritosrčno povedal, da nima kam položiti trudne glave. Prijazni in
MMM|
. Ker je bil p brihten fantiček, je posodbo, takg da je bil slavni policiji, ki ima po večini posla le s pokvarjenimi elementi, v veliko veselje. Le iz prijateljske naklonjenosti ga je časih cpremljal stražnik zvečer v hotel, kjer je imel Ambrožek prenočišče. Toda naenkrat si je zaželel Ambrožek izpremembe, pač — ne policaja, ampak njegove ure in napotil se je s hvaležno mislijo v srcu dalje v širni svet. — Maček v žaklju. K Ivanu Polaju v Študentovski ulici št. 9 je prišel zidar Jo-, sip Vrhunc in mu prinesel vrečo. "Kupil sem novo oble-kb za 600 K .pa mi manjka 150 K." In Polaj mu je dal 150 K. Toda radovednost ni dobra. Polaj pogleda v vrečo in najde v njej par raztrganih spodnjih hlač. — Boj med "Slovencem" in "Napre jem". France Marinšelc kol-portira "Naprej", Knez Anton pa "Slovenca". Najbrže vsled različnega političnega naziranja sta si prišla v Stritarjevi ulici navzkriž in v lase. V ta strankarski boj pa se je naenkrat vmešalo oko postave. No, in potem? Kdo bi se ustavljal prijaznemu vabilu!
O umoru grofa Tisze. Dunajski listi prinašajo iz Budimpešte poročilo, da se je končno dognalo, kdo je zakri vil in izvršil umor na grofu Tiszi. Pred nejcaj časom je bil v Miskolczu aretiran aktivni nadporočnik - Aleksander Huttner, o katerem se je na podlagi podatkov preiska ve dognalo, da je pri umoru soudeležen. Huttner se le sicer skliceval na to, da je če hosiovaški državljan, zasliše vanje se je kljub temu nadaljevalo in končno je Huttner priznal dejanje. Umor je sklenil vojaški sov jet, kateremu je stal na čelu stotnik Csernyak, dne 30. oktobra 1918. Naslednjega dne se je podala za izvršitev umora do ločena sedmorica v dveh avtomobilih pred vilo grofa Tis-ze V tej sedmor^cj ši ljudski komisar Josip ko-gany, Tibor Sztanykovszky, Štefan Dobo, , Štefan Hoi-vath-Szamovics, Pavel Keri, Mavricij Marcel-Gartner in stotnik Csernyak. Prvi štirje so se podaji v vilo, razorožili tam službujočega . orožnika in zahtevali Tiszo. Nasproti jim je prišla grofova soproga, ki jih je vprašala, kaj želijo. Toda že se je prikazal tudi grof sam in Pogany mu je vrgel v obraz, da je .on zakrivil svetovno morijo ter takoj tudi sprožil nanj samokres. Nato so streljali tudi ostali trije. Po Huttnerjevi izpovedi je bil sklenjen umor na predlog časnikarja Keri-ja. O tem da j6 moral vedeti tudi poslanec Ladislav Fen-yes, ki je bil vsled tega takoj aretiran. Izmed imenovanih se nahaja Pogany v Nemški Avstriji. Horvath-Seamovics pa biva baje v Jugoslaviji. Madžarska vlada je uvedla potrebne diplomatične korake, da se ji ta dva morilca izročita
Slovanska večina v Zadru. "Jutranji List" poroča, da je novi popis Jugoslovanov v Zadru dognal 7950 pripadnikov, torej večino. Ravnotako je dokazano, da je večina posestev v mestni davčni občini v jugoslovanskih rokah.
"Novine". Ta edini prekmurski časnik bo izhajal odslej v Dolenji Lendavi. Naroča se pri Jož. Kleku v Čren sovcih v Prekmurju. Želeti je, da bi Slovenci z naroče-vanjem podpirali ta list. Cena za novo leto še ni določena. Kdor plača 20 K za celo leto, še dobi povrh druge prekmurske tiskovine.
Demobffizadja rezervnih častnikov. Tekom tega tedna bo * izšla naredba vrhovne komande o demobilizacijf vseh rezervnih častnikov.
niso mogli dobiti vije, io kar aem etorll ta d im za vas. Nikar ne zapra ampak pridite danes k meni.
J.'
ALI TRPITE NA
K02NIH ALI KOMPLIC
KRONIČNIH, NERVOZNIH, KRVNIH. KOŽNIH ALI KOMPL RANIH BOLEZNIH, ali pa imate ŽELODČNE, ODVAJALNE IN TRNE NBPRILIKJE, ali imate mogoCe REVMATIZEM, BOLEČ HRBTU, GLAVOBOL, ZAPRTJE, VRTOGLAVOST ALI P
O.
O ALI GRLU. Ce je tako, tedaj se posvetujte 1 ti priliko z uspehom zdraviti vse te bolezni. Po-oSteno mnenje glede vašega zdravja, potem ko
TAR V GLAVI, NOSU ALI GRLI menoj, kajti imel sem dal vam bom svoje pofiteno mnenje glede
vaa akuraino In natančno PREISCEM in vam povem kaj morem na-rednitl za vaa. VPRAŠAJTE ME SEDAJ, KER ODLAŠANJE JB LAHKO PREPOZNO.	\
POMNITE PREISKAVA JE ZASTONJ.
Ob nedeljah od 10. >J. do 2. pop.
647 Euclid ave.
Over New Idea Bakary
DR. KENEALY «5
Second Floor, Cleveland,
Republic Bldg.

Poleg Star gledališča.
ZUPNICK & CO.
je star dobro poznan parobrodarski in denarni zavod posebno Slovencem in Hrvatom.
ZAKAJ vsak rojak, najalbo Slovenec, Hrvat ali Srb, Slovak alt ceh vpraiuje za nasvete pri ZUPNICK &CO. Ker dobi tukaj izvrstna, poštena pojasnila. To Je glavna stvar.
Mi pofiljemo denar na vse kraje sveta po najnižjih dnevnih cenah, najsibo v čeku ali proti denarni nakaznici, z garancijo.
Prodajamo šifkarte za najboljše parobrodne Črte, torej ako mislite spomladi iti v domovin*), sedaj je čas, da si preskrbite pro*, stor na pamiku, da daste aro na iiflurto.
IZDELUJEMO PROŠNJE, tičoče se prihoda potnikov iz stare domovine v Ameriko, ravno tako preskrbimo potne liste za one ki so namenjeni v staro domovino.
PRIPOROČAMO se bratom rojakom, da nas obittejo ali pridejo k nam za katerekoli informacijo, kjer bodete najbolje in pošteno poetreieni.	*
Zupnick & Co.
6024 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio
POSEBNA GORKOTA E SVETILNEGA S0CKETA.

v če je v vaši hiši napeljana elektrika, vam ni treba trpeti na mrazu tekom mrzlega vremena. Vi imate posebno gOrkoto v vsakem socketu za luč, kadarkoli jo hočete.
Električni kurivnik spremeni mrzlo sapo v gorke valove ter preženemraz iz sobe. Po zmerni ceni lahko kupite električni kurivnik v vsaki prodajalni električnih potreb-
. ščin. I
THE BLLUMINATINli C0.
ILLUMINATING BLDG.
PUBLIC SQUARE
1
iiiiiiiBiiniiaiiiaiHiiiitiMimiitiiiviiitviiiiiiaiitaiiMiisnvuBuiiiiiitai
e in likanje oblek.
TheDamm Dry Cleaning Co.
Princeton 7*0 2381 E. 82 ST. Garfield 2S50 *
j A.J. DAMM,
IIIMMIIIIIIIfllllllllHIIIII
J. S. Jablo:
SIOVENSD FOTOGRAF.
6121 ST. CLAIR AVE.
rdiko sliko ▼ naravni'
DELO JE

nja/oce cene
SLOVENSKI
> 6127 St Clair Ave. * j
Knauaoro poslopje nad Grdi* ' novo trgovino.
i Najboljše zo bo zdrav* 1 > niško delo po nizkih cenah.	,
) Uradne ur« od 8i30 ajutraj do 1 ' 8:30 rntar.	1
; »IfSUrtetS ' '
fi, Ke beži
i "ga mesta mili-hodijo le po reko ramena itke, lahke puške prav dobro discip-Dela nimajo preveč, se ne zbirajo več po ker vsak se raj Si skrili; tatvin pa tudi ni, že vse pokradeno. ? w >vine in krame so za-, ker odprte so le Se.vlad-~ ijalnice. Tudi bran-so izginile, kei* ni bila varna življenja Preje streljalo, preveč se letalo bomb. Tudi pod ni mogoče ničesar ku-ir ni ničesar na prodaj iče ničesar nima. Vlada lišljuje, da je s tem do-najvišja višina popol-Prej so umirali od la-le reveži, bosjaki; zdaj vse, brez razločka. \ s katerim so boljševiki li uspešno agitirati: "Ne , biti bogatašev v Petro-idu ni več bogatašev, a be rači so zdaj vsi.
Pomoč našim voJnim ujet itikom v Italiji. Minulo je leto od velezgodovinskega pre obrata in takrat se nam je za zdelo, da je konec gorja, ki ga je prinesla svetovna vojna. A z ujetništvom " toliko tisoč naših ljudi pa se je pričelo novo trplenje. V Italijan skem ujetništvu ječi namreč na tis6če ujetnikov, ki morajo prenašati glad, pomanjkanje; trpeti duševno in telesno. Italija jim odreka — kot Jugoslovanom — vsako pomoč iz domovine. Da bi se vsaj deloma olajšalo gorje tem nesrečnežem, se je name nil "Slovenski Rdeči križ" v Ljubljani započeti akcijo in poslati ujetnikom izdatno de narno pomoč. Vsled tega »e obračamo na našo javnosti s >, da po svojih močeh i na pomoč našim ujet Dolžnost narddova je, da pomaga svojcem v italijanskem ujetništvu, vsled česar pričakujemo, da se bo naša javnost odzvala temu jzivu. Prispevki naj se poši kvenski Rdeči
a. Prispevk

Razmerje glasov v narodnem predstavništvu. Pod tem
naslovom piše "Obzor": "Mi nister Pribičevič in demokra ti še vedno trde, da imajo v narodnem predstavništvu ve čino. Narodno predstavništvo ima 288 poslancev. Demokratska Zajednica šteje sto in devet glasov. Na proglasu opozicije Je podpisantn sto in enajst navzočih opozi | cionalnih glasov. Triindvaj-zastopnikov opozicije je odsotnih. Potemtakem opozicija gotovih 134 )v. Vlada ima razen De-»kratske Zajednice verjet-10 še šest glasov Črnogorcev tri socialiste: akcPtačuna-še dva Bunjevca, ima via 120 glasov. Ako računa-k opoziciji osem socjali-in tri Bunjevce, bi bilo rionalnih glasov za kje parlamenta sto in tirideset, torej ne samo ivna, ampak tudi abso-večina za parlament."
lurski dijaki Dijaki lurja so bili seveda v .skiht srednjih šolah, la teh dijakov je. zdaj v ni ali v Mariboru. Prekmurje v go sport oziru zdaj v silno položaju — ljudje ne ničesar prodati, ker mi od" sveta, dokler sta in 'železnice čez so ti" dijaki brez za->re od doma. Pre in glad. Da se
_____e, je bilo dne
v cerkvah darovanje ' dijake v Slo-e v Murski je dne 11. dec. kuhinja.
dve ve-
55th 5
,____v najem za 2
poštena fanta, s hrano. Elek* trika in druge ugodnosti. 1025 E. 72nd PL	6
Išče se dekle ali tudi starejša za hišna opravila. John Kramer. 5301 St>Clair ave. 6
Išče se soba od Five Points do Saranac Rd. v Collinwoo-du. Pozve se v Slovenskem Domu v Collinwoodu. 6
Soba se oda v najem za 1 fanta, brez hrane. 1110 E. 64 St.
POZOR!
Članice dr. Danica se poziv ljejo,,da se seje v obilnem šte vilu udeležijo radiveselice, ty set vrši 29. februarija. Kate ra namerava otroka vpisati v Zvezo, naj to stori takoj. One članice, ki želijo imeti oporoke spremenjene ali popravlje ne, naj se zglasijo. Pozdrav Frances Hudovernik, tajnica.	> •
Soba se odda za 1 fanta. Kopališče na razpolago. 1215 Addison Rd.	6
želim kupiti piano, da bi
se otroci učili igrati. 6209 Bonna ave.	s 6
Soba se odda v najem za 2 fanta, gorkota in kopališče na razpolago. 1064 Addison Rd.
J* s na n ko« eden najbolj x mi nth
.....iptehlad. gripo
i cevi Mp »dntvlln, na t« naf11 li uataTllo viDamlrJenle ter kaletj-Nobeno sdravUo nlboUfe kakor
ever as
Babam. for Longs
(Se?ero* Balsam s* pljufa), ki J« dobro poano i« h Ma 1881. kot VtpeAno adravilo M sdravijanja prehlada, hrlMTOCti In ktUlic, »U-«ti C« izhaja U vnetja »pnih cevi. krmnih napadov in influnea. Cena
eln lo davka, ell fiOo la So <*»*-v veh lekarnah._
> y^mmmirn tw^w. v
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
NAZNANILO.
Slovencem v Clevelandu in okolici naznanjam, da imam n a razpolago najboljše
avttomobile katere lahko rabite za slučaj ženitovanja, krsta, pogreba ali izletov. Pokličite nas in bodete točno postr^ženi, po nizkih cenah. Se priporočamo za obila naročila. Dobro poznani
Anton Korošec1 1063 Addison Rd. Tel Princeton 701 L. Bali Rosedale 5464 R. Odprto noč in dan	10
TAKOJ DOBI DOBRO DELO slovenski fant, ki zna angleško, za postrežbo v reatavrantu. Najboljša plača in ugodnosti. Oglasi naj s« tako) pri J. Smre-kar, E. 55th St. in St. Clair Ave. (4)
POZOR! PLUMBING!
iz pro-
■
-v
■

skoro ne morejo biti niije. Izrabite to priliko, ako nameravate poslati svojcem kako pomoč ali plačati kak dolg. Vsaka poftiljatev potom moje tvrdke je popolnoma varila pred izgubo.
ioo Kron za ...... $ 1.30
aoo Kron oj^......$ 2.50
500 Kron za......$ 6.00
iooo Kron za ...... $ 11.75
5000 Kron za......$ 58.00
10.000 Kron za......$115.00
35.000 Kron za......$285.00
50 Lir za...........$ 4.50
ioo Lir za...........$ 8.75
200 Lir za ...........$17.00
500 Lir za............ $42.75
1000 Lir za...........$85.00
POTOVANJE. Parniki s sta-rokrajskimi potniki zopet redno odhajajo vsak tedgn. Kdoi^ želi potovati naj piše ali pa pride na moj naslov: Prostor na parniku se lahko dobi.
POTNE LISTE preskrbim onim ki nočejo sami imeti tega posla.
PRENOČIŠČE; Ako hočete imeti snažno, udobno in varno prenočišče po nizki ceni, ko ste New Yorku, se oglasite v mo-jfm uradu; nič zato, -ako ste karto kje drugje kupili. Posrečilo se mi je namreč dobiti primerno tri-nadstropno poslopje za prenočišče za potnike.
LEO ZAKRAJŠEK
70 — 9th Avenue, NEW YORK, N. Y.
Prvi in Edini Slovenski Doktor Ophthalmologije
Zdravi slab pogled, glavobol, ner-voznoMt itd. z očali in oftalmologlako metodo.
Uravna kril pogled brez operacije. Ako vaši očali dajo dober pogled to-
22. in 23. v mi 10. ure zvečer v Slov. Domu v mali sobi. Z bratskim pozdravom	•
Jo». SpendaH, tajnik. 5
POSTKNO SLOVENSKO DEKLE do-bi stalno dobro službo pri Prank Ko-vačlč, 1336 B. 55th St. Restaurant. (4
da ne ^lajšajo glavobol in nervoznost dokaz, da . Pojdite k oftalraologiatu, da Vas
> olajša dober
nimate pravih
popolnoma preišče ter ozdravi vaše oči. Pazite na vade oči s tem, da jih dgste preiakat ob pravem času. Glavobol, nervoznost itd. po v z rojijo slabe oči. Ako imate slab pogled in ne dobite pravih očal ter oftalmologikalni trit-ment, iivci v očesu postanejo mrtvi in vi zgubite vaS vid popolnoma.
L. A. STARCE
DOCTOR of OPHTHALMOLOGY 5391 SL Clair Ave.
URADNE URE: od 10 do 12 od 2 do 4 od 6 do 8
ob nedeljah od 10 do 12 *
NAPMHAJ A TRGOVINA , ^
rljo in candy. Proda se radi bolezni Ja-ko poceni. Trgovina ima Se tri leta postavni lease. 1188 Norwood Rd. (7)
Soba se odda za dve dekleti ali pa za dva fanta. Tudi dve peči so naprodaj. 1387 E. 45th St.	10
Dr.
Semolunas
O. D.
SPECIALIST ZA
OČI.
811$ ST. CLAIR AVENUE. 2. nadstropje. '
Zdravimo oči in jih preiščemo.
Preskrbimo prava očala.
1cxiniiiJniimi»nrTXXTlc
National Drug Store!
SLOVENSKA LEKANA Vogal St. Clait ave. m 6i. ces ta. S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške predpise. \ zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši Jekarni.
Ako rabite v hiši zanesljivega delavca za vsakovrstno plumbersko delo, potem se oglasite pri vašem starem, dobro znanem prijatelju
Geo. A. Lorentz,
6203 Superior ave.'
Sprejemam vsakovrstna popravila, postavljam kopa-, lišča, vsakovrstne sinke, boiler je na paro, za vročo vodo toilete in najnovejle vrste fornese.
CENE NIZKE IN DELO GARANTIRANO!
Bell Phone Rosedale 5224 Princeton, 1319
Avtoriziran kapital
$500.000.06
SLOVENSKO STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO
0JI3 ST. CLAIR AVE.
5%
PLAČUJE
OBRESTI
Najboljši Čas, da vloiite svoj denar v napredno slovensko podjetje.
Denar je varen, dvigniti ga morete vsak dan.
Zavod je pod strogim driavnlm nadzorstvom.
Uradujemo tudi zvečer, ko imate čas in pogovoriti se morete v svojem maternem Jeziku.
Kadar prodsjete, aH kupite posestva, oglasite se pri nas za svet.	*
Vlagajte svo) denar tam, kjer boste lahko dobili pomoč v slučaju podpore. Naš zavod je za slovenske in hrvatske delavce—od njih tudi pričakujemo sodelovanja.
SLOVENSKO STAVBINSKO in POSOJILNO DRUŠTVO
Fri.)
(Mo
Lake Shqre Banking & Trust Co.
ST. CLAIR AVE. VOGAL 5 5. CESTE
Pošiljamo denar y staro domovino točno in hitro. Vsakji pošiljatev je jamčena. Prodajamo ftifkaite. Pomagamo dobiti legitimacije, pase. Plačamo od hranilnih vlog 4 proč. obresti Pišite za na< Jjne informacije slovensko ali hrvatsko.
—maa

■
na Kranjsko, štajersko, Hrvatsko, Koroško v KRONAH ali Grah v one kraje, katere so Italijani
zasedli
Današnje cene zajedrio a poštarino so:
100 Kron'...........$	1.25
200 Kron............$	2.40
300 Kron...........$	3.60
400 Kron...........$	4.80
500 Kron..........$ 6.00
1000 Kron..........$ 11.20
5000Kron..........$ 56.00
10000 Kron..........$111X0
Lahko tudi kupite vozni listek pri nas za potovanje v staro domovino, toda pomiki so sedaj prenapolnjeni, in naj bo vsak pripravljen čakati nekaj časa v New Jorku. Tisoče ljudij je, ki čakajo, toda potniških parobrodov je malo. Pišite nam za vsa pojasnil^ in bodete točno in pošteno vselej postrežem od domačih ljudij.
Frank Sakser
82 Cortlandt St.
New York, N. Y.
X-žarki preiskava za $1.00
Ce ste bolni, brez ozira kaj Je va«a bolezen, ali koliko ste ie obupali '/	radi bolezni
Nikar ne zgubite upanja, ampak pridite k meni
Jaz zdravim vsakovrstne Ipecialne bolezni mo&kih in žensk, zajedno pa bolezni krvi. koie Selodca,
obisii, jeter, pljuč, mišic, srca, nosu in grlu. S pomočjo X Žarkov, elektrjcitete in mojega najbolj modernega zdravljenj*, bodete postali boljši v najkrajšem mogočem času.
Pri nas ni nobenega ugibanja. Skrivnost mojega uspeha je moja skrbna metoda preiskave, da dotenem, kaj vas boli. Jaz rabim X inrke Ktroj. mikroskop tn kemično analizo ter vse znanstvene metode, da pronajdem vzrok vašega trubla.
Ali ste slabič? Pridite k rneni, iaz vam nomagam! / Moje posebno proučevanje metod, ki re rabijo na evropakih klinikah v Berlinu, Londonu, Dunaju Pa-rizu in Rimu in moja dvajsetletna skuinja v zdravljenju akutnih in kroniCnih boleznih moških In žensk ml daje prednost pri zdravljenju in moji uspehi sodili jako zadovoljivi.
Jaz rabim veliko krvno sredstvo 606 in 914.	v
Vse zdravljenje absolutno brez bolečin. Vi se lahko zanesete na polteno mnenje, pošteno postrežbo In najbojše zdravljenje za ceno, ki Jo morate plačati. -
če je vala bolezen neozdravljiva, vam takoj povem. Ce je ozdravljiva, bodete ozdravili v najkrajšem
času. Govorimo slovensko.
DOKTOR BAILEY "ŠPECIJALIST"
5"» 11 Euclid Ave. blizu 55. ceste Room 222. Drugo nadatropje.	Cleveland Ohio
Uradne ure od 9:30 zjutral do H. zvečer. V nedeljo od 10. do 1.
POGREBNI ZAVOD IN TOČNA POSTREŽBA Z BOLNIŠKIMI V(
Cenjenim in društvom ročamo za v grehov. Točna, in poceni postrežba vseh slučajih. Na polago imamo bolniške /Vozove prcpeljavanje bc kov iz bolniinke al! v bolnišnico. Odj noč in dan, dobite lahko vsak čas.
Se priporočamo klonjenosti rojakov.
1
EK & KAUŠEK
slovenska pogrebnika in balzamista. 1105 Norwood Rd. naspr. sL cerkve sv. Vida
PRINCETON 1735 W	ROSEDALE 4983 |
ALI ČAKATE?
Čakal bom, dokler me ne bo bolelo, ta izraz se dostikrat raj^i, kar se tiče zob. Ali vi čakate, dokler pogori vaša hiša, predno jo pustite zavarovati? Kadar zboli vaš otrok, ali čakate, da u-mrje, predno pokličete zdrav nika? AH čakate januarsko mrzlo vreme, predno kupite zimsko suknjo? Ne čakajte tolio časa, doler vask boli.
Dr. F. L. Kennedy, zobozdravnik, 5402 Superior ave vogal 55. ceste.
Uradne ure od 9-12, in od 1-5. Govorimo slovensko.
DANES JE DENAR PO (LAHKO SE IZPREMfiNI)
IOO KRON $ljj
(Poštnina samo 25 centov za vsako svoto) k • n Posebne cene za večje nakupe.
Glavni urad American Express Co. 65 Broadway, New York.
PRIPOROČILO.
Cenjenim slovenskim gospodarjem In gospodinjam se uljudno priporočam v mojem poslu kot slovenski mlekar. Qovaiam na dom vsak dan sveže, zdravo mleko. Na razpolago imam tudi vaelej najfinejše surovo tnasio, sir kislo ter slsdko smetano po zmernih -cenah. Cenjenemu občinstvu se pri-poroCsm	JOSIP KLAU2AR.
1172 Norwood Rd.	(MO.)
Najstarejši slovenski plumbarji.
Kadarkoli potrebujete dobrega plum barskega dela, katerega hočete lim izvršenega čedno, točno In po zmerai ceni. tedal s« oglasite pri najstsr«]-šem slovenskem plumbarskem podjetju v Clevelandu
MOHAR in OBLAK,
Mi izvršujemo vaa plumberska dela delo Je garantirano, naše seoe nizke Tel. Edgewater 1«25 R. — 3421 W. 97th St.	(X130)
$
Money Order in postna znam
Je vae, kar potrebujete da pašljete denar v katerikoli kraj Jugoslavije. Sedaj, ko je denar poceni, Je izvrstna prilika, da ga pošljete mov, kjer ga silno potrebujejo. Brez ozira 1 kjerkoli iivite v Združenih državah, vi pošljete denar v Jugoslavijo ravnotako ramotako priprosto in skoraj ravnotako če bi živeli V New Yorku.
ČESA JE TREBA: Pišite naravnost na Spodnji denite ekspresni Money Order ali pa ney Order, izstavljen na AMI PESS COMPANY, New York, sa jev, katere hočete peelati. Napfeite ime ter naslov ter ime in pola našlo teri pošljete denar. Val denar ko pen I an tal po najnižji ceni te«
Ali pa če hočete, pišite po kazniee ali naslovljene lani te v kateremkoli
J. B. MIHALJEVIC.
DA V NAJEM na 11» jrašalte na 1103 E. 97th
1 ... ii it
American Express Com
Foreign Money Order
65 BROADWAY, URAD V CLEVELANDU:
Kjerkoli in

UBwF - YORK.

ti ''
I 1
DM

"Da, sedaj ne morem dobiti pomiloščenja niti za sebe. Prav imate, gospod. Premalo sem imel spoštovanja do bodočnosti. Kaznovala me je ln dokazala, da ima večjo moč kot človek."
Duhoven sklone glavo. "Bog je velik!" reče.
Potem pa dvigne svoje pri jazne oči napram Ordenerju in reče: "Bog je dober!"
Ordener, ki je bil ves zami šljen, vzklikne zdajci: "Čuj-te me, gospod. Držati hočem-obliuboc katero sem vam dal v Vygla stolpu, ko smo se ob nevihti sreč£jl pri rablju. Ko bom jaz mrtev, pojdite v Bergen, poiščite tam podkralja, mojega očeta, in povejte mu da zadnja želja njegovega sina pred smrtjo je bila, da pomilosti vaših dvanajst ujet nikov. Prepričan sem, da moj oče te prošnje ne bo odklonil."'
Solza ginjenja se pojavi v očeh duhovna.
"Sin ihoj, vaša duša mora biti polna plemenitih mislij, kajti v isti uri, ko odklanjate pomiloščenje za samega sebe, čete pomiloščenja za druge. Cul sem, da ste odklonili pomiloščenje, in dasi se ne morem strinjati s takimi izvan-rcdnimi in nevarnimi občutki, vendar sem bil globoko ganjen. In stavil sem si vprašanje: kako more biti mož, ki ima tako plemenite misli biti obdolien tako silnega zlo čhia?"
"Oče, svoje skrivnosti nisem povedal temu angelju, ki stoji ob moji strani: tudi vam je ni? morem povedati. Toda prepričani, bodite, da nisem bil obsojen radi kakega zločina."
*Kaj? Razložite ml vso stvar, sin moj ?"
"Nikar ne silite v mene," odvrne mladi mož z odločnim glasom. "DovoTite mi, da vza mem svoje skrivnost s seboj
v	grob."
Ta mož ne more biti kriv," mrmra duhoven.
Potem pa potegne iz nedrij črn križ, katerega posta
vi	na granitni podstavek v kotu ječe. Poleg križa postavi malo oljnato svetilko, katero je prinesel s seboj in sve to pismo. "Sin moj, premišljuj in moli; v nekaj urah se hočem vrniti. Pojdi," reče obrnjen proti Ethel, ki je tekom tega pogovora slovesno molčala, "zapustiti morava ujetnika. Najin čas je minul."
Ethel vstane, tiha in vsa žareča; nebeška iskra se pojavi v nienih očeh ko reče: "Gospod, jaz- ne morem še iti; najprvo morate združiti Ethel Šchumacker z njenim možem, Ordener Gulden-lew,"
In Ethel pogleda Ordener-
J«.
"Če bi bil še vedno svoboden, srečen in mogočen, Ordener moj, tedaj bi jokali in bala bi se združiti svojo usodo s tvojo. Toda sedaj, ko se ti ni treba več bati združenja z mojo grenko uspdo, sedaj ko si enako meni ujetnik, osramočen in zatiran; sedaj ko se bliža trenutek, da umr ješ, prihajam k tebi, v upanju, da dovoliš svoji Ethel, moj Ordener, moj gospod in mož, da bo vsaj v smrti tvoja tovarišica, ker ni mogla biti v Življenju. Kajti ljubiš me preveč, kaj ne, da bi dvomil samo za en trenutek in mislil da ostanem jaz pri življenju ?"
Ujetnik pade pred njo na kolena in poljubi rob njene obleke.
"Vi, stari mož." nadaljuje dekle, "zavzemite prostor Žine in starišev. Ta celica naša cerkev, ta kamen oltar. Tuje moj prstan; knemo pred Bogom
in pred vami. Blagoslovite nas in spregovorite svete besede, ki naj združijo Ethel Šchumacker in njenega Or-denerja."
In oba sty pokleknila pred duhovnim, ki ju-je opazoval z mešanimi čustvi presenečenja in pomilovanja.
"Toda, otroka moja! Kaj vendar mislita?"
"Oče." reče dekle, "čas beži. Bog in smrt čakata na naju."
V življenju se včasih sreča mo z neodporljivo silo, kateri se v trenutku udarno. Duhoven dvigne svoje oči proti nebu in vzdihne: "Naj mi od pusti gospod Bog, če bom na redil kaj napačnega. Vidva se ljubita, in malo časa imata za ljubezen na tem svetu. In ne vrjamem, da bi razžalil svojega Boga, če dovolim vajino prošnjo."
Sladki in svečani obredi so se zvršili. S končnim blagoslovom duhovna vstaneta oba, kot poročenca.
Ujetnjkovo lice je kar žarelo radosti; menda se je sedaj prvič zavedal gren kosti svojega položaja, smrti, sedaj, ko je stopil v novo življenje. Na licu Ethel pa je vladala radost in nebeška slo vesnost; še vedno je čutila ponižnost nedolžnega dekleta, dasi je pravkar postala poročena žena.
"Čuj me. Ordener," reče, "ali ni sreča, da morava umre ti, ker sicer ne bi mogla biti nikdar združena v življenju? Ali veš. ljubček, kaj bom naredila? Stala bodem pri oknu moje celice, kjer bom videla, ko bodeš korakal proti mrtvaškemu 1 odru, tako da bodeta najina duhova skupno poletela proti nebu. Če bodem jaz umrla, predno pade sekira, tedaj bodem pred nebesi počakala na tebe, kajti midva sva mož in žena, moj ljubi Ordener, in nocoj-šna noč smrti bo najina zakonska postelj."
Ordener jo stisne k trepetajočemu svojemu srcu, in govoriti ni mogel ničesar druzega kot le v besedah skrajne sreče: "Ethel, ti si moja!"'
'Otroka moja," reče kaplan z ginjenim glasom; "poslovita se, čas je."
"Gorje!" vzklikne Ethel.
In njena angeljska moč se je vrnila; = poklenila je pred jetnikom: "Zdravstvuj, moj ljubljeni Ordener! Gospod moj, daj mi svoj blagoslov!"
Ujetnik se uda tej ganljivi prošnji, potem pa se obrne, da se poslovi od jetniškega kaplana., častitljivega Anastazija Mundra. Toda zdajci poklekne duhoven pred Or-denerja.
"Kaj želite, oče?" vpraša Ordener ves začuden.
"Stari mož pa reče s sladko ponižnostjo: "Tvojega blagoslova, sin moj!"
"Naj vas nebo blagoslovi in vam dovoli vso srečo, kate ro prosite s svojimi molitvami za druge!"-odvrne Ordener, ves ginjen radi slovesnega trenutka.
Kmalu so mrtvaški stebri jetniške celice slišali zadnje poljube, zadnje slovo. Kmalu so zarjaveli zapahi škripali, in železna vrata so ločila mla di par. ki sta bila oba na potu v smrt, da se v večnosti zopet snideta.
Štiri in štirideseto poglavje.
"Baron Vetaun, polkovnik munkhcflmških mušketirjev, kateri izmed vaših vojakov, ki so se borili v soteski Črnega Stebrovja napram upornikom, je ujel Hansa iz Islanda? Imenujte ime tega vojaka sodniji, da sprejme tisqč zlatih kron, ki so bile razpisane kot nagrada za njegovo ujetje?"
Predsednik sodnije je na ta
način nagovoril polkovnika mušketirjev. Sodnija je bila zopet v zasedanju, kajti po norveški postavi se sodnija, od katere ni priziva, ne more raziti, dokler se smrtna obsodba ni zvršila. Pred sodniki stoji velikan, katerega so pravkar zopet pripeljali v dvorano, z vrvjo okoli vratu, s katero so ga nameravali obesiti.
Polkovnik, ki je sedel pri mizi s privatnim tajnikom se je dvignil in priklonil sodniji in škofu, ki je zopet zasedel svoje mesto pod baldahi-nom. ,
"Gospodje sodniki, vojak, ki je ujel Hansa iz Islanda je navzoč. Imenuje se Toric-Belfast, drugi mušketir mojega regimenta."
"Naj se zglasi in stopi na-prpj," odvrne predsednik, 'da dobi obljubljeno' nagrado^
Neki mladi vojak v unifor mi munkholmskih mušketirjev stopi v ospredje.
'"Ali ste viToric Belfast?" vpraša predsednik.
"Da, vaša milost."
"Ali ste vi ujeli Hansa iz Islanda?"
"Da, s pomočjo svetega Belcebuba, tako sem storil, vaša milost."
Teško mošnjo zlata postavijo pred njega.
"Ali spoznate tega moža kot razvpitega Hansa iz Islanda?"- ponovi predsednik ko pokaže s prstom na velikana.*
"Bolj mi je znan obraz moje lepe Katrice kot pa obraz Hansa iz Islanda, toda izjavljam pri svetem Belfegorju, da če je Hans iz Islanda sploh kje, tedaj je v podobi tega ve likega vraga."
"Naprej, Toric Belfast," reče predsednik. "Tu je tisoč kron, katere je obljubil lord župan za nagrado."
Vojak hiti proti mizi predsednika, ko se začuje neki glas med občinstvom: "Mušketir munkholmskega regimenta, ti nisi nikdar vjel Hansa iz Islanda."
"Pri vseh vragih in zlod-jih," zakriči vojak, ko se obr ne, "na svetu nimam druge lastnine kot svojo pipo v tem trenutku ko govorim, toda kljub temu obljubim deset tisoč zlatih kron onemu možu, ki mi dokaže, da nisem vjel Hansa iz Islanda." •
In mušketir prekriža svoje roke na prsih, ; se ozre po dvorani in premotri s ponosnim pogledom vse občinstvo: "He, naj sedaj govori oni mož!"
"Jaz sem," odvrne neki mali, čokat mož, ki se s peste mi preriva skozi množico v osoredje.
Novi došlec je bil zavit v kože morskega soma," prav kakor stanovalec Greenlan-dije. Bil je strahovit pogled na njega. Brado je nosil črno, goste lase iste barve, ki so mu padali preko rudečih trepalnic in skrivali njegovo strašno lice. Videti nisi mogel niti njegovih rok niti njegovih nog. Ta čokati, strašni mož, je bil pravi Hans iz Islanda, ki se je sedaj tako nenadoma oojavil na sodniji.
"Ha, kaj si ti, ali si?" se roga zdajci vojak novodošle-cu. "In kdo torej, praviš, da je bizoni fini gospod, ki je imel čast ujeti tega peklenskega velikana?"
Mali mož strese s svojo glavo' in reče s hudobnim nasmehom: "Jaz sem bil!"
V tem trenutku se polkovniku baronu Vetavnu zazdi, da je spoznal čudežno bitje, ki ga je posvarilo v Skonge-nu, da pridejo zarotniki; in da bodejo korakali skozi sotesko čriiega Stebrovja. Ob-jednem pa se posveti tudi kanclerju d'Ahlefeldu, ki je
Itje.
ha!" vzklikne zdajci, mušketir. "Torej si ti ujel Hansa iz Islanda, kaj? Da nimaš, na sebi svoje green landske suknje in črnega pogleda, s katerim me obstp-lješ, tedaj bi te 'smatral za enakega pritlikavca, kot je bil oni, ki se je nekoč hotel prepirati z menoj pri mrtvaš niči. če se ne motim je bilo to ravno oni dan, ko so prinesli v mrtvašnico mrtvo tru plo Gill Stadta."
"Gill Stadt!" spregovori mali mož, ko se ves strese po telesu.
"Da, Gill Stadt." ponavlja vojak z malomarnim glasom — "zavrnjenega ljubimca dekleta, kije bila ljubica nekega mojega tovariša, in radi katere Je šel v smrt kakor pravi nOrec!"
Mali mož pa odvrne z votlim glasom; "Ali ni bilo tedaj tudi truplo nekega častnika vašega polka v mrtvašnici?"
"Tako je; pomnil bodem ta
Nehajte plačati rent.
LASTUJTE SVOJO HIAO RADI VAAIH OTROK. Val stari prijatelj John Kova-Cie je upravitelj oddelka za pro-dajanje zemljišč od The R. P. Clark Land Co.
Vpraiajte Mr. KO V ACICA za nasvet
Ob Je aedaj a R. P. Clark Land Co. na SOI Bangor Bldg. 942 Proepeet 8t.
Telefon Proepeet SIS

Dr. D. J. SMALLY
zobozdravnik ,
6204 ST. CLAIR AVENUE
Uradne ure: od 9. zjutraj do 8. zvečer.
V nedeljo od 9. do 12.
Govori se slovensko in hrvatsko.
. OGLAS.
Slovensko Pevsko dru&tvo Edinost je sklenilo, da se zopet prične s pevskimi vajami in sicer vsako sredo zvečer. Pozivlje »e a tem vse pevce, ki imajo veselje do petja, da se udeleže teh vaj.
Dr. Eedinost je sklenilo, da je za tri mesece, januar, februar in marc prosta pristopnina. Torej kogar veseli petje in zabava naj ne zamudi te prilike in pristopi k društvu Edinost.
ANTON PODPADEC, (W. F. 9)	tajnik
TAKOJ DOKI DOBRO SLUŽBO, malo opravila izvrstno plačo. Slovenka ki je lahko tudi srednje starosti. Oglasi naj se takoj m 3877 Lakeside Ave. (4
POUK V IGRANJU NA PIANO.
Slovencem s« priporočam za poučavanje njih otrok na glaao-vir. Mnogoletne skušnje v igranju mi dajejo priliko, da lahko v kratkem Času in vam v sado-voljnost naučim ksie odra&ene dečke in deklice dobro igrati nf glaaovir. Vi bodete zadovoljni a uapehom. Poučujem popularno, klasično ali harmonično glasbo.
EMELIA FABIAN 1025 E. 62nd St
......................
Dr. S. Hollander,
zobozdravnik
: 1355 L 55A St. rog. St Qair Vstop na 55, cesti nad lekarno
Ure od 9. gjatraj i do 8. »večer.
; Zaprto ob sredah pop. : tudi v nedeljo zjutraj.
i »gt 111 ie t M m i M
DVE SOBI SE DAJO ▼ fanta, brez hrane. 12
V
aa dva
1245 East 50th
(4)
. je uii ka
-» - -
to ime privatni tajnik.
"Ta dva človeka zlorabita potrpežljivost te 9odnije. Mi prosimo predsednika, da ustavi xnjih nadaljno klepeta-vost."
"Pri dobrem imenu moje Katrice, tudi jaz ne prosim
L

____________jm
ljive sodnije, kjer vojak, niti mušketir iz Munkholma, ne sme nikdar rabiti silo za obrambo."
"Plačilo," reče zdajci mali mož z mrzlim glasom, "gre
je bil
vfel ko
VJCI, RAJ
8ču, in
k zavesti, ko ga ;
"Dobro," reče nj sprotnik, "mogoče s toda jaz sem bil oni, podrl na tla. Da ni bilo i tedaj bi ga ne mogel vjeti, torej Je tisoč grade mojih."
I
POŠILJAMO DENAR V EVROPO PO NAJNIŽJIH CENAH.
. * j
Kadarkoli hočete poslati denar v staro domovino, pridite najprvo k nam. Naše- cene so vedno najnižje.
A	PAROBRODNI LISTKI
Mi prodajamo tikete za vse prekomorske črte ter vam (»omagamo dobiti vale potne list«.
4% OBRESTI NA HRANILNE VLOGE.
The Cleveland Trust Co. je velika banka, znana radi svoje finančne moči, izvrstne službe in po&tenega poslovanja.
Mi imano može v naših raznih oddelkih, ki se lahko pomenijo v vaiem lastnem jeziku.
^ Zbc Cleveland Zfruet Company
Premoženje nad $85.000.000.00 GLAVNI URAD: EUCLID AVE. IN E. 9th STREET

PODRUŽNICE:
St. Clair Ava. ia 40. cesta Detroit Ave. in W. 117th Street Detroit Ave. in W. 101 St. Euclid Ave. in E. 105th St.
W. 25th St in Franklin Ave. Woodland Ave. in E. 22nd St Broadway in & 84th SL
IN DVANAJST DRUGIH PODRUŽNIC
Zaupno zdravilo dela čudeže.
— ■■	■ —	'	, i ,..■■■■* t.....11 r ""i ■ i ;> i 11 li I—
Skofo že trideset let se Trinerjeva zdravHa rabijo z največjim zaupanjem. A bo tudi radi pravega vzroka, klen- zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se< ohrani zanesjiva vsebina izdelkov. Branili smo sle dolgo zoper kPraginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vijni dlavek, mam je spod-bil še zadnji steber in morali smo ceno nekoliko ipovišati. Vsak prijatelj TH-nerjevih lekov .priznaiva brez ugovora, da v sedanjosti, 'ko moramo v^eJikto" več .plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane veliko več, ni mogoče draginji v okom priti. Zato >pa bo vrednost Trinerjevih ldkov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo aa nje.
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO
torej ima tako zaiipainje in vspeh med svetom, iker učini, da bol zgubi sv»oje stališče. Izmed vseh bolezni fih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želddfcu. Trinerjevo Zdravilno Gr*nko Vino očisti žetodlec in odstrani iz notranjščine tirdbovja vse wabrane nepotrebne in strupene Aiovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trkifarjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravillae grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanttsti, nepre-bavnosti, glavobola, pol-iglavobdla, nervoznosti, navadne slabeče, foakor tiudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženskle ob premembi žitja ali rudarje ali druge tielavce, ko ddajo in vdihavajo plin, če rabite tak lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dcfcite fe y vseh lekarnah.
TRINERJEV LINIMENT
prodore vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaji* protina, arti revma-tizma, nevragije, lumbago, otrpelosti gležnjev in dragih, najpotrebnejša in najhitrejša pomdo. Jaloo dobro je tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi ra drgneoje živcev »n za mazanje ro kopanju no(g. Dcfoite je v vseh lekarnah.
^—> > i
TRINERJEV ANT1PUTRIN
-«r ' ja
»
je izvrstno inprav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in) st; istotako za čiščenje ran,, izpuščanje in dragih kožnih otvorov. Dobi se v vsefh lekarnah.
Naj novejše nagrado so dobila TrinCrjeva zdravila na mednarodnih razstavah: Gold Ntfedal—San Francisco 1915, Or and Prix — Panama 19x6.
JOSEPH TRINER,
MANUFACTURING CHEMIST.
1333-1343 So. Aahland Ave.

£ t

i - li
m

___
*___________
_