St. 24. V Trslu, v smio IS. junija 1 SS I. Tečaj VI. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »V »iliniMti jr mnSt "KDINOST. i/.lvij i vuko arailn; cena za vs? loto 4 gld. 40 kr., za polu lata 2 rI<1. 30 kr., m čjtrt L. - L. i I ^lil. 20 kr. — 1'm.i'n i/.iiu iH-vilk.j pri upraviiiSlvu in | ►•"> tiiUlkuh v Trstu se dobivajo po 8kr. — .Vidi'r -kl imi-ij' in hi/srat' pr.-jemft Upravniitvo »vla Zonta 5«, V*i dn/iiit s' piSiljajo Uredništvu vi« cHIb poste 10. p.«; vsak in hm hiti frankiran. UoknpiM lir"/ |)osi;bnii vroJt.ontl si* n<* vraeaj >. /irr^iti (nizao vr*t • naznanila in p>■ s - zai'tiPunijo p i p.tgo.lhl pr.iv c iii6; pri kratkih oglasili z drobnimi r.rkami si! plaiuiju za vsako biroju kr. Kaj je treba Trstu, da se ohrani in more napredovati. Mnogo Tržačanov premišljuje zdaj, kaj bode s Trstom, kadar mu bodo odvzeta prosta luka. — Večina ineni, da bo za Trst potem Še veliko slabšo, ne^o je donos In to mnenje je nekoliko opravičeno; resnično se vrednost hiš in posestev v Trstu zmanjša in ie uže denes vidimo in skušamo, da Trst peša glede kupčije, moramo si; bati, da bode potem še bolj pešal- Maršikerio poreče: Saj statistika kaže, da tržaški promet raste od leta do leta. To je resnično, ako statistiko le površno pogledamo; a koliko je mej temi številkami tneoga prometa, ki Trstu daje malo dobička ali pa celo nič, to je taeega prometa, ki le naše mesto transitirn, pa ne potrebuje nobenega ali čisto nepomen-ljivega posredovanja tržaških trgoveev. Tak promet se vzdiguje; a kupčija, katero Trst posreduje se svojim kapitalom in delom in katera Trstu množi sredstva in denarno moč, taka kupčija se manjša. — Trgovinski minister, baron Pinn, rekel jo v državnem zboru, da vlada ne bo puščala Trsta v nemar, a vsega tudi ne more vlada tar da jo boljša bodočnost Trsta najbolj odvisna od tržaških trgovcev. Baron Pino je bil več časa v Trstu, on torej pozna nase mesto In vsak neprislransk Tržačan mora priznavati, da je minister pravo z;igodel! Ne vlada, no lega, ne luka, — ampak dobri trgovci, ti so prvi faktor za povzdlgo kupčije. To nam dokazuje najboljši Iloka, katera ima lepo, dobro luko, izvrstne magazine, kateri so trgovcem na razpolaganje brezplačno, ima polno železnic, in pri vsem tem prav nič ne napreduje in tudi ne bode napredovala, dokler se lam no naseli kaj več dobrih in podjetljivih trgovcev. — Priznati moramo tudi mi, tla tržaški prvi trgovci, takozvani uvaževalci in izvaževalcl, niso na enakej stopinji sd svojimi tekmovalci na Angleškem, Francoskem, v Hamburgu, in šo celo Genova jo Trst v tem obziru prekosila. Kaj jo temu vzrok? Mej tem ko angleški, francoski, nemški in italijanski trgovci sami iščejo direktnih zvez v Aziji, Afriki in Ameriki, mej tem ko ti trgovci tam nastavljajo svoje zastopnike, svojo podružnico, tržaški milijonarji čakajo, da pridejo Ame. rikanci itd. sami v Trst ponujat kupčijskih zvez, oni mislijo, da je boljšo pridobljeno lepo v miru uživati, nego svojo milijone po svetu riskirati, oni menijo, da jim bodo še vedno letale v usta pečene ptice, kakor je to bilo do pred 20mi leti. Bili so časi, ko je v Trstu vsak obogatel, ako je le malo štodil in še denes jo v Trstu na solidnem potu lažje živeti, nego drugod v Avstriji; a Trst so množi in časi sami terjajo, da Trst ne ostane vodno na isti stopinji razvitka, na katerej smo ga videli pred 20 leti; to mesto se mora zdaj povzdignotl na višjo stopinjo; ono mora konkurirati v delu in sistemu z drugimi svetovnimi trgovišči, alco noče propasti, — in prav zdaj je napočila za Trst neka prehodnja in določilna doba, katero morajo tržaški trgovci iu vlada na pravi način v korist obrnoti. Prod vsem mora Trst skrbeti, kakor smo uže omenili, za dobre zveze po vsem svetu. Važen faktor v tej zadevi je tudi avstrijski Lloyd, ki pa kakor vse kaže, ni na isti stopinji, kakor so enaka angleška in francoska društva, akopram naša država podpira Lloyda na vse mogoče načine in na korist Lloyda celo zatira brodarstvo drugih privatnih podjetnikov, kajti uže marsikatero privatno brodarsko društvo je moralo nehati zaradi pre-visocega obdačonja in zaradi drugih težav, katere odstraniti bi morala biti vladina skrb. Sploh opazujemo, da se naša vlada zanaša zgoli na Lloyda, da pa v obče avstrijsko brodarstvo premalo podpira in varuje, vsled česar ta važni faktor trgovino ne napreduje, ampak peša, in bode še bolj pešal, ako bode vlada terjala toliko davščine od brodarjov. Tudi za dobro zveze po železnicah / notrajnimi deželami mora vlada skrbeli, da se voznina zdatno zniža; priporoča se v tem obziru sistema državnih železnic, ker nevarno je, ako so komunikacije v rokah privatnih podjetnikov, in smelo trdimo, da se Avstrija mora zdaj pokoriti zarad velikega greha ministra Brucka. Tudi moramo na to opozoriti, da v Trstu Še zdaj obstoje nekatere stare privilegije, ki blago podražujejo po velikih postranskih troŠkih; tudi to bi morala naša vse drugo, nego energična trgovska zbornica odstraniti. Novi drugačni časi zahtevajo novih, drugačnih naredcb; kodor časa no umeje, s časom no napreduje, ampak zaostaja, pada in propada, dokler no propade. Treba je dati slovo nekaterim starim priljubljenim načelom i navadam, ker so v času zastarele, in poprijeti se novih, ki v sebi nosijo bodočnost. Osobito pa trpi Trst na tem, da so razmere zarad kredita jako slabo vrojonc; kredit pri nekaterih tržaških bankah sloni več na protekciji, nogo pa na pravi raeijonalni preiskavi razmer trgovcev kredita iskajočih, in slaba je tudi sistema tržaških trgovcev glede kreditiranja in konkurence na zunaj: naši tržaški največi trgovci so postali komisijonarji in namesto da bi so le z veliko trgovino pečali, delajo konkurenco po najmanjših kotih in kočah; vsaka tržaška hiša ima polno nevestnih agentov po širokem svotu, kateri so večinoma pokažoni trgovci brez pravih načel; njim gro le zato, da prodajo, ne pazijo pa, ali je kupčija tudi solidna; vsled taeega delovanja Trst zgublja na milijone denarja in vsa kupčija postaja čedalje bolj ne-gotovaj nesolidna. — Naj bi tržaške hišo rajši pošiljale zanesljivo svojo ljudi po svetu in bolje bi bilo na vsako stran tudi za dobre trgovce v notranjih deželah, kajti nastavljeni agentje podpirajo čestokrat take ljudi, ki so lote trgovati brez skušenj, brez vednosti in brez denarja in taki ljudje gotovo kvarijo kupčijo ter jo prav nič no pospešujejo, kajti gnjila jo tuka konkurenca in ne more so niti imenovati konkurenca, ampak švindelj. Vidi se iz tega, da tudi na polju konkurence je treba mnogo predrugačiti, ako hočemo v Trsiu uživati saj glede kupčije zdrav čist zrak. Najimenitnejo zadača pa čaka tržaških trgovcev na polju obrtnije. — Trst lina veliko denarno moči, katero nc more tako dobro izkoristiti, ako se ne vržo tudi na obrtnijo, katera je bila dosedaj pri nas močno zanemarjena; Trst ima lego za to, lehko oddaja svojo izdelke na vso strani, za Trstom so dežele, kakor vsa Primorska in Kranjska, v katerih se nahaja mnogo primernih krajev za gojitev obrtnijo, mnogo pridnih delalcev in mnogo različnih surovin in kdo nove, da je obrtnija prava duša trgovini in pojedel jstvu, katero obojo šo lo prav oživlja. — Dosedaj je imol tržaški trgovec v obče še prav malo voselja in tudi razuma za obrtnijo, a nova doba zahteva tudi od tržaškega trgovca, da se poprime z vso močjo temeljitega učenja na polju raznih obrtnostij. Posebne veljavo za Trst pa je to, da so v bližnjih deželah razvija obrtnija. Otoni govoriti jo skoro glavni namen toga članka. Ni dolgo, ko se je v Postojni osnovala kmetijska podružnica, katere cilj ima biti povzdiga no lo kmetijstva samega na sebi, tomuč njega povzdiga s pomočjo obrtnijo. To je bila onkrat praktična ideja, katere izvršitev ni le prikladna Notranjskemu, temuč veliko važnosti tudi za Trst. Govorilo se je v Postojni, da je treba picd vsem na Notranjskem pridelovati tudi takih tvarln, katero so prikladne obrtniji; reklo se ju tam, da bodo treba pridelovati peso za sladkor in konoplje za predivo iu znan strokovnjak je konŠtatiral, da so primerna tla za oba ta pridelka in pa za živinorejo. Mi no dvomimo na resnici te trditve in veseli nas, da sejo začelo delovati z eneržijo za izvršenje te jako praktične Ideje. Ni pa dvombe, da ne bi tržaški kapilal prav rad priskočil na pomoč obrtniji na Notranjskem, ako se le dejansko pokaže, da so tam nahajajo Imenovano surovine v Izdatnej množini, osobito pa pesa za sladkor, kajti pomislili je, da Trst zdaj dobiva sladkor iz daljnih krajev, da torej je to blago obdačeno po vidike j voznim, kalera iti bila pak nizka za izdelke na bližnjem Notranjskem. Izvršitev to ideji? bi torej prišla izdatno na pomoč ne le samo Kranjskoj dežrli, temuč tudi Trstu, temu glavnemu posredovalcu avstrijske kupčije, tržaškim trgovcem, ki morajo prav zdaj skrbeti za nove vire blagostanja in za produktivno nalaganje mnogih kapilalov. Ne l<' v intersu slovenskih dežel, temuč tudi v intc resu Trsta želimo toraj Notranjskemu društvu najsijajnejšega uspeha. A glodati nam je tudi na to, da lep dol to obrtnije ostane v narodnih rokah in da ne postane novi vir blagostanja h krati novo sredstvo za potujčevanje, da vso to, kar bi lehko imeli mi sami, no prido v tuje roke. Treba jo, da si tudi mi ustvarimo narodnih denarnih zavodov, kateri priskočijo na pomoč naši narodni obrtniji in v tem obziru nam jo g. M. P. v ■ Edinosti« pokazal prav lepo pot in ako so res izvrši njegova ideja, za katero je nekdo pridobil uže nekoliko večih tržaških slovanskih kapitalistov, po tem smemo s toliko vočlm veseljem gledati v bodočnost. Mi in z nami vsi Slovani želimo, da bi se uio skoraj osnovala v Trstu banka, ki hi imela namen, podpirati naša domača podjetja ter zbuditi jih k zdravomu ži-venju. Ker pa jo treba, da se taka prašanja na vse strani pretresujejo, zato so nadejamo, da so bodo v kratkem oglasili šo drugi o tej stvari podučeni pisatelji in strokovnjaki, kajti le po prolresovanji na vso strani pridemo do zrelih (sklepov. Z. Govor slovenskega poslanca dr. Tonklija pri obravnavi srednjih hI v državnem zboru. »Užo prej enkrat sem omenil, kako slabof nenaravno so uravnane srednjo šole po slovenskih pokrajinah. Z nova moram očitno Izreči, da slovenski narod, ki Ima mnogo nad 1,200.000 duš, nema ni jedne slovenske srednjo šolo, niti gimnazijo, niti realko. Veliko boljo je na Primorskem v tem oziru preskrbeno italijansko prebivalstvo; temu tudi iz srca voščim to do-In-olo, ne zavidam mu je; a kar je prav italijanskim prebivalcem, prav hi imelo tudi biti Slovanom (Slovencem in Hrvatom), ki štejejo nad dve tretjini vseh stanovalcev na Primorskem. V Trstu res ni nobene italijanske srednje Šole, ki bi jo država vzdržavala (tu nečem posebno omenjati izključljivo italijansko »kupčijske akademije«, za katero država potrosi nad 40.000 gl. vsako leto), a tam sto vendar laška gimnazija in laška realka, ki ju mesto vzdržuje. V Istri vzdržuje država v Kopru laško gimnazijo, v Piranu pa laško realko, poleg teh v Pazinu nemško gimnazijo (nemške nižje realke v Pulji ne bodein omenjal, ker jo vzdržuje vojno minlsterstvo). V glavarstvu pazinskein, kakor sem v zadnjem govoru omenil, biva 32.000 Hrvatov in le GOOO Italijanov, Nemcev pa prav nič, če jim ne prištevamo par otrok nemških uradnikov; na te zadnje vsaj se nikdo ne bode oziral. Človek bi pričakoval, da se bode glede na srednje Šole onako skrbelo tudi za Hrvate iu Slovence v Istri. A ne le, da se to ne godi, celo toliko se ne skrbi, da bi se v srednjoj šoli vsaj narodni jezik podufioval. Da v tem glavarstvu ni nobene lir vaške ljudske šole, lo sem užo ekrat omenil. Mislim, gospoda, dii država, da visoka vlada nema le pravice, ampak ima to sveto dolžnost v šoli enako skrbeti za oba naroda (za Italijane in Slovane). Nj. ckselenca gospod naučni minister je omenil, tI:i ima deželni šolski svet pravico določili naučili jezik v ljudskoj šoli. Da, to je res-nica, a deželni šolski svet ji' podložen naučnomu niinisterstvii in inora pri določevanji naučnoga jeziku v ljudskoj šoli vsakakor ravnati so po državnih osiiovalniii postavah. Po teh postavali pa hi smel v ljudskih šolali za Hrvale iu Slovnice namenjenih določiti I*• hrvatski iu slovanski za učni jozik. (Jo loga ne stori, pregreši se zoper 1!) osnovnih postav; In visoka vlada nema le pravice, temveč ima sveto dolžnost, opomnili deželni šolski svet na dotično postavo, prejšnji njegov sklep pa uničiti. Zoper tako odloke ni treba nobenih prltožcb. Tu jo dovoljeno, da se take določbe lo naznanijo nilnlsteslvu. iu jazsem visokemu ministerstvu res naznanil tako določite ter pričakujem, da visoka vlada tu stori svojo dolžnost. Kar se tiče gimnazijo in realko v Gorici, to se ve, da je na teh zavodih nemški učni jezik, rovdarjatl moram, da so premnogo prošnjo ne lo od občin, temuč tudi od deželnega zbora jednoglasno skicnene in izročene bile visokoj vladi, da Id uže vsaj enkrat narodni jezik ko učni jezik se uvedel v višjo gimnazijo in višjo realko v Gorici; enak sklop je deželni zbor leta 1880 z nova sklonol. Kako se je rešila ta prošnja, to mi ni znano. A vsekakor ju to kaj opravičena In dobro utrjena želja, če se je deželni zbor večkrat ž njo pečal ter večkrat dotično prošnjo poslal visokoj vladi. Pri loj priliki no morem opustiti, da nc bi zavmol nekaterih silovitih napadov gosp. po« slanca tržaške kupčijske zbornice. Gospodu poslancu tržaške kupčijske zbornico je vse prav in lepo, kar se godi Slovencem glede na tlačenje narodnega jezika; njomu je vso lepo, kolikor se Slovencem zabavlja. Popraviti moram nekatere pomote, katero je ta poslanec izrekel. Mislil jo, da po naredbi deželnega Šolskega sveta lehko roditelji določujejo, v katerem jeziku naj se njih otroci podučujejo. Tomu, gospoda moja, pa ni tako, ampak deželni šolski svet po postavi določuje brez prašanja roditeljev naučni jezik v ljudskoj šoli. Deželni šolski svet se pri tem k večemu ozira na predlogo krajnoga ali pa okrajnega šolskega .sveta, v katerem zadnjem so pa skoro vsi članovi imenovani od vlade, tedaj tudi od njo odvisni. Tudi moram omeniti neke napake, ki so prav v Istri nahaja. V tej kronovini vlada tak občinski red, da je skoro vsakej velikoj Županiji središče kak italijanski kraj. Vsled tega delujejo razni elementi na to, da Imajo v občinskem zboru Italijani večino. In na Članove hrvatske in slovensko narodnosti priliskajo na različen način toliko, da glasujejo z Italijani. Iz tega izvirajo sami oni sklepi, ki mesto narodnega jezika po vseli ljudskih šolah uvajajo laški učili jezik. Celo znano jo, da okrajni glavarji pri volitvah v županijske zastopo močno delujejo na to, da Ima italijanski žlvelj večino v toli za-stopih. Pred vsem naj tu pokažem le na Pazin, kder voditelj c. kr, okrajnega glavarstva v tem zinislii kaj močno dela. Letos vas opozarjani na Žminj. V tej občini je občinski zastop dvakrat sklonol, naj so hrvaščina v ljudskoj šoli uvode ko učni jozik. Obakrat jo deželna Šolska gosposka uničila dolični sklep (čujte! čujte 1 na desnici). In visoko minlsterstvo ni zavrnolo deželne gospodsko ter ni hotelo potrditi občinskega sklepa. Tako so jo zgodilo, da se v tej skozi in skozi hrvatskoj občini v ljudskoj šoli otroci laški poučujejo (ČujteI čujtel na desnici). Nadejam se, da visoka vlada tudi tu izpolni svojo dolžnost, tem bolj, ker jo očitno na to opozarjam. Koliko so v Istri dela za ljudsko šolo, najočitnejše spričuje lo, da je v tej deželi levKastvu ljudska trirazrodnlca, uikder K D I N O S T. ni nobene štirirazreduice. drugod so le euoraz-redne ali dvorazredne ljudski' šole. Tudi na Goriškem ni nobene peterorazred-ne in napačno, so poročalenovine, češ jaz sem se pritoževal, da se je v petra/redni« o nemščina medla ko posebni učni predmet. A meni se je /delo 11; nepravilno, neumno, kar sem tu pov-darjal, da se je na Goriškem v več enorazrednic nemščina uvedla ko učni predmet: to z menoj gotovo vsi strokovnjaki in Šolniki spoznajo za nepravilnost iti neumnost. \ se drugače je z O'I ločen je m narodnega jezika. I 7e za mini terstva Bachovega se jc bila javila naredba, po katerej so morali učenci pri vpisovanji srednje šole naznanili svojo narodnost. l*o tej določbi je bil poduk materinega jezika slovenskega ali pa italijanskega, obligaten za učenec dotične narodnosti — in slab red v tem predmetu je tudi zaviral dijaka, da ni prestopil v višji razred. Jaz pa sem zadnjič bičal nek vladni ukaz, ki ga je bil pred nekimi leti objavil minister Stremayr in ki je odpravil ono dolžnost dijakov učiti in naučiti se materinega jezika. Kazal sem na to, da je v srednjih Šolah učencem dano na voljo, ali se hočejo učiti materinščine ali ne, in to je ona napaka, katere j i/, dovolj grajali in bičati ne morem, ile je uže nemščina uvedena ko učui jezik v srednjih šolali, bilo bi vendar primerno, liilo bi vsaj pravično, da bi bili učenci zavezani gojiti tudi narodni jezik — in si< er s tem, da bi bil narodni jezik za \se učni predmet. Gosp. poslanec tržaške kupčijske zbornice je trdil: ko bi po slovenskih okrajih poprašo-vali, bili bi vsi za nemški učni jezik. Jaz pa vas le opomnim, da sem pred volitvljo svojim \olilcem, najbolj odličnim zastopnikom kmetskih županij goriških razvil program, po katerem se mislim ravnali. V tem programu sem povdarjal, da se bojem potegoval za moč in edinost države, da se bodem potegoval za vpeljavo narodne enakopravnosti, da se bodem potegoval. da se nemščina ne izključi iz srednjih šol, ampak da se bode gojila toliko, da se je učenci v srednjih Šolah popolnoma nauče, Opomnil sem tudi volilce, da se bodem pole-goval za ustanovljenje meščanskih šol ter rekel, ker te šole najbolj ugajajo obrtnijskemu in kup-čijskemu stanu, da se v njih vsak učenec nemščine ko posebnega predmeta uči. (Konec prlhodn\jč.) Da se resnica prav spoznd, čuti treba dva zvond. V štev, 129 »Slovenskega Naroda« nek dopisnik strastno napada društvo in list »Edinost« iu nekatere »matadorje« tega društva trdeč, da je društvo »Edinost« krivo, da je bil voljen dr. Bizjak za poslanca f>. okoliškega okraja in da liočejo matadorji »Edinosti« svet slepiti, češ, da dr. Bizjak ni bil potrjen za mestnega odbornika le zarad političnih vzrokov, da so matadorji podpirali dr. Bablja kandidaturo za drž. zbor na škodo narodu in da je slednjič društvo »Edinost« delalo razpor za časa volitve dr. Tonklija v drž. zbor ter še zdaj prezira tega poslanca izvrstno delovanje v drž. zboru. To vse so natolcevanja, proti katerim moramo slovesno protestovati in obžalovati, da je tak perfiden članek našel prostor v predalih slovenskega lista. Fred vsem hočemo pojasniti, kako je prišlo do dr. Bi zj ako ve kandidature. — Odbor »Edinosti je stopil pred vsem v dogovoro z gosp. IJrbaučičem iz Bazovice, kateri pa je kandidaturo odbil; enako se jc ponujala kandidatura tudi g. Malalanu in še drugima dvema gospodoma; a vsi ti so naveli vzroke, zarad katerih ne morejo sprejeti kandidature. Odbor jo skle-nol torej, da skliče javni občui zbor na 18. aprila in da k temu občnemu zboru povabi tudi vse uplivnejše volilce V. okraja. Bila je na dnevnem redu omenjenega občnega zbora tudi točka, da občni zbor sklene kaj glede volitve v V. okraju. — Ko jo prišla na vrsto ta točka, popraša pred vsem predsednik g. Naborgoj navzoče volilce, ali imajo oni kacega kandidata, ker pa so ti odgovorili, da ne, in naj se denes kaj sklene o tej zadevi, zuto se je začel razgovor o raznih kan" didatih, mej katerim je nekdo prinesel pred-sedništvu pismo g. Trobca, znanega rodoljuba iz sv. Ivana, v katerem pismu Trobec naznanja, da je on pozvedaval za mnenje v 5. okraju In da jo poz vedel, da veČina volilcev želi, ker so drugI narodnjaki izrekli se, da no sprejmejo volitve, naj kandidira g. dr. Bizjak in konečno predlaga v tem pismu g. Trobec, naj občni zbor okliče dr. Bizjaka za kandida za 5. okraj. G. Dolcnec je bil proti temu predlogu in je predlagal, naj se skliče volilni shod na Občinah iu naj si volilci sami postavijo kandidata, katerega bode potem priporočal list »Edinost«. Ta predlog je obveljal in volilci so se zbrali t. maja na Občinah in v Bazovici, a videlo se ja precej« da je večina za kandidata g. Iti/jaka in to vkljub temu, da |e uplivni g. H. na vso moč agitiral proti Bi/jaku. Koje poz vedel odbor »Edinosti«, da so volilci vsi uže pora z umije nI, kakor še nikdar poprej, m mogel dni ega storiti, nego sprejeti v list kandidaturo g. dr. Bizjaka, u katerem ni bilo nobenemu odborniku kaj tacegu znano, kar bi moglo zavirati nje^a potrditev. — Kakor znano, bil je dr. Bizjak izvoljen proti trem drugim kandidatom, mej katerimi je dobil največ glasov dr. Bizjakov nasprotnik g. Burgstaller. Kar se je potem godilo v mestnem zboru, to je obče znano. I'o tej aferi pi se je slišalo, da ni bil gosp. Bi/jak potrjen zato, ker ni njegovo prejšnje poslovanje čisto. Pooblaščenci odbora so na to pozvali dr. Bizjaka, naj jim naznani, kaki moralni zadržki bi mogli to biti. I >r. Bizjak pa se je vpričo '.i gospodov izpovedal, da on ni bil nikoli sojen i ne obsojen zarad kacega slabega dejanja, in ako bi to bilo, ne bi mogel več biti advokat da je pač imel neko diferenco z nekaterimi dolžniki banke, katero je on poprej zastopal, a da je to diferenco poravnal in sicer poravnal celo na svojo veliko škodo, le da se ni moglo njemu več očitati, da je koga prikrajšal, kajti — dostavil je; uže sum bi bil mogel mojej čast' škodovati. Moja vest mi ne očita, da bi bil komu kaj slabega storil, ampak z vsemi dolžniki banke sem imel vedno le dobre namene in delal sein le po vesti kolikor mogoče za njihovo korist in prav, to da sem bil premalo ojster in ne zadosti previden z dolžniki in najbrže tudi kruhoborstvo bilo je vzrok diferenc. Sploh pa naj vstane eden« kateri bi mi mogel dokazati ali očitati kaj sla" bega ali nepoštenega. Na to ustmeno izjavo gosp. dr. Bizjaka je sklenol odsek za uredovanje lista, da se v »Edinosti« za zdaj poroča o vsej stvari še z neko reservo, in da se počaka, dokler se izvć, kako misli vlada o tej zadevi. Razvidno je iz vsega tega, da »Edinost« in njeni matadorji niso za Bizjaka prav nič storili, ainpak da so volilci sami zbrali si kandidata, ako pa je kak gospod privatno kaj govoril iti delal za dr. Bizjaka, to odboru ni znano. Od-borovi poslanci so le poročali inenjenje volilcev, katero so pozvedeli v Bazovici in na Občinah od prvih mož. Pri vsem tein pa bi bil odbor delal tudi proti volilcem, ako bi mu bil znan kak zadržek in kaka nepoštenost, a kaj taeega ni bilo znano nobenemu odborniku; ker pa so bilo vse to reči javne in je bila kandidatura BJ-zjakova proglašena uže 13 dni pred volitvijo, toraj je bila dolžnost vsacega patri jota, kateri je znal za take zadržke, da jih pred volitvijo odboru, in če tega noče, saj tam objavi, kder je to javil po dovršenoj volitvi. Dopisnikovo postopanje se torej na vsak način kažo zlobno, in ni moglo imeti druzega namena, nego očrniti odbor »Edinosti« in to narodno društvo, ker morda ne more trpeti kacega človeka, ki sedi v odboru. Ako pomislimo, da ju bil občni zbor, pri katerem se je govorilo o kandidatu, javen, da je bila tam vsacemu Slovencu prilika dana, da javi svoje mnenjo o kandidatu, dajo nadalje bilo zadosti časa izraziti se o kandidatu pred volitvijo tudi v javnih listih; moramo obžalovati, da imamo v Trstu takih Slovencev, ki prežo na vak najmanjši pregrešek delalnlh ljudi, sami pa se vedno odtegujejo vsakemu požrtvovalnemu delovanju in s tem prejasno kažo, da jim ne grč za stvar, ampak le za osobnosti. V tem slu^ čaju kažo dopisnik, da je bil celo od naših sovražnikov najet, da sejo neslogo mej nami. Grd značaj in jako slabo srce je pokazal dopisnik tudi steni, daje Bizjaka, katerega so uže mestni očetje politično umorili, še enkrat izkopal in se slastil, kakor hijena, v krvi onesrečenega. In ko bi bil dr. Bizjak tuli zaslužil Jo kazen, grdo, nečloveško je tako započelje. ('le pa pomislimo, da se dopisnik prišteva onim slovenskim krogom, ki se štejejo mej najin teligontnejše, moramo pač obžalovati, da imajo oni naši sovražniki prav, ako trdijo, da imamo uže nekoliko inteligence, a prav malo resnično omikanih iu taktnih Ijudlj. Ncznačajnost in surovost ti se nam kažete če-stokrat v togi zavili. (Konec prihodnjič.) Postava zoper oderuhe se glasi tiko-le: 1. Kdor posojuje ali posojilo nadaljuje in pri tem zlorabi lahkomišljenost, uboštvo, slaboumnost, neskušenost ali razburjenost izposoje-valca na ta način, da sebi ali kaki tretji osobi izgovori dobiček, ki je po svoji neprimerni velikosti zmožen uničiti izposojevalca ali pogubo njegovega premoženja pospešiti, kriv je prestopka in so kaznuje z strogim zaporom od enega do treh mesecev in z denarno globo od 100 do 500 g ld. I Istega kaznjivega dejanja krivega in iste i kazni vrednega se stori isti, kdor kako terjatev j pridobi, <»t la jo naprej ali i/tirja, pa o njej vć, da je nastala na goraj navedeni način. 2. O se v namen zakrivanja kake v J. 1. navedene kupčije sklene kaka navidezni po-godba, ali spiše kako pismo, ki ima neresnične pod itke v sebi, ali če se je pridobil za kako še ne obstoječo terjatev kak sodnijsk odlok (solba, plačilni ukaz, mandat) aii pa kaka sod-nijska pogodba ali sodnijski izrek, ali čo si je posojevalec zagotovil svoj dobiček iz k.itere v I. označene kupčije s tem, da si je vzel ml izposojevalca v poroštvo častno besedo, prisego ali drugo podobno zagotovilo, zapade ostremu zaporu od treh do šestih mesecev in denarni globi od 500 do looo gld. Tudi se more tak iz dežele izgnati. Ista kazen zadene tistega, ki tako v 1. navedeno tirjatev pridobi, prodi ali iztirja. S. 3. Kdor je bil zavolj tega uže večkrat kaznovan, naj se kaznuje z ostrim zaporom od treh mesecev do enega leta. Tudi se lahko iz dežele prežene. g. 4. Kdor dela v JJ. i. označene kupčije navadno in ko svoj obrt, lemu naj se naloži zapora od šestih mesecev do dveh let iu denarne glolm od 1000 do liOOO gld., in potem naj se iz dežele prežene. 5. Ako bi obsojenec, ne imel denarja dovolj za denarno globo, naj se mu spremeni v zaporno kaz.cn, tako da mora za vsakih 10 gld. en dan sedeti. C. Ta prestopek ima iste nastopite, ko prestopek goljufije. g. 7. Kazen odpade, če je krivi posojevalec popravil ško lo, predno je sodnija za njegov prestopek zvedela, g- 8, Kaznovalni sodnik naj tako kupčijo za neveljavno spozna, in če preiskava to opravičuje, naj izreče, da si imata posojevalec in iz-posojevalec, kar sta si od dne tiste kupčije dala, drug druzemu s postavnimi obresti vred nazaj dati. Dopisi. K HiofranjKkcffii 9. junija, Na Primorskem je ljudstvo glede šolstva vsaj toliko na boljem, da mu ni treba za šolske potrebščine in napravo učnih pripomočkov za vsak krajcar sproti v Žep posegati. — Ker pa tudi naš Notranjski kmot za šolo pri davkih svoj vinar plačuje, bilo bi menda vsaj opravičeno, ako bi vlada vsaj toliko poskrbela, da bi so z denarjem davkoplačevalcev vsaj nekoliko Šolam pripomoglo v njih potrebščinah — kar sicer na Primorskem je — ali pri nas na Kranjskem je v tej zadevi miseroro. Krajni m Šolskim svetom se po postavi nalaga dolžnost, vsako leto sestaviti šolski račun in proračun, katerega ima potem odobriti okrajni šolski sv&t. Določeno vsoto za šolske potrebščine mora potem župan od občinarjev izterjati; ali kako lo izterjavajo taki nakladi? — Kdo ne pozna sedanje železne vladarice — revščine — in pri takih okolnostih denar izterjevati — to je križ, silno težek križ izterjevalcu. Okrajni Šolski svćt sili, priganja in preti z vsemi mogočnimi kaznimi k izterjavanju šolskega denarja — a vendar mino eno, dvo in Še več let, pre Ino jo denar izterjan, in ako ni, potem ima župan zopet nov križ: denar z silo izterjavati. Kder pa denarja ni, mislimo si lahko, da si šola tudi potrebnih učnih pripomočkov preskrbeti ne more. Tako se je sedaj pred malo časom dogodilo, da je neki okr. šolski svet kraj-nim šolskim svitom izdal trdo zapoved, da morajo vse manjkajoče učne pripomočke pod kaznijo 15 gld. do prihodnjega šolskega leta gotovo preskrbeti. — O, da, preskrbeli bi so, in to brez pretenja z kaznijo — a gospoda slavna, pomisliti je tudi treba, da je revščina ljudstvo do skrajne meje pritirala, načelniki krajnih šolskih svetov pa tudi niso Kalistri. Kadar je glasoviti Vesteneck v nemŠkutar-skeiu deželnem zboru v Ljubljani bil šolsko postavo tako prelil in prekoval, da so se krajnim Šolskim svetom vzele vse pravice, razen onih za šolski denar izterjevati — moral bi bil rajši na to delovati, da bi se bilo občinam breme izterjavanju odvzelo, in se jim tako podala prilika bolj skrbeti za šolski napredek, katerega prav izterjavanje Šolskega denarja silno zavera. Narod slovenski, vzlasti na Kranjskem, tebe nikoli ne pozabi, ti Hundsprachler ti! 1/. Cioriee 7. junija. BinkoŠtni prazniki so kakor navlašč, da človek nekoliko po svetu pogleda kake lepo, romantične kraje, obišče znance in prijatelje. Ali tega povoda ni imel izlet Italljanlsimov iz Trsta, Gorice in drugih nerešenih krajev. Sli so v italijanski Videm za nesrečno iu nerešeno Italijo propagando delat, po gostilnicah in kavarnah v Vidmu zabavljat na Avstrijo, in napivat »srečnej Italiji«. Pri teh ljudeh so bili hinkoštni prazniki dnevi velicega deli namreč za: demonstracijo, propagando in teleiidajo. Takih nemerodajnih kričačev po nerešenej Itali ji je bilo v Vidmu nad 200 z našega Primorja. V ponedeljek so pak primahali v našo lepo Gorico in se tudi tukaj jako razposajeno vedli. To je zopet dokaz, kake želje im ijo ti »politični reveži«, če prav jih naša vlada podpira v uradu, šoli in po vseh javnih zavodih na škodo Slovencem, ki moramo mirno gledati, kako ti rogovll ži del ijo in mislijo z naiui in milo našo domovino, katero bi radi odtrgali o I velike in ponosne Avstrije in prilepili srečnej Italiji. Ceje v Italiji vse tako srečno, lepo in blaženo, zak ij se li krlčači tja ne spravijo, sij mi so ne bo-demo jokali, ampak z ajdovico bodemo kadili za njimi in želeli, da jih noben veter nazaj ne prinese. Ali kaj bi počenjali tam, dela ni, torej tudi zaslužka ne, vsaj se dovolj vidi, kako te srečne italijanske lastavice v ranej spomladi k nam v Avstrijo romajo iskat si zaslužka. PoilffraUoill, dne 24. maja. Uže dolgo je tega, kar smo v predragi »Edinosti« Čitali zlata vreden dopis, gledć poduka v kmetištvu. Odkar imamo Podgradom učitelja gosp. Persolja, počelo se je tudi pri nas v sadjarstvu prav živahno delati. Lansko leto je naš gospod učitelj se svojimi šolskimi otroci okoli 1000 dreves pocepil, nad 8000 pa posadil. Letos se je dosti več dreves pocepilo, gotovo nad 1300, a posadilo pa se jih ni toliko, kakor lani. Lansko leto so so le otroci pečili se sadonjem dreves, a zdaj Bojih počeli posnemiti tuli olrastli. Podgrajci so mu zelo hvaležni za njegov trud ter ga ljubijo kakor svojega očeta, ltes je tudi, ako bi roditelji t0Hko za prihodnost skrbeli, kakor on skrbi, podgradska vas bi bila tisoč in tisoč gld. več vredna, ter ne bi bilo take revščine, kakor je zdaj. Po šolskih otrocih je zasadil se sadnim drevjem tudi cerkveni prostor poleg farovža, kder je šola in tako bode iz opuščene senožeti v kratkem času lep sadni vrt. V ta vrt pa so se tudi Voslauske trte zasadile In sicer na novi način. Trte sajnice j« podaril č. g. grof Manzanno, glavar na Voloskem za delo, za kopanje je pa skrbel naš č. g. sodnik Visentini s tem, da je iz ječe ujetnike pošiljal kopat in kamenje ruvat. Zato jim i bode hvaležna naša vas. pa tudi posp. učitelju. On se je mnogo trudil, da so napravi Šolski vrt, če tudi so mu mnogi nasprotovali, vendar je slednjič zmagal. Sedaj bode imela podgrajska vas lep šolski vrt, s kakoršnim se le malo občin more ponašati. Zato se nam je zahvaliti gosp. učitelju Persolji. — To pa tudi kažo, da en sam človek lahko stori veliko, ako ima ljubezen do stvari. Politični pregled. Dasi se je cesar sam zahvalil Čehom v posebnem pismu za velike priprave, ki so jih delali za vreden sprejem cesajeviča Rudolfa in Štefanije, in zapovedal, naj se svečanosti skrčijo kolikor mogoče, vendar so Čehi krasno olepšali In razsvetili svoje staroslavrio mesto Prago 9. junija, ko sta se cesarjevič in cesarjevičevna tja pripeljala. Po popisih moramo soditi, da Pra. žanje niso zaostali za Dunajčani. Druga pa nevesela vest za Čehe je ta, da se prašanje praškega vseučilišča ni rešilo; kajti zasedanje državnega zbora je odloženo do jeseni. Nemški listi pravijo, da se je to Čehom zgodilo zarad pretiranih tirjatev, in ker niso mogli potrpežljivo čakati ugodne rešitve; bolj vrjetno je, da vlada ni hotela gosposkej zbornici prilike ponuditi, da bi naši lordi v temprašanji jej nasprotovali. »Politik« od 8. t. m. svetuje vladi, naj admistrativnim potem tiste profesorje, ki bi jih imenovala 1. oktobra za češki del vseučilišča, za sedanje vseučilišče, pa s Češkim poučnim jezikom imenuje. Proti temu bi po Schmer-lingovom govoru v gosposkej zbornici celo ustavaki ne mogli ugovarjati. V Mostu (Briix) na Čeikem je bil zbor zgodovinskega društva za Češko; razumeva se, da ustavaki niso mogli te prilike opustiti, da ne bi bili nekaj svojih praznih fraz zmotali. Trgovinska pogodba med Avstrijo in Nemčijo je Nemčiji jako ugodna gledć uvažanja goveje živine, svobodna prometa z beljenim platnom itd. JIrtaUe duhovnike »Obzor« nagovarja naj na praznik sv. Cirila in Metoda mašo v slovanskem jeziku pojejo; to se prč v Dalmaciji zgodi. Po »Obzorovem« mnenju se na Hrvaškem duhovščina za ro premalo briga. Ko bi se v tem obziru moj Slovenci kaj storilo, bilo bi jako primerno. — Vse večje občine na HrvaŠkem se proti vi jo vtelovljonju Reke v Ogrsko. EDINOST. Ruski vojni minister Mil juti* j>- odstavljen iti tudi guverner Finlamlije grof Adlerberg. Prvega nailmuestllje VanoVski, druieg;i pa Hey-den. Vojni minister je pri sprejemanju uradnikov rekel, d i mora po nalogu carjevem vojne troške zmanjšati. Tudi je ruski c.ir /aukazal, da se mora kmetom, ki so bili od rajnega carja robstva rešeni, odkupnina nekoliko znižati; to j'1 pa tudi sila potrebno, kajti ruski kmet mora teško odkupnino plačevati, kakor je Olga Nu-vikova v začetku tega leta v Frazer's Magazin dokazala. Srbski knei Milan je bil na Dunaju in tudi Berolinu prijazno sprejet ter se je uže naiiotil v Peterburg; piše se, da si išče kraljevskega naslova in da velevlasti temu niso nasprotne. »Politik« pravi v nekom dopisu z Dunaja 7. t. m. da Milan in njegovo spremstvo ni posebnega vtiska na Dunaju napravilo, k večemu Kosta Jankovič s pravilno »nabiksano« brado; mi pa mislimo, da velikemu dnevniku niso spodobne tako malenkostne opazke. Na Bulgarskem vre vse in se nič ne v6, kaj bo iz te moke. Rusija prd vrlo podpira Batten-berga; teško je v tej zadevi kaj gotovega reči, Če se razmer ne vidi na lastno oko; toliko pa je resnično, da mladej državi bolje pristoja pameten in pošten samovladar, nego konstitucija po kakej splošnej šabloni skrpana; častihlepnih neinirnožev ne manjka nlkder; svoboda po teškem mnogoletnem trudu pridobljena tekne, tega nas uči zgodovina stara iu nova. Morda se da še vse vrediti. Knez Aleksander je Iz Carigrada poklical bolgarskega eksarha, nuj ta vodje liberalne in konservativne stranke v posvetovanje pozove. Liberalna stranka se je obrnola do kneza in naroda s proglasom, v katerem protestira proti temu, da bi bila Bolgarija diskreditirana pred svetom; svetujejo knezu, naj narodno sobranje voli 8 najuplivnejših Bolgarov v državno svetovalstvo za tri leta; potem naj bi suspendirana ustava zopet obveljala; mej tem naj se tudi odpravijo naredbe, ki ne ugajajo knezu. Ko bi knez s temi predlogi ne bil zadovoljen naj, odstopi prej ko slej. V Rumeliji so bile dopolnilne volitve za ude, ki so po pravilih izstopili. Izvoljenih je 18; mej njimi 10 Bolgarov, ti zopet izvoljenih. V Plovdlvu jc imela te dni narodna milica prvokrat javno parado, o kuterej so je navzoči ruski dostojanstvenik jako povoljno izrazil: bodi to lepo znamenje, da bodo v odločilnem trenutku južni Bolgari znali hrabro vihteti meč. Francoski senat dotičnega sklepa zbornice o-volltvi po listih ni sprejel; 148 senatorjev jo glasovalo proti, 114 za-nj. To je Gambeti velik udarec. Orlka skoraj gotovo ne (lobode mirnim potem novega ozemlja; tudi Urno gorsko praSanje še ni rešeno, namreč južno-vshodnja meja še ni urejena. domaČe stvari. Razslnva \ Trstu. 8. t. m. se jo ustanovil odbor za razstavo, katera ima biti prihodnje leto. Volilo se jo 110 odbornikov. Za načelnika je bil izvoljen g. Reinelt, prvomestnik trgovinsko in obrtniške zbornice; za njegova namestnika pa g. Dimnier, prvi županov namestnik, in gosp. Vucetič, prvosodnikov namestnik trgovinske in obrtniške zbornice in upravni svetovalec avstrijsko ogerskoga Lloyda. Marsikomu se utegne čudno zdeti, da g, župana ni v odboru, a kodor vć, kako politično vero in koliko avstrijsko zavesti ima večina tržaškega mestnega in deželnega zbora, ta se temu nič ne bo čudil. Razstava ima političen značaj, ker bode v spomin petstoletnice, kar je prišel Trst na lastno njegovo prošnjo pod Avstrijo. G. župan je uže, ko se je misel sprožila, naj se napravi razstava, g. deželnemu namestniku rekel, da te stvari v mestnem zboru ne more sprožiti ter navedel tudi vzroke, katerih ni treba omenjati, ker so vsaceinu znani. Čujemo, da se je pozneje ponudilo gosp. županu častno načelništvo v zgoraj omenjenem odboru, a da je to ponudbo odločno odbil s pristavkom, da večina mestnega zbora nI za to, da bi se petstoletnica praznovala. To je dosti jasno; to je satira na besede, katere je govoril g. Teuschl v državnem zboru; to je stvar, katere vlada ne more 1 ne sme prezreti. Vodo! vode! vode! tržaški mestni svet uže 30 let vode išče, pa jo Še ni našel. Vsako leto je ta stvar na dnevnem redu, vsako leto je mnogo troškov, komisije hodijo sem ter tja, načrtov je mnogo, zdaj je vrhi Bižan, zdaj Reka, ali vode vendar le ni tor jc noče biti, — Kar pa se mestnemu svetu ni posrečilo, to se vendar utegne posrečiti južnoj železnici in društvu nabrežinskega vodotoka. Pod Sv. Križem so namreč našli več tako močnih studencev dobre vode, d i bodo zadostovali vsem potrebam v Trstu, ako sveti voda v mestu napelje, kar ne bodo pivtežavno. .^rilrnjr v tržaškem oličlii«hrm ffUS|l00 400 400 500 400 400 400 400 1000 1000 500 500 ££vVse v zgoraj navedenih serijah neomenjene številke so dobile po 200 gld. Dobitki se bodo izplačevali od 1. septembra 1881 počenši. Prvo prihodnje žrebanje bo 1. sept. 1881. Tržno poročil«. Kava — vedno v boljem menenji; cene ne-katerili bii/ so zopet nekoliko poskočile. Denes velja kava 1 tlo od <;l. 50 do gl. 7tf. —, Java od «1. HI do gl. 87. —, Santos gl. do «1. 82 —. I'ortorico »I. !>2 do luii—, Cevlou gl.97 do gl. 136. olje — namizno prodaja se po nekoliko zni žanih m trdnih cenah. — Namizno velja gl. 52 do gl. lil —, jedilno po nespremeiijenej ceni gl. 38 do gl. 4i,— Sadje —Sultanina vedno dražja, denes stane g). 45 do 51 —, opaša gl. 23'/» do 25 —, rožiči gl. (i1/, do gl. S1/,, lige gl. 17—, mamici ji vedno ceneji gl. 74 do gl. 80 —, pomerančo gl. 5'/, do gl. ti'/. limone gl. 4 /, do gl. 5 h'iz — prodaja se ceneje, cene so vedno prav šibke. Italijanski od gl. lii do gl.211/,, Rangon gl. 13'/, do gl. 14'/4. Mast in špeh — prodajata se še vedno po visokin in trdnih cenah, to blago ostane letos drago. — Denes velja lep Špeli gl. 00 do gl. 07 —, mast gl. 09 do gl. 71 —, Petru/je — prodaja se uže več časa po stalni ceni gl. 10'/, iz prve roke, cena pa je denes prav trdna, vkljub temu, da je došla ena ladija z 7000 sodi. Domaii pridelki, — Fižol popolnoma zanemarjen; denes stane rudečl gl. 9'/2. bohinec gl. II —. beli gl. 9 —, mešana gl, 7'/,. - Maslo nekoliko ceneje; prodaja se od gl. 90 do gl. 95. — slive zanemarjene. Kunca velja gl, 0'/, do gl. 0'00. Plenica gl. 12 /,. Ihiiiulthu liorza dne /1, junija. F,notni drž. dolg v bankovcih Knotni drž. dolg v srebru . . Zlata renta....... 1800 državni zajem .... Delnice narodne banke . . , Kreditne delnico..... London 10 lir sterlin .... Srebro ......... Napoleoni........ C. kr. cekini...... , 11 JO državnih mark .... 70 , , 40 kr. 77 • 15 i !);'» * «it i 60 « nr. loj 824 4 — « 849 « 25 « lili C !ll 1 . _ « - H 9 ■ 30 » 5 ■ 50 « 57 M 5 ■ Zahvala. Zn mnogo dokazov iskrenega, soeulja v času bolezni i n smrti niim napozabljivu soproge, oziroma maturo, gonpo Katarine Šabec, bivše vdove Jenko, rojeno lelovšek, za mnogobrojno spremstvo pri jKjgrebu i za darovane vencu Izreku najtoplejšo zalivalo vsem Trnovo na Notranjskem dne 7. junija 1881. žalujoča rodbina. Štev. 532. Razpis službe. Za izpraznjeno nadutiteljsko službo I. plačilne vrsto na stirlrazredni ljudski soli v Sežani, za eno učiteljsko službo I. plačilno vrste, in za eno učiteljsko službo II. plačiino vrsto v tomu šolskem okraju, vso z dohodki po deželni postavi od 4. marcija 1879. Prosilci naj vložc svoje postavno dokumentirano prošnje po predpisanem polii v 4 tednih po prvem razglasu v »Olservatoro triestino« pri c. k. okr. Šolskem svetu v Sežani, Sežana duo II. junija 1881. Produednik: Sosizio. 3000 dreves '/, bukovih, '/. jelovih, od 10 do .'10 palcev debeli h su proda ali skupno ali v posameznih partijah. — Pogoje se zve pri župinslvu v Potl-dragi, poŠta Št. Vid nad Vipavo, pismena ali ustuicno. Hiša na prodaj! V <-Ol*jllll*k<'lll na Krasu se ponuja dober kup na prodaj hiša št. 66 s prodajalnico, z gospodarskimi poslopji in nekaterimi kosi dobrih zemljišč. — Kdor bi želel vse skupaj kupiti, naj se oglasi pri lastniku Jak. Cilaku. I Glavna zaloga l ^ izvrstne 'v f PIVE iz pivovarne STEINFEIDf Oralov RHuiiigliaiis v Gradcu) & pri (52-21)$» 4 - .L i 4 A. sft 4: |-u ]un.| t> ¥ t "i"'?' jlb viu degli Arstiti v Trstu. S* it Prodaja v sodcih in boteljah. Jf '■.) c(|j Na prodaj so tudi drožje (feccia di birra). ^ K n IN O S T. Pain-!Elxpeller se sidrom jn izvrstno domaČa zdravilo. Latteria Milanese 11 Vin cleirAocjiieclotto 11 V omenjeni prostor s.- pošilja vsak dan iz. Latteria Milanese ivrdke Biihringpr, Milius et Co. v Milanu sv.zo mleko, k:ik<>r tudi najfinejše milanr.ko surovo maslo nuj bwlj.š»» vrste na produj. Liter mleka velja 1(1 kr. Kozarec » » f» » Naročnikom sh mleko po 16 kr. liter na dom pošilja. Naročila se za zdaj sprejemajo v prostoru (13— (Jj 11 Vin cloirAccjueclotto 11. Šola za harmonike k sainoučbi. Priljubljeno in za najboljše priznane »šole« k Munončbi pri 2 in :> vrstnih harmonikah, pa tudi pri hrouiutierilh trivrstnih — za strokovnjake s posebnim nalovil kanj oni in z dodatkom najlepših in priljulmejših skladeb, ponujajo prijateljem toj{a godbenega orodja im Runi o priliko, se igranju na harmoniki brez učitelja v kratkem času naučiti, nego tudi se v tej godbi do najviše stopinj,, »polniti, — kar mnogo z.ido pori valnih spričeral potrdnje. — ('ena 2 vrstne šole s 25 skladbami I gl d , ,rl vrstne s 40 skladbami 2 Qld., .'I vrstne hromatlčne s 30 skladbami 3 (jlil. 1'iileg tega se dobiva mnogo najnovejših in lepših skladeb, kakor: marši, polke, rabrrji, knlrilie, č inlaši itd., vsaka posebej. Kdor kupi harmoniko z dvema vrstama za 10 gld., ali s tremi za 20 gld, ali više dobi »Solo« v nagrado. Hormonih' podpisanega so posebno trpežne in po novo zboljšanem načinu Izdelane, tuko da s.1 vsaka skladba more pruvilm-jšu igrati. Vse naroe/ie na »šole« in na harmonike, pa tudi vsake baŽe popravke hitro oskrbuje In najcenejše računi Jan z Homole, izddelavec harmonik in spisatelj najboljših ».šol« za harmonike v samonebo. (it—S2) Wieden, Hauptstrasse Nr. 69. Wien. Na slo tisoč ljudi ve hvalo za lepe, goste lase edino obslojočej c, kr. iu kr. ogersko Izključljivo privlligiraiiej Esenci za lasno in bradno rast, ki tudi grlntu brez sledu prežene, kakor k njej spa-dujočej pristnej poiiiftitl iz štajerskih planinskih zelišč, ali orehov iz, e. k. in kr. ogerski izključljivo prlvlllglrune fabrike M. A. Herdlicka Na Dunaj!. IVlcdcn, Hauptstrasse, J t. 36. To nepresegljlvo sredstvo je moja mnogo imenovana esenca za lasno in bradno rosi, ki pil pra-vilnej rabi iu s prideto pomado štajerskih oleninsklh zelišč ali orehovim iz.lečkotn u/.e v kratkem času celo na najbolj golih krnjih naprari goste, lase prejšnje lurve! Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe potne hradc mojej esenci za lasno in bradno rasi. Iu*]« le izpadejo, vpliva uže v osmih dveh, pri ro),i; sivim, celo snežnobelim lasem daje popolnoma črno svit-lobo. Pri rub-lasnih barvili priporočam po-sebnosvoj »Kop' pitz.inal,« pristno, dvojno močno pomado ( grintah uže p-o Irikrathej rabi. i'ran nič, škode ^jg Ijiro in »' jlmljš- - đfi bunilo za lase «h'oppil:inalu (brez prinieša-negu svinca) ki barva v vseh barvali čmo-ru-jarn alt sritlo-rii/aro r 10 minutah pod pomit-i/, orehovega l/.lečkii, tudi (v kozmetiki) pomado v puli Icuh, kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega izločku za barvanjem lasno rast. Moja ces. In krat], ogerska izključi J Ivo priv. Esenca za lasno in braclno rast, ozdravlja v vseh priinerljajih bolne lasne korenike popolnoma bi v najkrajšem času zagotavlja do noj• poznejše starosti zelo goste lase, vplivu prav prijetno na glavno kaf.o, brani od vsake glfitične In revmatične glavo-boli in odpravlja vso kožne nesnage. Resnica je, da je dobilo stotero osob, ki so bite popolnoma brez brade ali plešaste, uŽe od enega do treh mesecev, v primeri tedaj v neverjetno kratkem času, lejio in gosto polno brado, ali goste polne las t'. Zademjoi'-,- „mogc :a h ral niče so ra:slarljeue. Naročila naj se pošiljajo glarnej zalogi ces. iu kr. ogerskl izklj. priv. esence za lasno iu bradno rasi Marijo Ane Herdlicka c. k. iu kr. ogersk. izklj. posestnici privilegija, Vtfieden, Hauptstrasse 36 na Dunaji. Cenik: 1 velika alabustrova steklenica dvojno močne esence za lasno iu bradno rast M gl, "it kr. 1 majhna..........2 » — « I alabustrova steklenica pristne po- inade iz, štajerskih planinskih zelišč 1 » fi0 >■ I alabastrovu steklenica pristne po- made orehovega Izločku zu obnovljenje las............' . 2 » — >i Pristno lasno barvilo »Koppitzhml» za nuleČe, črne, rujave, ali svltlorujave št. t (plavo) št.2 (rumeno) obe steklenici s pludnjemu In krtučaina velju 4 » — » t sleklcnieu olja orehovega izločku za ponovljenje lus........l « _ » Pomudu orehovega izleeku kosmetik v palčlcah..........— » jjQ » Naročila i: inozemstva ali domaČih dežel se protipoliljatvi ali po povzetji ročno in naglo vrle. Zavitek 30 kr. vec. ■i Auerovo ■ najboljši barvilo za lase /a bleskislo, rvjar.i in 5»"»« edino najludjic na kontinentu, s pnritriii.i, da se po-rrie znese*, barva v M „n n t ih in sial.ni, da s,' barva pi i " • ''./" ie nd,air/r. i'.itei't za I *strn- gerr.k». ('ena /t karton S koeina /,i iirii'clkastn I gld. /a Zrno ali ruja --i .'I "Id. z iiKt inenini naznanilom, kak » se ima rabili .'o kr. \ve v gotovini ali s povzetjem. »knppifzinovo« najb.djše t/v,/.,/m -a nhranjenjr k iž • zoper prMin, rernin-h:e»i, kif.ne tji»xrije, store iu n ore rune, utekUne, kakor tudi zoper vsako drugo zunanja bolezen steklenica I gld. 20 kr. v gotovini ali s povzetjem, z ovitkom 20 kr. več. Mnogo S/iričat |i žt na razgled ]>ri M. H r d I i ć k a, c. k. priv. v lastnik mi Dunaji, Wieden, Hauptstrasse it, 36. kamor naj se pošiljajo r.i a naročila. (21—•'!) Cđ "55 2 A.§ r. •H ^ š U A as.s 2 [L _c= f Ni sleparstvo! Iz c. kr. zastavnice dunajske rožene Žepne ure izjemno ceno, namreč H 70 odstotkov pod kupno ceno. gg ltuzne komisijske zalogo ur, o<| največjih švaj- carskih tovar.....seje v c. kr, zastavnici zustuvilo, u no re.Šilo, tedaj so zapadle po javnej dražbi prišlo po nererjetno nizke j reni nam v last'. Mi moremo tedaj ure zlata srebra in niklja, najboljši ivajcartki Izdelek, vto t 5 letnim poroit-vom, samo da dobimo tvoj denar, prodajati 70 odstotkov pod fabritko ceno, ure so skoraj zastonj. Vsak človek, naj si je bogut ali ubog, potro-bnjo vondar um, ki je često mijzvestejsa prijateljica in spremljevalka skozi celo življenje; tako priliko, prijetno in nikdar vručujočo se, ima zdaj vsako, da si more preskrbeti skoraj zastonj solidno, fino, ga rantlruno in na minute regullcano uro, ker je naše fabriško osobje rse vre št' jedenkrat reguliralo. Vsaka ura ima Svajcarsko fabriško znamenje. Poroštvo je tako zagotovljeno, da se i tem javi* zavežnmo, vsakemu naročniku takoj brez ugovora novce povrniti. Zapisnik žepnih ur. I. vra na valjar iz teSkega srebrnega niklja, fino na trenotek regulirana gravirana in gvtloSl-rana, z. K rubini, s ploščatim steklom, emaillrano urno nloščo in posebnim krovom zoper jirah, in lino zlato facon-urno verižico, ki je stala proje gld. 12, velja zdaj samo gld. 5.50. I. žepna ura na sidro iz težkega srebrnega niklja, lino na trenotek reguliranu, gviloširanu, s 15 rubini, s ploščatim steklom, emaillrano urno ploščo in kuzulon za sekunde, s lino urno fucon-verižlco od talnii- zlatu, preje gld, 20, zdaj samo /. remntoir ura, Iz najfinejšega double-zluta brez ključka za navijati na kozici, pod poroštvom ohrani si zmironi zlato barvo, Izvrstno na minuto regulirana, z dvojnim krovom, dekorovano email. urno ploščo in privilegirano delo, obdarovana izvrstna ura z verižico iz. tiibnl-zlutu, prejo gld. 21, zdaj samo gld. 10 20 — Teh ur je malo. t. srebrno remoutoir ura, iz pravega 13 lotnega srebru, potrjena od c. kr. kovnega urada, navija Ne na kozici btez ključka, z nasprotnim zoporoin in kuzalno pripravo lino s privilegijem, na minuto repasirana, s ploščatim steklom, email urno ploščo In kazalom za sekunde, v notranjem s kristalnim krovom in kolosi od niklja, vsa transparenta*, najboljša, najcenejša in naieleguntiiejšu ura sveta, preje gld ftO, zvuj samo gld. 1(1. /. srebra ura na sidro, iz pravega 13 lotnega teškoga srebra, potrjenega od c. Kr. kovnega ureja, ti lf) rabini, na sekundo ropasiranu, s ploščatim steklom, email urno ploščo iu kazalom za sekunde, preje gld. 21 zdaj pozlačena sumo gld. 12,50. I. srebrn ura na raljar, iz pravega kitnega srebra, potrjenega od c. kr. kovnega ur uda, z 8 rubini, na minuto repaslrana, pozlueeua clektro-glavanskim potom, tako, da se je od pravo zlate ne more razločiti; preje gld. 15 zdaj samo gld. 0.50. /. ura za gospe lz pruvegu 14 karat, zlata, potrjenega od c. kr. kovnega uradu, vrlo, fina, elegantna ura z najfinejšo benečaniko fucon-veriŽico za okolo vrutu v flnem burŽnnustom etuiji; nrejecold 3t). zdaj samo gld. 10.50 — Taeega lllj bilo. /. fina s'ata reraontoir ura, 13 karat., po gld, 10, 50 najfinejše suvonette-ure, preje po gld, 100. Naslov: Uhren-Ausverkauf von RoOlentburnistrasse 0, parterre, gegeniiber dem erzbisch^fllcben Puluis. \Vion. (15—1) Temeljila pomoč vsem ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohran|enje zdravja naslanja se večjim delom na Čiičetje iu »miruje snkriieice m krt i in na pospeševanj ' di.brrga /n e-barljevjii. Najboljše za to sredstvo je dr. Rosa zivljenski balzam. Žlvljenski balzam dr. llozor odgovarja popolnem vsem tem zahtevam; isti oiin me prebnranje, nareja zdrarn iu čisto kri, iu truplo dotil svojo prejšnjo moč In zdravje zopet. Odpravlja vse teško prebnvanje, osobito i/jns do jedi, kislo riganje, napetost, liljeranje. krč r Zelodri, znslinjenost, zlato f.ilo, preoliteženje Želodca : jedili itd., je gotovo do-kuzaiio domače sredstvo, i so ie v kratkem zaradi svojega izvrstnega uplivanju obče razširilo. 1 volik.a sklonica 1 uld., pol sltlo-nice 50 kr, Na stotine pisem v priznavanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se m frankirane dopise na i rse kraje proti poštnemu povzetju srote. Prečastiti gosp. Frugu«rl Naznanjam Vam, tla je od Vus prejeti dr. Ro-1 zov žlvljenski balzam storil pri meni najboljši uspeli; že eno leto ga rabim, in od tega času je moje zdravje stalno dobro. — Cetlri leta sem živini v Slavoniji, in poleti vlada tukaj tuko huda tnrzlicn, da se me je vsako leto lotilu; todu leta lH*/0 sem jo s pomočjo dr. Itozovega življenskega balzama oilvrnil; prej ine je mučila slabost Želodca, u zdaj m« je ponehala. Vsled tega sem tu balzam mnogim niisvetovnl, in vsakemu je v korist; bom ga dulje vsem priporočal. Blagovolite ml zopet tri velike steklenice dr. Rozovegu življenskegu balzama poslati. S spoštovanjem Vam udanl sluga Štefan Tobi, mašlnski ključar v Kgmcsee pošta Kosku, jg Svarjenje! n Da se izogne neljubim napakam, zatoproslin vse p. n, gg. naročnike, nuj povsodl Izrecno dr. llozor fjtljciiski balzam iz lekarne B. Fragner-Ja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krujih dobili neuspešno zmes, ukoso zahtevali samo življeiiski balzam, In ne izrečno dr. Rozorega življenskega balzama. Pravi dr.Rozov zivljenski balzam dobi se samo V glavnoj zulogi izdelovalca H. Frag-ner-ja, lekarna »k črnemu orlu« v Pragi, Ecko der Spornergussse Nr. 205—3. v Trstu: /'. Premi i ni, lekarničar; O. Fora-hotehi, lekarničar, Jak. Serravallo, lekarnlČur. V Gorici: 11. Cristofolelli, lekarničar; O. It. Panloni, lekarničar. V Oglejl: Damaso d' Flia. V Zagrebu: Si g m. Mitlbach, lekarničar. Vse lekarne in reč.je trgovine z materijalnim blagom r Arstro-Ogerskej imajo zalogo trgu tivljen-skega balzama. Tam se tudi dobi: Pražko domače mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako se Ženam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanjt, prlzlezah, oteklinah, pri Izniaščenji, pri morski (mrtvi) kosti zoper revmatično otekline inputiko, zoper kronično vnetj* v kolenih, rokah, v ledji če si kdo nogo spahne. zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanlh rokah, zoper HŠnje, zoper oteklino po piku mrče-sov, zoper tekoči; rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravilu, ko to mazilo. Ruba jo priprostu; mazilo (žuvbu) se namaže na platneni robec In so pritisne mi bolno strun, čez 4-C—8—12 ur se narediinov flošter. — Zaprte bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo r kratkem vso ognojico nu-se, in rano ozdravi. — To mazilo jo zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne tareli dokler ni rsa bolna ognojira ren polcgnena. Tucll zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazitno poteši. — Odprte in tekoče rane se inorujo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi. Škatljice se dobod0 po 25 in 35 kr. Balzam za uho. Slmšeno in po množili noskuaih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstruni nagluhost lil po njem se dobi tudi popolno uže zgubljeni sluh. 1 skenlca 1 gld. a v. (15-4) T7" se bo mesnica dala v najem. Kdor bi jo želel prevzeti, ima čas do 'JO. junija so pri tukajšnjemu žiijtanstvu oglasiti. Koptilisoo v Trstu nadzorovano p.. Dr. p. Gorzalini, vi i Gelsi Si. (Aoijiiedollo). Kopel v kadeh; siiidničiiie i, lopla in inrzbi. Mineralna voda (žveplo, železo, ar-senik itd. si ip, parna kopel ild. Cena in vse drugo se poljivć vsaki dan pri kop;ili?čnoiii vratarju. (f>—5) Novo zboljšuni trancosk Tambourir- vezni s ti" o j. (//Kor Bon na z.) Plissi! in Confrir- stroji razne velikosti, posebno priporočljivi pri rov-■s tanju. Gust. Lintner, Wien Mariahilferstrasse 117. (10-3) Doslej še ne doseženo zdravilo zoper TRGANJE PO UDIH in revmntizem pri čiitnlčnih boleznih vsaki vrste, pri trganji v obrazu, glavoboli, trganji v ledjih, ušesih, revmu-tlčnej zoboli, trganji v križu iii členih, j»rl krču, splošnej slabosti mišic, pri tresenju, zamrlih udih zarad dolge hoje ali starosti, pri bolečinah v za-celjeidb runah, pri mrtvudu itd. je iz zdravilnih zelišč od lekarnlčarja Jut. Herbabny na Dunaji napravljeni zeliščnih zelišč (jSl^CHljf^AHHtt | Neuroxylln se rabi za vri-banje in ozdravlja zelo hitro in zanesljivo. Pri mnogih leta trajajočih po-skušnjuh v civilnih in vojaških bolnišnicah se je dokazalo, da je Neuroxylln najboljše bolečine tolažeče sredstvo, ki vtolaifl tudi najhujše bolečine, ki se celo pri zelo zastaranih boleznih popolnoma preženejo. Ugodna priznanja slavnih idravnfkov in stotera zahvalna pisma to potrjujejo. Zdravniško priznanje. Gospodu Jul. Herbabny lekarničarju na Dunaji. Ker je porabljen Neroxylin, katerega ste Vi podarili gurnlz.ljskej bolnišnici in je j»ri nervozne] glavoboli na enej 'strani in pri mišičnem revmatizmu z. niarslruniem vred zelo veliko koristil, zuto prosim pošljite bolnišnici še 12 steklenic Neuroxyilina moč, nejše vrste. S posebnim spoštovanjem, Joscfov, duo 30. decembra 1870. Dr. Fridr. Diickelmann, c. k. višji štabni zdravnik in voditelj garnizijske bolnišnice št. 12. Cena: 1 steklenica (v zelenom zavoju) t gl. 1 steklenica močnejše vrste (vrudečem zavoju) za protln, revmatlzem mrtvudenje 1 gld. 20 kr. pci pošti 20 kr. za zavoj. — Vsaka steklenica nosi kakor znamenje pristnosti zgoraj natisneno po gosposki potrjeno varstveno murko. Glavna pošiijatvena zaloga za dežele: Na Dunaju, tokarilica "zur Barniherzlgkeit« g. J. JIerbabny, Neubuu, Kaiserstrusse 90, Zaloge: Carlo Zanetti, lekarnicu via nuova27. Na ltfikl: M. Scurpa lekarničar; v Gorici; G. Cliri-stofolettl lekarničar; v Ljubljani: .1. Svvoboda, Jul. -rrnkoczv lekarničar; v Puljl: A. Wusseniiuun le-ijoi'iiiear. (12-11) Ed. Musil-ovc pisanke in risanke Dunaj, Tuchlaubcn 6. Ravnokar jo izSla nova izdaja Musilovih pisanj in risank s podobami V slovenskem jeziku, in bile so z visokim c. lcr. ministerskim odlokom od i), februarja 1HS1 št. 1395 za ljudske in meščanske šole dovoljene in priporočeni*. N Musilovo jiisanke se dobivajo načrtane na 30 načinov. llnsiloLi novo risani*«' k i»rilo/«>iiiiiii nalogami /a risanj«' obsevajo slcilcče šlo v.: na risanki št. 1 razgledni poduk, « « « 2 podobe obrtniškega orodja, načrte grbov, itd. « « « 3 in 4 izglede vsake bazo, kinč. « « « 0 Nalogo za risanje s prosto roko. Cena Musilovih pisank in risank: ona tiisanka v navadni velikosti, po ft listov: 2 kr.; 100 pisank 1 gld. 50 ki", ena risanka, po 8 listov: 3 kr.; 100 risank 2 gld. PT Izgledi zastonj in s prosto posto, (3_2] Lastnik društvo »EDINOST.« — Izdatelj iu odgovorni urednik: JOSIP MILAN1Ć. Tisk. F. Huala v Trstu.