Stev. 43. Poštnina plačana v gotovini«, . X V Ljubljani, dne 27. oktobra 1920. \ Leto XXXIII. DOMOLJUI Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze lr.haja vsako sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu je 15 K na leto. — 7.a inozemstvo 25 K. Posamezne številke se prodajajo po 1 K. f Spisi in dopisi se pošiljajo: Uredništvu „ D o m ol j ub a", Ljubljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravniitvu ,.Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. loirenslco ljuds V enem najvažnejših trenutkov Tvoje zgodovine stopa ..opet pred To Slovenska Ljudska Stranka. Pod zastavo Slovenske Ljudske Stranke si izvojevalo že veliko zmag. Slrlo si svojčas birokrntizem v naši deželi, položilo si pod vodstvom našega nepozabnega dr. Kreka samo temelj svoji svobodi in se svobodno odloČilo zu Jugoslavijo. A Jugoslavija jc še brez ustave, zalo je brce pravice in svobode. 7.uto Tc Slovenska Ljudska Stranka kliče na veliki boj, da pod njeno zastavo izvojuješ Jugoslaviji svobodno in pravično ustavo. Ker je slovensko ljudstvo krščansko, ker je v tej globoki veri našlo moč, da jo premagalo vse nasprotnike, ker mu le ta jamči družinsko srečo, socialno blagostanje in resničen napredek, zato Slovenska Ljudska Stranka slejkoprej zahtevo, da mora tudi naša skupna domovina in nje zakonodaja sloneti na neomajnih načelih krščanske pravičnosti in božje postave. Zalihog, da je kmalu po prevratu 1018. leta zadoblla odločilno moč v noši državi stranka, ki je že od nekdaj zakleta sovražnica teh načel, liberalna stranka. Pod vlado te stranke je politično življenje v naši nadebudni in bogati državi, za katero nas naši sosedje zavidajo, začelo propadati. Danes stoji že na robu propada ako se ljudstvo nc bo dvignilo in pri volitvah v ustavodajno skupščino nc pomede z jugoslovanske zemlje stranke, ki se je le skrila pod lažnivo ime „deniokratskcu. Pod vlado te stranko se nam je z valutno preuredbo: 1 dinar je 4 krone konfisciralo 2/3 ljudskega premoženja. Vsled veriž-ništva pod zaščito gospodujočih krogov dan za dnem strahotno narašča draginja. Carinarstvo jc vzrok, da propadajo v sladiščih kupi blaga, ljudstvo pa nima živil, obleke in vsakdanjih življenjskih potrebščin. Od zgoraj se podpira taka korupcija, podkupljivost in brezvestnost, kakor je Slovenci nismo bili vajeni. Sedaj so naložili našemu ljudstvu še strašne davke, ki jih bodo morali nositi kmet, delavec, obrtnik ln uradnik, kapitalisti pa si bodo dalje kupičili milijone. Če bo Slo tako naprej, bo ljudstvo popolnoma obubožalo. Ker se je začasni parlament temu začel upirati, ga vlada kratkomalo prezira in sama dela, kar hoče. Čo ljudstvo samo ne izpregovori, se nam obe-tajoše hujši časi. Vsled nesrečnega vladanja zadnjih dveh let, smo izgubili Koroško in je Primorska v nevarnosti. Slovesno izjavljamo, naj nas čujejo naši bratje, ki ječo pod tujim jarmom, da ne bomo mirovali, dokler ves slovenski narod, kl je danes razkosan na tri dele, ne bo združen po načelu semoodločbe pod Jugoslavijo. A zato mora pasti vlada lažldemokratovl Slovensko ljudstvo! Ti si poklicano, da rešiš to državo, da jo iztrgaš iz krempljev dosedanjih mogotcev, da ji daš ustavo, ki bo to državo povzdignila pred vsem svetom, na drugi strani pa zajamčila Tebi Tvojo narodno, jezikovno io kulturno svobodo. Prva točka tega osvobodilnega programa, s katerim naša stranka stopa v boj je enotna samouprava za celo Sxovenljo kot zgodovinsko in gospodarsko enotno pokra« jlno. Zato zahtevamo avtonomijo Slovenije s skupščino in njej odgovorno pokrajinsko vlado, ki naj opravlja tudi posle državne uprave v deželi, Pokrajinska skupščina Ime) zakonodajno oblast, v kolikor ni izrecno pridržana sknp> nemu parlamenta. Pokrajinska vlada pa bodi, v kolikor upravlja posle državne uprave, lc-tej odgovorna. Kar se tiče zunanje politike, sc bosta naš ugled in naša moč nasproti sosedom dvignila le tedaj, ako se naša država od vrha do tal demokratizira. Armada naj bo v službi ljudstva. Taka armada bo najboljša hramba domovine! O mira in vo]ski na] se ne sklepa brez ljudstva in njegovih zastopnikovi Ljudstvo nosi ob vojski največja bremena, zato naj ima ljudstvo prvo besedo, ko se odločuje vojska ali mir. Vojaška služba naj se kar najbolj skrajša. Vojna uprava bodi.vseskozi pod nadzorstvom parlamenta. Proč z imperializmom in militarizmom, a svoboden bodi Jugoslovan na svoji zemlji! Kakor vedno se obrača Sovenska Ljudska Stranka tudi sedaj najprej na naše kmetsko ljudstvo: Slovenski kmet! Desetletja in desetletja si imel v Slovenski Ljudski Stranki najodločnejšo in najzvestejšo zaščithico svojih pravic. Prepregla Je deželo z zadrugami, izvedla kmetsko gospodarsko zakonodajo, osvobodila Te oderuštvn ln TI '■ridobila odločilno moč ln besedo v vsem javnem žlv-jenju. Potem si stopil v državni zbor, ker so bile Tvoje koristi vedno na prvern mestu naših žalitev. Dane« Te poživlja Tvoja stranka, da voliš mož«, ki so Tvoji sinovi, da v Htavodajni skupščini zastopajo Tvoje želje in zahteve. Zemlja aaj bo last tistega, ki jo obdelaj«, ln nihče drugi nai nima do nje pravice! Najbolj tare dane« slovenski kmetski stan konkurenca z ostalimi bogatimi pokrajin tmi Jugoslavije Zato so najhujSi sovr ažniki našega krnela danes takozvani Bneodvisniki", ki so zanesli razdor v vrst« slovenskega kmetskega ljudstva in capljajo ta .demokrati", stranko slovenskega kapitala, izkoriftče-raleev vojnih dobičkarjev. Trdno zaupamo v zdravi »misel naiega kmeta, da se ne bo dal od svojih sovražnikov razcepiti in da bo šel z združenimi močmi v boj pod zastavo svoje ljudske stranke. Zakaj ta ma koče priboriti samovlado v slovenski deželi, ko hočejo njegovi laži* prijatelji prodati njegove koristi centralizma. Delavsko ljudstvo! Tlovenska Ljudska Stranka, ki načelno stoji na stali?.. socialne pravičnosti in dolžnosti vseh do dela, je c. ?v;.-eez početka brezobzirno branila siromaka in trpina. N-: navezana ca nikogar, razen na svoja načela in svojo >- .a^-.rvala enake socialne pravice za vse. Zajamčnjoč la-rmo last. v kolikor ni v kvar koristim družbe, nalaga SLjuiska Stranka socialne dolknosti vsem, da L- :oio eni ca račun dela in lupljenja drugih driavo v fT i :s.ini prid iikcriliali. C.-'klaajaj»č reakejo. ki jo namerava z železno roko it ni vladajoča kiila, k« Slovenska Ljadska stranka siaia za popeiaa koalicijsko svobodo delavskega rti::, da se beri zoper greje izkoriščevalce, za socializacije predeke-je, za socialno zavarovane bolnih, brez-pcs-iiaJi ia ostarelih. Grotnodni toj zoper kapital pa se e-i . _ai uspe=no uvesti, ako se bo delavstvo cepi'o med ..i.:? e m koaamste, od katerih so prvi dejansko po-ia ne znajo nič pozitivnega ustvariti, drugi pa Kr-cujo za svetovno revolucijo, ki bi Evropo izpremenlla t ; .-išče, mori-če in puščavo, kjer bi kraljeval glad — da ne govorimo o ..narodnnih socialistih* ki so zgolj j-oniotni bataljon .demokratske* buriuazije. Slovemki obrtni! Na svojih veličastnih katoliAkih »hodih »o naši obrt. niki zasnovali popoln obrtni program. V um smislu j] stranka vedno uspeino delovala in priborila potom zako. nodajHtva velike uspehe za razvoj obrtnega stanu. Obrtni" stan trpi pod pero velekapitala, ki ga. ograja in skuša popolnoma ugonobitL Stranka bo delovala na to, da se okvtai stan potom trdne §—p nt ar »k f zadrmine organi, zaeije osamosvoji ia da se st« pet*m poseka«,a ebrtneg* prava zagotovo predpogoji zdravega razvoja. Obrtniki ne morejo iti e kapitalistično stranko že manj s strankami, ki poslavljajo t ospredje razredno stališče. Zato bodo obrtniki, bakor dosedaj, tu li prj Vq. litvan v kontituanto korakali vzporedno z drugimi sta-novi v vrstah Slovenske Ljudske Stranke Slovensko razumništvo! Kakor drugi stanovi, tako trpi danes t. ij takozvani inteligent pod neznosnimi razmerami. Postal je proletarecl Kljub temu je tudi njemu država mačeha in mu ne privošči niti modernim načelom odgovar. ajoče pragmatike. pač pa zahteva od nj»ga. da bodi slej; izvršitelj njenih protidemokratičnih raredb in nakan S cvenska Ljudska Stranka Vas poživlja v boj zoper take razmere ln dobro vedoč. kako je slovens/.i inteligent vedno eni! slovenski jezik slovensko kulturo, ravr. .r rivno&t slovenstva, se nadeja. da ji boste tudi Vi pcmaraii strraoclaviti sedanji režim. ki hoče izbrisat i slover -ko ime. in vendar vemo, da se bode drtava. ki je naj :r*ije. kar imamo in ki jo moramo čuvati ko: zenico oč*-a. le uda krepko in zdravo razvijata ako se ne uničijo zr Jovinsko-kuiturno nastala posebnosti našega plemena Odločno odklanjamo kulturni bej proti veri in cerkvi hočemo prijateljskega sodelovanja s pravo-lavnimi in mo-hamedanskimi brati. zahtevamo popolno svobodo vseh ver in cerkva. Z vsemi silami se bomo borili, da s«? bedo naši o*rori poučevali v krščanskem nauku in duhu ter '.a bo zakonsko življenje kristjanov uravnano po lakcnih njih vere in cerkve. Za samoupravo Slovenije, za staro pravdo kmetskega, delavskega in obrtnega stana, prou korupciji, ia sv<--odo in pravico — slovensko ljudstvo s niir.: v boj! Vodstvo Slovenske Ljudske Stranke. Skrbite, da pride „Domoiiub" ziistf prihodnji mesec u sieHcrfio si o o«* sli o hišo! Najcenejši kmetski list ie »Dotnelitfb"! Sijajno zborovanje zaupnikov SLS. V pondeljek dne 25. t. m. se je vršil Ljubljani shod zaupnikov SLS. Velika dvorana hotela Union je bila natlačeno polna samih zavednih volilcev Ljudske stranke, velika organizirana krščanska armada. Zborovanje je otvoril namesto ministra dr. Korošca, ki radi važnih ministrskih sej ne more iz Belgrada, podpredsed-uik SLS Bogumil Remec, ter poročcl O POLITIČNEM POLOŽAJU. Izjavil je, da je neomajna volja vsega ilovenskega ijudstva, da se ludi Primorje združi s Slovenijo in da tudi koroškega plebiscita, ki se jc z goljufijo izvršil ne more pripoznati. Možje zaupniki I Treba je, da sc tudi mi pripravimo na volitve, ker bo ustavo-tvorna skupščina ona, ki bo napravila ustavne temelje naši državi. Zalo jc potrebno, da si ogledamo tudi stranke, ki bodo nastopile pri teh volitvah. Nastopile bodo različne stranke, imeli jih bomo kakih 5 ali 6. Večina jih je nastala i/, drugih strank. Nastopili bodo komunisti in socialni demokrati. Komunisti so bivši socialni demokrati. Nastopile bodo 3 liberalne stranke, demokrati, pravzaprav laži-demokrati, narodni socialci in samostojni Vse te tri stranke so nastale iz prvotne liberalne. Iz naših nasprotnikov je nastalo lorej pel strank, mi pa stojima trdno in se ne razcepimo na nobeno strani (Burno odobravanje.) S. L, S. bo s svoiimi starimi organizacijami tvorila eno celoto in pod skupno zastavo bomo šli, da bomo izbojevali la boj v čast in korist našega ljudstva, tudi v čast katoliški cerkvi, ki uči, da morajo biti pravični vsi stanovi drug Droli drugemu! (Odobravanje.) Upam, da bomo imeli veliko uspeha, ker nam že današnje zborovanje kaže, da je S. L. S. močna kakor je bila, da bo ljudska stranka. ki se razvija po vsej Jugoslaviji, zmagala na ccli črti in porazila vse n-f' nasprotnike, naj se še tako prizadevajo, da bi prišli do kakega usueha. Živci« S. L. S., živela hrvatska ljudska strankn! (Burno idobravanje in živio-klici.) Novi davki. Govor poslanca Vesenjaka. Prihajam naravnost iz Belgrada seru--»aj, da poročam, kar mi je naročil naš vodja dr. Korošec, Njegova želja in našega Jugoslovanskega kluba je bila, da jc treba proračun, ki ga je liberalni finančni minister hotel na zvijačen način spraviti v javnost in vlado potom odredbe, deloma onemogočiti oziroma izpremeniti. To nam je uspelo. Mirno lahko rečem, da smo soglasno z dr. Korošcem sklenili, da izstopi iz vlade, ako se nam ne ugodi vsaj v gotovih najvažnejših zadevah prora- čuna. Ko je parlamentarni finančni odbor SKlenil raznovrstne izpremembe in kfc parlament ni imel prilike razpravljati o njih, ker obstoje, zavratnost na strani liberalcev, ki ne hodijo v parlament, sem podal v zadnji seji izjavo, da napravimo krizo, ako ministrski svet ne ugodi temu, kar jc sklenil finančni odbor. Čitali ste mogoče že t oizjavo, ki sem jo podal zalo jo ne bom navajal. Stvar stoji sedaj takole: Vsled našega pritiska, zlasti dr. Korošca, je bil ministrski svet prisiljen, sklepati o proračunu v sobotni seji in bo sklepal danes v ponedeljkovi seji, kakor se je to dogovorilo glede izprememb, ki jih je finančni minister že sprejel in ki smo jih potem šc posebej formulirali. Povdarja.il pa tukaj javno, da v ministrskem svetu voditelj slovenskih liberalcev, minister dr. Kukovec niti besedice ni zinil k izpre-membam proračuna. Zahtevali smo izpremembe glede vinskega, glede žganjekuhe in štirikratnega zvišanja vseh direktnih davkov. Na zadnjo zahtevo je finančni minister deloma že pristal v toliko, da je že v sobotni seji pristal na trikratno zvišanje. Nadalje smo zahtevali izpremembe tudi glede dohodninskega davka, kar ima tudi svojo zgodovino, kar bom šc posebej obrazložil v časopisju. Zahtevali smo izpremembe glede trošarine na vse predmete, zlasti kar se tiče električne razsvetljave, kar je za Gorenjsko posebno važno, dalje gled trošarino na olje, sveče, sol, kavine surogate, na kvas itd, Gg. zaupniki! Mi smo zahtevali, da se odpravi zakon o davku na povišanje vrednosti, ki obstoja samo za Slovenijo. Mi slojimo na principijelnem stališču, da se naj ali razširi na vso državo brez razlike, ali pa naj se opusti ludi pri nas. Ker je linančni minister rekel, da nima dovolj drugih dohodkov, moramo samo reči, naj pogleda slabo vodstvo raznih uprav, monopolnih, vojaških in drugih, kjer se gode velike grdobije. Končno smo predlagali, nai se obdavčijo vendar avtomobili in razkošna stanovanja. Glede vseh teh predmetov bo te dni v ministrski seji padla odločitev. Gotovo pa se lahko zanašate, da ima naš voditelj energije zadosti. Računati smete, da bo rajši odstopil, kakor odnehal od naših zahtev. Končno priporočam vero v sametfa sebe. zmr,^ br> rotem sijajna, kar je brezpogojno potrebno. Samouprava. Nalo razvije dr. Gosar načrt Ljudske stranke o samoupravi Slovenije. Najprvo poudarja edinstvo države. S stališča edinstvene države sledi nujno, da mora biti v državi skupno vse tisto, kar spada k njenemu bistvu. Zato hočemo eno ustavo, eno državno ozemlje, eno državljanstvo z enotnimi državljanskimi pravicami, kakor tudi le eno državno oblast, ki se očituje v zakonodajni ter upravni in sodnijski funkciji. Za celo državo zahtevamo eno obliko vladavine ter enega in istega nositelja vladarske oblasti, V mednarodnih, oziroma meddržavnih političnih ter carinsko-trgovskih odnosih priznavamo pravico zastopstva in sklepanja pogodb edino državi, ki je obenem kot no-siteljica oborožene sile dolžna čuvati skupne koristL Samouprava, Slovenija naj tvori eno pokrajinsko enoto, katera naj dobi kar moč široko samoupravo. V zadevah ,ki se dajo le v glavnih točkah v celi državi enakomerno urediti, naj izdaja osrednji parlament za celo državo veljavne okvirne zakone, kojih izpopolnitev in podrobna izpeljava naj se prepusti pokrajinski samoupravi. Za kritje skupnih državnih stroškov naj se stekajo v državno blagajno predvsem dohodki iz Belgrada upravljanih uradov in podjetij, poleg tega imej država pravico uvesti enoten progresiven dohodninski davek, s katerim bi se h kritju skupnih izdatkov pritegnili državljani vseh pokrajin enakomerno po njihovih dohodkih. Posebni davki naj se prepustijo pokrajinam, enako tudi trošarina, kolikor je ni mogoče odpraviti. Organizacija pokrajinske samouprave naj se izvede tako, da bodo imele posamezne samoupravne enote, polti uj in e, okraji in občine svoje voljene za-stope ali skupščine. (Odobravanje.) Te naj upravljajo ime'je samoupravnih enot ter nadzirajo samoupravnih poslov tičočo se upravo. Samostojno zakonodajo v vseh zadevali, ki in kelikor niso izrcc.,0 pridržane osrednjemu parlamentu, naj izvršuje pokrajinska skupščina. Pokrajinska vlada, ki naj vrši obenem tudi posle državne uprave v pokraiini, bodi v vseh samoupravnih zadevah odgovorna edino le pokrajinski skupščini (Veliko odobravanje), v ostalih stvareh pa osrednji vladi. S tem sc izognemo nesmotreni in dragi dvojni upravi ter si tudi zagotovimo na eni strani pokrajinski vladi primeren vpliv na državno upravo, da bo po možnosti odgovarjala pokrajinskim razmeram in potrebam, na drugi strani pa omogo-čujemo, da se vse upravno življenje v celi državi polagoma poenostavi in izenači. Versko vprašanje. Gospodje zaupniki! Poleg naštetih zahtev glede notranje ureditve naše države ter organizacije upravnega življenja bo morala ustavotvorna skupščina rešiti še celo vrsto velevažnih, načelnih vprašanj. V prvi vrsti omenjam tu razmerja d r -žave do naše Cerkve in do dr t -g i h v e r o i z p o v e-J a n j. Naše stališče Samo še trideset dni Je do volitev. Somišljeniki, bodite pripravljeni. Gre za samoupravo Slovenije, za versko šolo, za krščanski zakon, zoper militarizem in zoper krivične davke, a* » toni oziru ic žc od nekdaj jasno. Pred-»sem zahtevamo, da sc svoboda ter popolna enakopravnost katoliške Cerkve in drugih veroizpovedanj v ustavi prizna in za-jamci. Zadcvt ki sc tičejo obenem Cerkve iu države, kakor n. pr. zakon, šola itd., naj se uravnajo skupno po dogovoru med obema. Ako to iz kateregakoli razloga ne bi bilo mogoče, tedaj zahtevamo, da država glede pripadnikov naše vere nc določi ničesar, kar hi nasprotovalo našim verskim načelom. V skladu s tem naziranjem terjamo od države, da prepusti versko in splošnonravno vzgojo staršem in njihovim, od niih izbranim ali vsaj pripoznanim namestnikom, umsko in socialnonravno vzgojo pa nai uravna tako, da nc bo nasprotovala verskim načelom otrok oziroma njihovih staršev. Da sc to omogoči, zahtevamo \ okviru splošnih zakonitih določb za v -c državljane svobodo osnovanja ir za si.Tšc svobodo izbire šol r:;ho'ni otro-! - ; r^ohr;-.vanje.) Gospodarska zbornica, Kor ima v-ak stan svoje zahteve in >.ivi». naj se ustanovijo posamezne st, ;,ov.-ke zbornice: kmetske, delavsko, obrtne itd., vse skupaj pa naj bodo !>•> lili ;.,>topnikih združene v eni »'r v;.i gospodarski zbornici. Socialni program. S 'ošn.. dolžnost dela sc mora \ a vi izrccno ugotovili. Vsak državljan — kolikor ic tega zmožen — jc dolžan delan in luui na,večje premoženje ga ne odvezuje te dolžnosti. Kdor nc del". naj tndi n;n»a pravice do sadov, ki mu ;iu donaša v brezdelju njegovo imetje. Vsakemu pa, k- svojo .'.Vino dolžnost vestno vrši mo-r. tri.na zagotoviti človeka vreden ob-slc ••i;c v c!obi dela, marveč tudi v slu-e bolezni, r.czgodc. starosti, oncmoglo-c hrc-posclnosli. Zalo zahtevamo za vse th!.!vci, ro^rc in duševne, brez razlike n c v tr.o, popolno socialno zavarovanje, kakor tudi siccr kar najpop Incjšo s. vlilo politiko. (\ iharno odobravanje.) Zasebno lastnino priznavamo ter zahtevamo zanjo primernega varstva, toda P --vi leča sc mora v ustavi izrccno po-vciariti, da nalaga zasebna lastnina diu-žabne doižnosii, in da sc mora tako izvr- [ • c vali da je to tudi družbi v prid. Da se onemogoči brezmejno kopičen« premoženja v rokah maloštevilnih bogatašev, naj sc določi primerna, zahteve i-, potrebe modernega gospodarskega življenja vpošleva-Icča premoženjska meja. Avtonomnim upravnim enotam, zlasti ob činam ter dalje tudi zadrugam naj se v ustavi prizna pod primernimi poboji pravica podrežabljati obče važna in koristna podjetja. Konzumentom ter delavcem in uslužbencem naj sc omogoči primeren vpliv na vodstvo ' upravo velikih podjetij, da morejo u vati svoje in obče družabne koristi Agrarna reforma. Zemlja, za katero zahtevamo posebno zemljiško prevo, na; se da tistemu, ki jo obdeiuje ali ki bi jo rad obdeloval. (Veliko odobravanje.) Agrarna reforma naj se izvede. Špekulacija s stavbi-šči se mora onemogočiti; mesta in občine naj imajo pravico, da smejo važna stavbišča pod primernimi pogoji razlastili. Davčna politika. Za kritje državnih in javnih bremen sploh se mora porabili predvsem zemljiška in kapitalna renta. Zato naj sc obdavči v prvi vrsti dohodek iz premoženja samega na sebi. Pri višjih dohodkih bodi tudi davčni odstotek višji. Davek na vojne dobičke naj so izvede. Indirektni davki, trošarina, naj sc v kar največji meri odpravijo. Določi naj se v vsakem oziru zadošnajoč eksistenčni minimum, ki se ne sme obdavčiti. Militarizem. Militarizem z njegovimi neznosnimi posledicami odklarnamo z vso odločnostjo Svetovna vojna jc dokazala, da za hrambo zadošča le sorazmerno zelo kratka doba vojaškega službovanja in vež-banja. Vojaško službovanje naj se radi tega skrči na najkrajšo moško dobo. Odpravi naj sc vse kar služi paradi in zunanjemu blesku vojaštva. (Veliko odobravanje.) Gospodje zaupniki! Orisal sem Vam .;ajva/nejsa načela, ki naj bi jih nasi zastopniki v ustavo-tvorni skupščini zastopali. O podrobnih točkah programa SLS ob tej priliki ne bi imelo smisla govoriti. Ako sc nam posreči v ustavi naše nove držav* zares uveljaviti 1 vrdilne misli, ki sem jih \ jin razvil, sc bo- , do tudi vse podrobne zahteve našega pro- : giama lahko izpolnile. Zato SLS nc obeta svojim volivcem žc sedej nebes, dobro j vedoč, d* mnoge siccr važne, pa v endar ne načelne /adeve v ustavotvorni skupščini sploh nc bodo prišle v razpravo. SLS se ' tudi dobro zaveda, da se socialno pravični | družabni red nc da kar čez noč uveljaviti, marveč, da jc lo mogoče edino le potom ^ dolgega kulturnega in gospodarskega raz- j voja. Da pa sc bo ta razvoj v rcsnici vršil ; v smeri proti cilju, ki smo si ga začrtali, to i je odvisno od tega, da na dan volitev vsi stanovi brez izi jme solidarno oddajo sv jj glas SLS. Gospodje zaupniki! Zastavimo za to vse svoje moči in socialno pravičen družabni red ne bo več daleč! Delo ljudske stranke. Govor poslanca Brodarja. Poslanec Hrodar se peča najprvo s sedanjim parlamentom, ki radi lenobe bankirskih poslancev ni mogel delati. Delo S. L. S. ta kmetsko ljudstvo. Naj navedem samo nekoliko, kaj jc storila S. L. S. Čc pogledamo samo neko liko na Gorenjsko, boste videli lepo električno razsvetljavo, ki jc .-.ašemu ljudstvu bila v veliko korirt, zlasti v časih ponw kanja in draginje petroleja in drugc r, '" svetljave. Povsod po naši domovini vjJa' Notranjskem so sc gradile kapnice. Vse to sc jc zgodilo po zaslugi in delu S. L $ Opozarjamo nadalje na lovski zakon, ki ga je priborila S. L. S. in ki je znatno p0. magal kmetu, kateremu je žival delala škodo na polju. Poglejte na zadružništvo, na posojilnice in gospodarske zadruge k! so prihranile stotisoče našemu ljudstvu s tem, da so onemogočile s svojo konkurenco delo oderuštva. V teh zadrugah ni samo kmet, temveč tudi delavec in obrtnik. Kolikega pomena za naše ljudstvo so posojil, niče, ve vsak, kajti denarno oderu^lvo, ki jc vladalo svojčas skoro povsod po deželi je danes nemogoče. Naša stranka je bila, ki je podpirala živinorejo in konjerejo, zboljšavala planine, snovala mlekarne Tudi Ljubljana je bila tega dela precc: deležna, kar nam dokazuje osuševanje ljub-Ijanskeg barja in rcgul acija Ljubljanice, ki bi bila že izvršena, ako bi ne bilo vo>-ske Snovala so sc kmetijska društva, nabavljali stroji, da bi se dv,£,-,ilo m f »reševalo poljedelstvo. Za vodovode so prispevale občine samo 30 odstotkov, dežela 30, drž ava pa 40 odstotkov. Vso to jc omogočila deželna uprava, ki ;'e bila v rokah S. L S., kateri so bile koristi naiega kmetskega ljudstva vedno pi.c! (Veliko cdo« bravanjc.) Končno moram omeniti šc dve stranki, ki sta izlezli iz lukenj stare liDcr:t!nc ravno sedaj pred volitvami. Takih pojavov smo bili vajeni pred vsakimi volitvami. Eden takih pojavov ie samostojna kmetijska stranka. Prepričan je vsakdo, da to ni drugega nego mladič liberalne st an!(.\ mladič dr. Žerjava. (Smeh in priti jevanje.) Za državo! Volitve so pred nami Gotovo :e, d* jc dana lc v S. L. S. rešitev, da jc *amo pa njej mogoče ustvariti srečno Jugoslavijo, ker Ic ona dela na pomirienje in red med vsemi stanovi, ker hoče uveljaviti pravo načelo, da bodi vsak plačan po svojem delu. Ako napravimo stranko šc močnešo, potem nam bo mogoče ustvariti srečno državo, Idimo sedai na delo! To delo jc v nati stranki v veliki meri vršila doslej duhovščina. Danes se naša duhovščina že umika in na njeno mesto stopajo kmet, obrtnik in delavec! Spcminjam sc besed, kiji« ic svojčas na nekem shodu izrekel dr, Krek-, - Libcralci nas obmetavajo s farp'1 s -klerikalno ■ stranko, loda mi bomo ta*0 dolgo delali, dokler ne bomo videli, rofesor v Ljubljani. 3. Ing. Dušan Srnoc, poverjenik za javna dela, Ljubljana. B) Za mesto Ljubljana. 1. Dr. Androj Gosar, poverjenik na razpoloženju v Ljubljani. (Nosilec liste.) 2. Ivan Ogrin, stavbeni mojster v Ljubljani. 3. Srečko Zutner, stavec v Ljubljani. 4. Dr. Vinko Gregorič, primnrij v Ljubljani. C) štajersko in Prekmurje: I. Kandidatje s splošnimi pogoji (po abecedncm redu): 1. Roškar Ivan, posestnik in minister na razpoloženju, Sv. Jurij v Slov. goricah. (Nosilec liste.) 2. Černej Karol, župan in mlinar, Fram pri Mariboru. 3. Keše Stanko, rudarski strojnik, Trbovlje. 4. Krajnc Martin, župan, Velika Pi-rcSita. 5. Krepek Anton, delavski tajnik* Maribor. 6. Meško Anton, posestnik, Lalionct* (Ptujski okraj.) 7. Pinterič Ljudevit, posestnik, Beltinci. (Prekmurje.) 8. Pišek Franc, župan in poslane^ Orehovavas pri Mariboru. 9. Pišek Jožef, posestnik, Medlo* pri Celju. 10. Pušenjak Vlado, uadrevizotv Maribor. 11. Steblovnik Martin, posestnilfc Šmartno ob Paki. 12. Skobeme Jožef, posestnik, Dov* ško, Rajhenburg. 13. Vrečko Jakob, župan, Ponikvi, ob juž. žel. 14. Vrečko Martin, posestnik, Z&> ger, Kozje. 15. Žebot Franjo, posestnik, Ma* ribor. 16. En kandidat za Prekmurje M še določi. II. K v a 1 i f i c i r a n L 1. Dr. Anton Korošec, minister. 2. Dr. Josip Hohnjec, državni poslanec. 3. Dr. Fr. Jankovič, minister na ra*« položenju. 4. Dr. Josip Leskovar, odvetnik ta vladni komisar, Maribor. 5. Dr. Anton Ogrizek, odvetnik«. NamestnikL 1. Profesor Ivan Vesenjak, državni poslanec. 2. Dr. Alojzij Juvau, odvetnik, Maribor. 3. Dr. Andrej Veble, odvetnik prt Sv. Lenartu v Slov. goricah. 4. Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj U-skarne, Maribor. 5. Dr. Karol Verstovšek, poverjenik« Najdražja reč na svetu je slaba uprava. Najslabša uprava pa je centralistična. Slovenski kmet to že danes bridko skuša. Zato proč s centralizmom. Stena je padla. V eni zadnjih številk »Domoljuba« smo v članku: »Zadnja stena pada« na podlagi premnogih dejstev izrekli domnevo, da sc je samostojna kmetska stranka popolnoma udinjala svobodomiselni, kapitalistični in strogo centralistični liberalni stranki. Liberalna »Domovina« št. 115 sedaj to našo domnevo ravno z ozirom na naš članek odkrito priznava. Takole piše: »Enotna in združena ironta naprednih volilcev po kmetih pomenja poraz farovške stranke.« In nadalje: »Mi pa pravimo, da to ni nič novega, ako se za volitev ... gotove stranke med seboj dogovori v svrho večjega volilnega vspeha proti skupnemu nasprotniku. Sedaj so torej samostojneži, ki »varujejo verski čut slovenskega ljudstva« in najhujši sovražniki katoliške misli med se- boj v najtesnejšem objemu proti »skupnemu nasprotniku c, Ljudski stranki, katera odločno poudarja, da morajo v javno upravo in državno postavodajo prodreti načela o krščanski pravičnosti in ljubezni. »Kmetijski list« se bo v odgovor na naše besede zaletel v indijske derviše in fakirje, ki zapeljujejo Evine hčerke (tako namreč nazivlje poštene katoliške duhovnike) in Marijine >-device«, za katere so samo burklje in kuhalnica, kakor pravi. Iz. zadnjih številk »Kmetijskega lista« in »Domovine« je posneti, da bo liberalni volilni manever takle: Liberalna stranka bo vrgla kar trojen trnek pri volitvah: meščansko-liberalnega (JDS), kmetsko-liberalnega (SKS) in de-lavsko-liberalnega (narodno-socialna stranka). Meščansko-liberalni trnek bo imel za vabo dr. Žerjava, duševnega vodjo vseh treh liberalnih strank, samostojni pa bodo kandidirali nekaj kmetov ter kakor se stU ši, liberalne doktorje, na katere so še pred nedoMim časom klicali proklelstvo. Tako so samostojneži vrgli za plot zopet eno svojih osnovnih zahtev: kmet kme« ta. Njihovo geslo je sedaj: Kmet doktorja. Kako se vrse shodi in sestanki? Po § 4. shodnega zakona so shodi volilcev o ddne razpisa volitev, kjer se ima govoriti z ozirom na volitve — če niso pod milim nebom — popolnoma prosti. Ti shodi ne spadajo med določbe shodnega za-kona. Za take shode n. pr. ne veljt, da prihajajo nanje odposlanci političnega oblastva, ki jih tudi razpustiti ali sicer ovirati ne morejo. Shod se lahko skliče: 1. kot javen inr vsakomur pristopen, 2. kot javen, a orne- Jtn na somišljenike ene stranke, na člane lutke organizacije, 3, kot omejen le na vabljene goste. Od sklicatelja zavisi, če hoče, da sc foli predsedstvo. Sklicatelj določi reditelje. On daje ukaze glede reda na zborovanju, čc pa sc je volil predsednik, jih daje ta. Kdor sc upre sklicatelju, predsedniku ali reditelju, zagreši prestopek, za katerega ga glavarstvo kaznuje z globo do 200 kron. Kdor sc neupravičeno udeleži zborovanja. ki je omejeno na vabljene ali na določeno skupino volilccv, in ga vkljub pozivu nc zapusti, se kaznuje z globo do 200 kroii. Kdor pa prepreči zborovanje volilcev (bodisi javno ali ne), s tem, da vanj vdcrc da izrine ravzočne ali da sc s silo upira formalnim zaukazoin rediteljev, n. pr. da ima iti ven, sc kaznuje od sodtiiic z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Čc ps .-c jo to zgodilo po dogovoru več oseb, ga adene strog zapor do šestih mesecev. Deželna vlada je glede shodov odredil;: to-le: Shodi \ olilcev ki se vrše samo žara di dogovorov za volitve v itslavotvorno I skupščino, sc »mejo prirtjati brez pred- i hix'»ve prijave pri pristojnem političnem | i.H. M\i\ ako se nc vric pod milim nebom. najpotrebnejše! Naši voditelji in zaupniki po deželi naj sklicujejo po vaseh zaupne sestanke, kjer naj sc govori zlasti o sledečem: 1. o dela Slovenske ljudske stranke (Glej št .41 Domoljuba in Brodarjev govor v današnjem Domoljubu). 2. razložite volivni proglas SLS. 3. o samoupravi, ki jo zahteva slovensko ljudstvo (glej današnji Domoljub). 4. važnost volitev. Za pristaše SLS velja volilna dolžnost. 5. način volitev. 6. agitacija. Ila pomoč našim fantom! (Dopis z dežele.) Od vseh strani se čujejo pritožbe radi slabega ravnanja z vojaki. Od nekaterih krajev prihajajo šc celo obupni klici, da se naj položaj izboljša za naše fante, ker drugače nc bodo mogli prestati težke dobe, odmerjene jim pri vojakih. Hvale vredno jc, da sc je dovolilo tistim fantom, ki so lansko leto služili, da st jiin vštcjc odsluženi čas v službeno dobo. Kaj pa tisti .ki so bili v italijanskem ujetništvu črez dve leti, ali *e naj za tc nič ne stori? Tudi za te bi bilo pravično da se jim skrajša službena doba za toliko* časa, kolikor so bili v ujetništvu! Dolžnost Kmetskih zvez je, da naj vojaštvo zniša na najpotrebnejše število ki je potrebno za vzdrževanje reda, da se naj kolikor mogoče vojaška službena doba skrajša; da naj »e kar največ mogoče za fante, ki morajo služiti, skrbi, da bodo do-bivali dobro in zadostno hrano in obleke da jih ne bodo trpinčili; da naj se odpravi črezmerno ekserciranje; da se odpravi po vojašnicah surovost in podivjanost in naj re vpelje prepotrebna izobrazba, ki je pri. merna njim stanu. Zato vsi na delo, da $t pomaga našim fantom do zboljšanja, ki (ja nestrpno pričakujejo! Opomba uredništva. Žalostno jc, d-se mora Slovenska ljudska stranka sama in edina boriti zoper neznosne razmere, v katerih se nahajajo mnogi naši fantje pod jarmom najkrutejSega militarizmu Šc pel drugih strank jc na Slovenskem, ki samo divje kriče, da ga ni bujšega sovražnika Jugoslavije kot je klerikalizcui, toda kadar naši ljudje trpe, je klerikalizem edini, ki se zanje vleče vse druge stranke pa nimajo nujnejšega dela l.ot udrihati po duhovniku in razširjati podivjano -vobodo misels-tvo Za katoličana velja 28. novembra volilna dolžnost! Razgled po svetu. ITALIJA. ttatiia fe veda« trpi »» notrantlh k'ir.Ij$evi*kl n«h. * melje kar na svojo roko dele .*eo o lo Jcooslavl jo priklopi'! ln bi ne lrlirtl pogajanj. D" Ananncio na Reki ln po'1i< vplk *IHn v Daliracill »la ie vriprav-Itala ,>8fon» proti Jugoslovanom. {e bi ra Lilic pu9dj.vuja si«bo Itjudli. No, ker teh šr nt Ho tudi pogromi za enkrat itostanejo. KEMIKI AVSTfUJA. Ker M jugoslovanske 6M« po dovrsencia g!h'r-snju na Komikom zopet .a«*dle pas A te {c Avstrija priložila prt velecMah In :1»-vt-nU. da s« M metal« a ase čet a pmakaib. V l'»'oradu b.»ie delajo na to. d* -elesile (tlakovanja ne bi priznale, če bi se Avstrija hete'a /dmilti j N s trčijo, ker so fr^hjriki t»la«-evali Avftrljo »ji ne Nemčiio. — Ta teden so trecli »odi driavpozhorsk« votit<-e. Krščanska socialna slrar.ka je sljajro zniajjala. Cd 17J pc-sianecv jih Je dobita K". Pravijo da h<> s* daj sar-' rtwel» vlado Stranka je prijarna Hfibst.Br/.anoui in bo mcnriit skoiala v postai iti Tfic.partt\o. Pri tem Jo podp-vsta »lasti M,o-iv rrapena. OKfclJA. Kiali Aleksander ie m ve«.« b«l> D a po nevo)ših porotiliu s« >r.n obraea pa c -.11* ao-člr.\ s* n-V.» -ri Usti poročali, in s,, Jc hali na^njieB*- Tatil rn govorili, da bil kralj rastinpltm. in sicer po pristan* V«p|yoif,so vili. Kialjev« btia.fcn j« bila ra S.iko vaieu dof. ^ek. U'.r se i« bii« bali d« v slacatn sp rti .Bejr r s. c uctr-ufe »lOin.tll« t- RUMUNUA. Kkknr cel svat tako ladl Hnuiunljo bolj ali roauj pretru.v« delavsko gibanje. Železničarji M< namr»č pričeli stavkati ln vlada j* takoj v poklicala v-» rojaikl (*iliaoatl podvržena »r.leraičarje. — Min. predsednik Take Jo-n esc u namerava priti i>o dokončanih podala-iijik jnoo*l«vlje x Italijo t Pclprad. \'o, morda bo It« dolgo čakal. — Fumnnska print?si-nja r.lizabrta sc J« poročila i kivtini q6KA Vsak Ima avoja te>avc. frrhi bi radi izvažali industrijska irdrlkr. a jik niniajo kjK. iu pvaiall poljsk* pridMk«. pa jih alma!« odkod — vsaj poceni ne. OMJubljena detel« zanje bi biU ravne Rastja, i« bi bfl tasp »mkrat r postavljen red. Rusi nuirti potrrbnlejo ravno tega. kar ima|o 6«hi naprndal >■ kar čafcl potrebnjeje, bi potem lahko dobili v abilai mrri t KostJL NEMČIJA. Nemčija deU n« vse kripljc, da M rch i> taiavnefl« položaja a prevelika bremena ki Jih ji i« nalcKla antanta, ji ne puste do zdravega razvoja Zlasti jo tare tinančno vprašanj«. Zakaj, kakor drmffad imajo tndi r Kcisčiji vremalo zlata in prer-v papirja. Da se rešijo, se z v so rf^iicstio t< čaio t dalekosažpiuu načrti. P.me se Jim dela. Zato odklanjaj« nai boll:«vt7oni ia u ladl dva odposlane* moskovske viaric odposlali domov v Mafe.no Hs-slin. POUfSt. Nil Voljfkem so luf-U psni k:atkiia volitve. Vefmočnejša Je stranka, ki Ima ia oliven program agrarno reformo Proti generala Zeligovskamu, ki je }&KOdal Vllno. viada ke sedaj i^tsar ukrenila. Tranfija in Anglija ji ;-*to pretita z ostrejslra r.artopct.', — fenet.i! Vranpel te v boj« i boljševiki prtoobil novih uhoekov. Končno Je F oljska dne 18. okt ob ii. url ponoči p*l.«-vfls vm vojne opcraciJe piotl Rcsiji. KMSUA. li Bus-i,«- ptibujufo vtdoc >n)y>tnejs> po- »»Sila. Vse «.estl potrj.ijejo eejslvo, da je ni B . *v«»B bolj B asi Ida 1« krivica« vlade kol Jr v|«ds boJ'rvIVov v Bn«l;l, pa 'ndl na bolj nenrrne. 1'pimo, da iu'kl narod ktr>ulu obra-ruBi z njo. Sploftt % lakota ln revsUB* >.a na-s«l|n|e uc vjvb lp mt.sllh. Zalo v^, l»eil |t Rnsijc. kdor i« a.oie. V Pttrourndu. kjar je bilo te lela 1s17 ? ir jkI inPt|ou.-> prebivalcev, Jih Jc dane« le ke ?»ot udlilt-B^. Todl bolerui zelo ije. BoliMvi^ka »roanirjt, IJa fe * rarpudn. k"l p«'Cuji> trir»ds i« c--«« » »treski sami. IHA-KCMI. triprija »ir«^ j-ida ie p»pr«»l|i kar j» ♦ oj: k.i atiitca. D«>aO«J ju po; ravil« velike ■n»ct.K K:lez&ikklb liro« ln skor« vse tovarne v otuvt«*ci;em ezem.'io. ji ie paf '^hko in* sklui deuarfeiB ia pcmlkimi Cc'-'c.i. Tvli fce-pppci it imecovanik ozeneli se vrolli da-rr ?|-1 vwt. t»j-p irvni Jc kot uvoz, kri In« pt.?r-erii« boq«Mia v aovlh kolonijah. AN C 1.1 J A. Dcl.-rsk« buaat gihapie > AugUJi aira-šra. siv.aj stavka ie nr.d en milijon premoqar- je>. T« pa slabo vpUra nt v so industrijo, kff so tvo.riice vsled pcma^jkaPja proimjr prlsi-!Jcae ustavit! d. lo la sn -d»ji:stiU bMarce. Zato naraVm Hevtln bre-f? lr>:b ki ;e it pričali dan.on<*.firatl po ram i.i mestih v Ubio-no f« priiit> c»lf! dO :pi.prduv. Vlad« i« kili sjiorftka trda, »idaj j'- pn i« hoi; meh! a. Prt-mojj.irfeu; ss sa namreč nrldrnJili to.'■ id«1' niče-Ji t«Va. da ves pro-net roHva — Na I'-•kem f« vedno ni aurn. V DobHou se 1'« "lf.ijda vlomili v arzen*) In odnesli »elit? tint orc^frf. AMERIK A»»< rU.nnui bodo lnif.li ca« z. uo' vo>itci novega prtds-iitika. Nastop-'l>- -r1j,* uaredor. ?Sordu ;t to mit t eoca i.rntd vzroLor, z^kAj rt« lialiU pil« '1 i popnjirtiia s jnnoslavljr,. Tedenske novice. Jugoslavija. j Vseh volišč na Kranjskem bo 196, na Štajerskem pa 260, Svoj čas so bila volišča V vsaki občini, sedaj pa seveda povsod, tako tudi tukaj prav po balkansko napredujemo. j Nevarno gibanje. Na Hrvatskem sc vedno močnejše pojavlja gibanje, ki je naravnost protidržavno in zna v doglednem času državo razbiti. Nam Slovencem to nc more biti vseeno, zakaj, čeprav se nam sedaj godi slabo, bi z razbitjem Jugoslavije prišli z dežja pod kap. Kriv tega gibanja jc kruti centralizem, ki ga je uvedla v Jugoslaviji liberalna stranka in ki hoče ljudi pridobivati z batinami, puškinimi kopiti, neznosnimi davki in z zatiranjem vseh ljudskih pravic. Zato proč z liberalizmom — pa nuj bo tn meščanski ali saniostojno-kmetski! j Kdor pride v Belgrad, moru plačati ia vsak dan svojega bivanja v mestu 10 dinarjev. Kakor vidimo, gospodje vse na rede. da nam priljubijo stolno mesto. j Italija in južna železnica. Akcije juž. leleznicc so zadnji čas na dunajski borzi neprimerno rastle. Prvega oktobra so stale 1510, 15. oktobra pa že 2210. Vzrok temu je iskati v velikem zanimanju, katerega kažejo italijanski finančni krogi za akcije te družbe. Jasna je namera Italijanov, da združijo v svojih rokah kar največ akcij, dn omogočijo načrt italijanske vlade, ki hoče dobiti- jur.no železnico v rvojo oblast. Interes naše države zahteva, da ta namen italijanske gospodarske politike preprečimo in da pridejo proge južne želcznice po našem teritoriju v oblast naže države. — Interesi naše države marsikaj zahtevajo, toda kot ponižni in pokorni otroci sc ukla-njaino brezpogojno udarcem naših zaveznikov«: iintante. Politične. p Smešnica. ->K'ar sc je za kmeti zgodilo, vse jc izvedla JDS (liberalna stranka)., Inko piše zadnja »Domovina^. p Narodna socialna stranka, delavski privesek liberalne stranke, je imela dne 17. t. m. shod zaupnikov in je postavila za vsa tri slovenska okrožja svojo kandidatno listo. p »Prebujeni katoliki« na kmetih vidijo v sedanjih Kristusovih naslednikih (papež, škofje in duhovniki) prave antikriste, pravi '•Domovino« (št. 115) iskrena prijateljica Samostojnih, Ti prebujeni katoliki so menda tisti voditelji Samostojne kmetske stranke, ki nikdar v cerkev nc gredo z dr. žerjavom na čelu. p Narodna nesreča. Svobodomiselna »Domovina« St. 116, opisuje kot veliko narodno nesrečo, da so pred tisoč loti Slovenci zapustili poganstvo in pn. da so pred tremi stoletji, ko jo so nas Nemci hoteli podjarmiti s prote-Ktantizmom, oatali katoličani. ZnoviČ poudarjamo, da se »Domovina« in »Kmetijski list« tiskata v isti tiskarni, da »Domovina« z isto vnemo, kakor se zaganja v katoliško vero, hvali Samo- stojno kmetsko stranko, ki na papirju »čuva verski čut slovenskega ljudstva«. p deden »samostojne!«. »Kmetijski list« sc baha, da je bivši predsednik jugoslovanske glasovalne komisijo na Koroškem, ki je pustila nemškega volka v slovensko Koroško, srbski samo-stojnež. No, čednega pristaša imate. Če bi bili mi tako hudobui kot je »Kmetijski list«, bi rekli, da so samostojneži krivi nesreče na Koroškem. Domače novice. d Okrajna Kmetska zveza za ljubljansko okolico ima v nedeljo, dne 31. t. m. po popoldanski službi božji v Šent Vidu nad Ljubljano v cerkveni dvorani važno sejo, katere naj sc gotovo udeleže brez izjeme vsi odborniki. Za OKZ: Šile, načelnik. d > Lemenatarske coprnije in kunšti-« imenuje »Domovina« katoliške obrede. Ista .iDomovina« prinaša navdušeno poročilo sainostojno-kmetskcga shoda iz Žužemberka ter zagovarja zvezo s Samostojnimi. x Kmetijski list pa še vedno > vero hrani< proti duhovnom, ki jo, kakor pravi, hočejo uničiti. d Izstopil je iz katoliške Cerkve vodja kroparskih komunistov in socialistov du-car Josip Piškur. Mi to popolnoma razumemo, nc razumemo le tistih še vernih ljudi na deželi, ki podpirajo socialiste ter konitinislc in beicjo njihove časopise. d Socialisti branijo vero, tako jc svoj čas zapisal »Ljudski glas«, ki lovi med kmeti pristašev za svojo protikmetsko in protivert-ko socialistično stranko. Dne 19. oktobra pa se je socialistični voditelj Anton Kristan poročil z neko gdč. Schuller-jevo. Poroka pa ni bila cerkvena, temveč po-očil jih je kar na magistratu uradnik samo-»tojr/b« ao tatovi Posebno zadnji čas nI nobena iuc več varna. Sedaj Izginejo verig-: od voza, sedaj vajeti, zopet usnje pri vozičku, ilto iz kažčc ln tako naprej. Kljub zasledovanju, se zdi, pravi tičkt še niso bili Izsledeni. — Cerkev mora biti tudi podnevi zaprta, dasl stoji sredi vasi. Pretekli teden Jc izginilo sredi dopoldneva prririnjnlo iz oltarja. To Je že četrto, ki Je bilo ukradeno v poldrugem letu. Blago Je temnnrdeč« barve. Svari so pred nakupom. — AroeiiUa se bo tudi napolnila, ze z našimi izseljnbvi. Vsi hiti tja. Ko bi bila vožnja tako poceni, kakor pred vojsko, bi nc ostal menda nihCo doma. SV. Kr;lž NAD MORAVČAMI. V ponedeljek, 11. t. n>„ je bil za nas Kri-ževce in Veliknvu-ičan«. ian veselja. Sprejeli smo novega, srčno zaželjenetia č. dušnega pastirja na našo pouružno duhovnijo sv. Križa, g. župnika v pok. Umlauia, k- so pribežali preganjani od divjih iolksverovcev. kot uuče-nik za svoje brate Korošce, iz tužnega Korotana. Sprejem je bi- veličasten; strel, zvoae-nie, nagovor po šolarki in g učitelju K. Iglic, ob nočni uri, spremljr vanje gospoda v gorenjski Solčavi po gorskih potih z lampijoni ob veselem vzhlikanju. Bog nam ohrani dobrega gospoda dolgo vrsto let. Za volitve v Belgrad smo pa skoro po celi občini veliko vaški vsi ene misli pa trdnega sli epa, da oddamo gla sove SLS, ki nam je kmetom storila že mnogo dobrega. SV. LENART NAD LAŠKIM Dne 11. oktobra 1913. so nam gospod dekan z Laškega blagoslovili dva kipa, sv. Srca Jezusovega In Matere Božje. Letos ravno na isti dan so nam pa zopet blagoslovili druga dva kipa sv. Antona Padovangkega in sv. Frančiška, za kar se Jim farani prav prisrčno zahvaljujemo kakor tudi za njihov slavnosten govor. 7-a te kipe smo že imeli vojaki namen v svetovni vojni, tla jih napravimo, kar se Jc S tem Izpolnilo. IZ LOMA. V nedeljo 17. okt. smo a tri'ali prvi sad izobraževalnega društva: ustanovili smo telovadni odsek Orel. Ustanovni občni zbor sc ic vršil z veliko slovesnostjo. Zbrano ie bil; skoro celn {ara. Udeležili so sc ga Orli in Orlice iz Tržiča v krojib, prišel je v Lom tudi predsednik Orlovske zveze g. Jv/e Pire. Po službi božji, Ui so sc je udeležili tudi tržiški Orli in Orlice, sc jc pričelo zborovanje, ki ga ic kot sklicatelj otvoril gospod župnik Govekar iu pozdravil vse cavzoče ter predstavil predsednika Orlovske zveze. Gospod predsed^-k jc v krasnem govoru ra/loiil pomen Orla ter navdušil mlr.dcniče, da jc pristopilo k društvu takoj 17 krepkih fantov. Na zborovanju so govorili tndi predsednik tržiškega Oila in predsednik izobraž. drnštva v Tržiču. Nazadnje so nastopili Orli in Orlice ter z izvistnimi vajami vzbujali veselje in občudovanje. Ko sc ic zapela šc orlovska himna, sc je lepo zborovanje končalo. IZ TREBNJEGA. Pred kratkim sc |c peljal uaš somisljenik, posestnik F. L. po rtlcznici v Mokronog. V vozu se je vozilu več samostojnih. Edr.t (a vpraša: »Mož, kako boste volili? Volite z nami. Če bomo zmagali mi, bomo naredili pri nas republiko, bomo volili predsednika in si dajali sami postave. Če boste volili z duhovniki, bo pa še vedno nalagala vlada tc grozne davke.« Kakor se vidi, imnlo samostojneži celo vrsto programov kakor opoteknr loačkov. Za v.-.ekogar imaio pripravljen drugačen lonček. Stranka pa taka! VRHPOLJE PRI MORAVČAH. Pred kratkim sem šel po opr vhih v Ljubljano. Ko stopim v Lazah v železniški voz, slišim tam v kotu bučen smeh in vmes besede: »Spet sem enga hudičevega farja videli« Da se prepričam, kdo zna teko olikano govoriti,si poiščem prostor naravnost v tistem kotu, in tu najdem dva elegantna gospoda, najbrže kakor sem sodil, dva bogtta trgovca iz Ljubljane. Hvalila sta na vse pretege samostojno . melsko stranko in njenega duševnega voditelia dr. Žerjava. Takoj mc začneta -'zpra-sevati, od kod sem, kaj da sem in kateri stranki pripadam. Sem kmet in odločen pristaš SLS, pa se nisem hotel izdati. Zato nravim; Delam pri železnici v Lazah in sem' komunist. »Kaj, Vi ste komunist?« me začudeno vprašata. »Komunistična stranka, — pravita dalje, to ni prava stranka; zakaj, pomislite: pri nas je 80 odstotkov kmetov, zate moramo gledati, da dobimo kmete v svojo stranko, potem lahko vladamo, kakor hočemo. Vaša komunistična stranka pa hoče odpraviti zasebno last in vso kmetsko zemljo razdeliti tako, da kmet ne bo več gospodar na svoji zemlji. Umljivo torej, da kmet ne bo šel nikdar v ko- Min, stranko. Zato pa se zapišite v Samostojno Ktranko, ta je ta prava stranka!« »E, kaj vaša samostojna .i.r-.nka, tn je za ni:",« pravim da' s jez, »vse premalo udrihate po teh hudečevih farjih!« »Počakajte očka, počakajte,« pravita dalie samostolneža, »pomislite, kmet je še veren in hodi v cerkev; zato pri kmetih za sedaj še nc smemo preveč po farjih udrihati, ker drug&čc ne dobimo kmeta za se. Če pa enkrat zmagamo, potem hotno pa te hudičeve farje kar po iraucosko nekaj postrelili, nekaj pa podavili « — »Sleparji, hinavci,« sem jima zaklical nato, »ali tako znate kme'rt farbati, samo da dobite pri volitvah njegove glasove; sram vas bodi take hinavščine! Poskrbeti hočem, da zve to vajino govorjenje tudi ljudstvo. Ljudstvo bo cenilo in obsodilo hinavščino samostojne stranke pri volitvah!« Vlak se je med tem približal Ljubljani. Občinstvo ie burno meni dalo prav, samostojneža pa sta vsa rdeča od sramu hitro popihala iz voza. — Kaj pa pravite Vi, Pirnat, Požar in Kovačev Korl, nato? Ali Vas ni sram, da se noč in dan trudite, kako bi pomagali samostojni stranki na noge.? Pa tudi Vas bo ljudstvo cenilo in obsodilo pri volitvah. Podpis. (Ime na razpolago pri uredrištvu.) Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3% brez kakega odbitka. Muk ofl UM (o Ujeli«. Glej Inserat! Junakinja iz Štajra. Povest. Prevaja*" (Dalje.) Zunaj se je zabliskalo na nebu. Šlcfanaf« je sopihaj grozovitež, »izgovori, gre za tvoja življenje!« Toda v deklici je bil duh Gospodov ,ki ni pustil Janezu v Pragi prelomiti izpovednega pe čata. Jezus, ne izdam Tvoje skrivnosti, ne prelomim povelja tvojega služabnika, kužni mož še ni strohnel v grobu, ne. ne povem. ».Gospod Henrik,« je rekla. Zastonj mi žugate. Ne povem vam, nikdar ne boste spravili iz mene. Gospod Albert je svetnik. In v enem letu... Ne, tudi potem ne. Nikdar no boste zvedeli.« Tedaj sc mu je grozno skrcmžil obraz, oči so se mu izbulilc, ogenj in kri je videl pred očmi, ena roka mu jc kakor jeklo in železo padla na njeno ramo, v drugi sc je nekaj zabliskalo kakor blisk, to je bilo Dodalo, ki ga jc izdrl iz nožnice. »Ti ne poveš, torej vem, da so ipričevanja resnična, vpijejo do neba, da, bilo ic dejanje teme, ki si je počenjala, ti, ženska, ki si mene in ves Štajer varala. Tebe bom sodil iaz.< »Jezus! Mati« je slabotno vzkliknila Štefana. »Gospod Henrik, kaj počenjate! Mislite na svojo dušo, na grem«* In Ifndissl $•" BfsS m usrsko šolo m odgovsreBi, Mi m grsl M m, t* > Misli ti na tvojega.« Od Boga zapuščeni lesreenož je dvignil bodalo — ki ie Švignilo Kakor blisk po zraku in ni zgrešilo poti, temneč jc zadelo svoj cilj, čisto srcc neveste Gospodove. Štefana je s trudno roko segla po srcu in je omahnila, zgrudila sc je na kolena in potem na tla. ... Tiha, bolestna prošnia: »Jezus — odpusti mu -- sprejmi me... v svoje kraljestvo.« In Štefanina duša zapusti deviško telo in in se dvigne k angelom. Henrik, morilec, ie za trenutek stal tu kakor priraščen, z morilnim orožjem v tresoči se roki, in je srepo zrl na svoj krvavi čin. Da, tu leži .. kakor angel... pa je vendar vlačuga ... vlačuga! Nikdar je ne bodo ... prijeli 6iriči. Nikdar ne bodo bobni bobnali njene ■sramote... on jo je sodil — mrtva je. Njemu pa ... ki j? to storil... gorje ... njegov delež •ie morišee in pekel. Okoli belega obraza, v kateri je strmel s pojemajočimi očmi, medtem •ko se mu je besni srd izpremeni! v mrzlo grozo, so naenkrat začeli ostudni ples biriči, volkovi, kačo. vsa visliška svojat, praskali so proti pjemu in tulili: Morilec! Moiilec! Dočim je tihi obraz nemo tožeč zrl proti nebu. Teduj je vrgtl od sebe proč s krvjo oškropljeno jeklo, kakor brezumen jc iz hiše smrti planil v viharno noč, \ kateri se ie kresal"blisk za bliskom! — — Ura je bila enajst in tiho je brnel glas zvona v viharno noč, ko je po Glajnkovi ulici gori s težkim korakom po temi taval ponočni čuvaj, ki je v eni roki nosil svetilko, v drugi pa .'ulico. V besnih sunkih je pihal veter v uinolnatočrno predmestje, zdajpazdaj sc jc •/.abliskalo na nebu, dn se jc videlo modro :>ebo, iz daljave pa je neprestano prihajalo votlo gromenje. Pri križu, ki so ga postavili nožarji, je klical enajsto uro, nato je pa štorklja! na levo proti Vizerfeldu, da tudi tam, kakor ponavadi, naznani uro. Kar ostoji pred iostimo pri modrem jelenu . Kaj je to? Žc davno so ugasnile vse luči v predmestju, tu notri pa še gori luč. So li tako pozno gosti notri, ali kaj? — Ponočni čuvaj je stopical k najbližjemu oknu in je pogledal noter. Videl je 7ia mizi gorečo svečo, toda v sobi na prvi pogled ni opazil nikogar. Pač, kdo leži tain niud dvema mizama? To jc vendar ŠvcrtnerJina hčerka, Štefka; je-li spanec premagal dekle, ki ic pustilo goreti svečo? Glej no, kako lahko bi nastal požar in bi vpepelil vso hišol Kaj takega! Ponočni čuvaj je nekoliko s sulico potolkel po oknu in je zaklical noter: Dekle, ugasni luč in pojdi spat, sicer šj l'išo znžgeš.* Plamen sveče je notri kvišku zaplapolal, toda dekle se ni ganilo. Skozi zeleno šipo se zdi ponočnemu čuvaju, da je obraz deklice čis.to bled, za božjo voiio, morda ji je postalo slabo, navsezadnje se ji ie še kaj primerilo, Ireba ili pogledal. Svetilko si je obesil zu pas in j t- šel sl.ozi vežna vrata, ki so bil:i ;e odprta, čemur r.e je močno začudil. Stopil jc v ijostilniško sobo in na ves glas zavpil: Dekle, ali t ije kaj? — Vse je ostalo tiho, deklica se ni ganila. Groza ga ie. Položil je sulico na stran ter je prijel deklico za roko, la pa ie bila mrzla kakor led. *Za Boija svetega —« je zamrmrnl mož, meni se zdi, da se to dekle ne prebudi nikoli več.'- Hotel jo je še potipati za srce — toda prestrašen je . odsltočil nazaj. Na levi strani je bil na modrem jopiču škrMaslordeč madež, ki je bil že moker, »Jezus Marija — ubogi otrok, da se najde na svetu tak Iodov!-Dva, tri skoke in bil je že v veži, nato je so-nihal po stopnicah gori, ob boku mu je žven-ketajoč plesala svetilka. Pok, pok, udari s sulico na vrata, za katerimi od skrbi in truda vsa zdelana in spehana z malimi otroci spi uboga mati. Prebudivši se iz soanja vsa prestrašena v temi vprašuje mati: »Kaj pa je? Kdo je tu?« »Ja senik kliče nekdo pri vratih, »hitro pridite, vaši hčerki se je nekaj pripetilo.« Žena je, v hudi slutnji in groznem strahu zaklicala: »Pridem, za božjo voljo, kaj se je zgodilo?« Otroci so se prebudili in so začeli izjpraševeti ter so udarili v glasen jok, ko so pri odprtih vratih videli čudnega moža s svetilko v roki. Tresoč se po vsem životu se ie V mati za silo oblekla in je hitela ven. »Kaj pa je, kaj je?« je klicala, »z mojim otrokom, kuj se je zgodilo moji hčerki?« Ponočni čuvaj je' rekel: »Žena, na tleh leži in se ne gane ter krvavi.« »Jezus, Zve-ličar svetal« je zakričala mati in je, kolikor hitro so jo le nosile omahujoče noge, hitela pred čuvajem po stopnicah doli. Stopila je v gostilniško sobo in je z boso nogo zadela ob nož, toda nič se ni zmenila za to, planila je k svojemu detetu, ki je ležalo na tleh... beli obrazek je obrnjen proti nebu, oči so zaprte. »Štefka! Štefka!« je klicala uboga mati. »Jezus, moj Zvcličar, moje dete, kaj se je zgodilo?« Z roko je pokonci dvignila bledo glavico, ki pa je takoj omahnila nazaj na desko. »Vode, prinesite vode!« jc tarnala žena in je, medtem ko ji je zastajala hropeča sapa, svojemu mrtvemu otroku odpeja modre. Mozeg in kosti pretresajoč jok in stok uboge matere je vzbudil vse speče v okolici, prestrašeni so vstali in so hiteli k oknom. Na uho jim je prihajaj klic: -»Zabodli, zabodli, moje dele so mi zabodli!« Medtem je ponočni čuvaj s tal pobral bodalo, na katerem so bili še sledovi krvi nedolžne žrtve, in je rekel: -Žena, s tem-le ic bila zabodena, tega lopova bomo žc dobili in ga bomo spravili na vislice. >Na vislice, ali ne,- je kričala nesrečna mati, »kaj mi pomaga, moje dete zato ne bo oživelo, moje dete je mrtvo.- Zdvj-i so tri majhne postavice glasno ihteč v belili sraj-čicuh in bose prihitele v sobo. Krištof, ki st mi! šklepetali drobni zobki, je vprašal: Mamica, zakaj tako kričiš?« Oh, zakaj, otroci, pridite sem! Otroci, poglejte!« in uboga žena je nadse zvila roke iu si jc ruvala v dolgih štrenah doli viseče lase. Vaša sestra, inoje najljubše dete, je mrtva, zabodli so mi moje dete, ki nikomur ni skrivilo lasu, moja Štefka ie mrtva Materine solze so se mešale s solzaiii bratcev in sestric, ubogi malčki so tfladili in poljubljali mrtvo sestro ter so mislili, da se mora vzbuditi, toda ni se ganila, ostala je nema in bleda. Medtem sc je ob oknih gostilna »Pri modrem jelenu zbralo vse polno ljudi in vse povprek je zunaj v besnečem viljrrju In ob lire-sanju bliskov noproševalo- -Kaj se ic zgodilo? Kdo je mrtev? — Švcrtneričina Štefka! Zabodena! Zabodli so jo! Umorili so jo! Je-li to mogoče, zabodli — tako dobro hčerko! Kdo ic to storil? Gotovo še pride na dan! Tak lopov! na najvišje vislice ž njim. Gotovo jc to storil kak luteran!« Ko se je zunaj nuntala vsa ulica, ie v sobi čepela mati na tleh. v katera je nedolžna kri njene hčerke nas'ikala krvave rože, in ie držala v svojem naročju mrtvo truplo, okoli nje pa so glasno se jokaioč ostali malčki; rezko je donel proti nebu jok in stok nesrečne matere, c'a so si an<'eli, ki so ravnokar s harfami snrc'eli zmagoslavno mnčenico, s pe-roti zakrivali oči in so žalovali za oropano materio. »Štefka, moja Štefka! Mojc ljubo dete, sili mrtvo? Si li zapustila svojo ubogo mater, ki te je nosila pod svojim srcem, pa s;'ino vesolje sem imela s teboj! Štefka, ne boš li n;ko-li več pogledala svoje matere, daj, odpri še enkrat svoje oči, samo še enkrat poglej svojo mater, moje najljubše dete! O jaz ne sreč-nica, Dustila sem te samo in sem šla spat, pa je prišel morilec in te ie zabodel! Nikoli več se ne boš vrnila, nikoli več pomagala svoji ubo^i mamici! Moie zvesto dete, zadnii vinar si dala svoji materi. O, kaj sem zagrešila pred Bogom, da je tako moralo umreti moje dete. ki nikdar nikomur ni storilo hudega, da mi je je moral zabosti nečloveški, zverinski morilec, zabosti moje ljubo, najljubše dete!« Ko je tako tarnala v rezki boli, je zunaj pred hišo v votlo bruščeči in brneči ulici nekdo glasno vzkliknil: »To ni mogoče, da bi se bilo kaj takega zgodilo. To je nezaslišano v Štajru,« In v gostilniško sobo je stopil gospod v dežnem plašču in brez klobuka, to je Luc, ki so mu skozi okno zaklicali grozno vest; takoj je od postelje svoje na smrt bolne sestre prihitel semkaj. Ko je Luc zagledal Švertnerico z mrtvo deklico v naročju in je slišal njene srce pre, tresajoče klice, mu je za trenutek zastal« beseda, bil je namreč dober človek in je iniel mehko srce. Toda osrčil se je in je rekel Švertnerici: »Mati, to ie za ves Štajer dan žalosti, toda zahvalite Boga, da je vaše dete umrlo v nedolžnosti.« Pobožal je jokajoče sc otroke in se ozrl na Štefano, ki je bila se v smrti tako lepa, kakor bi spala iz voska narejena svetnica. Dolgo jo je gledal, in solze su mu lile po licih. Nato je rekel: > Samo dobra in sveta dela je vršila, zato je bodla v oko hudiču, ki je vsled tega prokletemu človeku navdihnil tako peklensko dejanje. Toda brci kazni to dej anje ne sme ostati, čeprav tu živimo pod Hendelnoin.« Vprašal je ljudi, ki so bili v hiši — mati je bila od žalosti vsa proč in ni odgovorila na nobeno vprašanje — fce je bil čez dan kakšen sumljiv človek v hiš;, če je morilec tudi kaj oropal, li ni oustil tu kako morilno orožje, ali karkolisibodi, iz česar bi sc dalo sklepati, kdo da jc bil. Ljudje so rekli, da ukradenega ni nič. Mali Krištof se je tresoč se splazil k mizi in je pokazal na bodalo, ki je tam ležalo. S studom in gnevom je Ltic vzel orožje v roko. Naj bo kdorkoli, od Boga jc preklet, kdor se je poslužil tega orožja, da je pobožni deklici prereza! srce. Ropar ali ne, na vislice mora, na katerih je visel nedolžni Janez Zeler. Ko je Luc v svitu več svetilk, ki so jih ljudje držali nasproti, ogledoval bodalo, na katerem so bili še rožnatordeči sledovi nedolžne žrtve, je takoj opazil, da je to izvrstno, dragoccno orožje, in če ni bilo ukradeno, morilec ni mogel biti navaden človek. Tudi sc jc Lucu zdelo, da je nekoč že videl to oiožje v neki roki; takoj jc sklenil, pokazati ga mestnemu nožarju Blimbclhubcrju, ki pozna vsako orožje v Štajru, saj vse orožje prihuia v njegove roke, da ga brusi, snaži in gladi. Ko jc I.uc še enkrat motreče pogledal bodalo, se mu jc v glavi zablisknla strašna slutnji. Zapodil jo j«; daleč proč od sebe — ta ne moro biti — lako globoko ni mogel pasti mož, ki ga ie spoštoval ves Štajer, in zakaj naj bi kaj takega storil. Toda čudno, ravno ko mu je prišlo na misel ime onega človeka, o katerem jc šumelo okoli, da liuhi Štefano, in katerega so danes kakor divjega videli letali okoli Štajra. ie mati, ki je neprestano z okorno roko božala nežno mrtvo truplo, ki je počivalo v njenem naročju, začela zmešano g«-voriti sama s seboj: • O moje ubogo dete, kdo ju vendar ln storil, saj nisi imelo nobenega sovražnika, r.aj nisi niti miški, niti muhi storilo kaj zalega, čc si pa danes zavrnilo Henrika Hendelna, si to storila zaradi obljube, pa jc bil tako divji in srditi« I.uca je izpreletel mraz. »Hej, mamica?« je vprašal in sc jc na ltthno dotaknil rame jokajoče žene. Kaj pravite? Kaj je lo —? Zuvrnila? — Henrika? V sobo ie stopil mož in je glasno posvaril: ■Ile, gospa Švertner, pa vendar ne mislite nič hudega o plemenitem gospodu, čegar ime ste ravnokar imenovali? To vam pač odsvetujem. Ta čin ju izvršil podel lopov, ki ga bomo kmalu prijeli.« Mož, ki je tako govoril, je bil protestantovski podžupan iz Štaierdoria, ki je z zdravnikom nrišel na lice mesta, da ugotovi zločin. Zdravnik je dognal, da je bodalo z veliko silo šlo ravno skozi srce in da je deklica umrla nekako pred eno uro. Podžupan jc Švertneričine otroke vprašal nekatere stvari glede Štefane in si je odgovor zapisal. Potem je odšel, da je namestniku Hendclnovemu. Msdlzederju, naznanil umor, preje pa je prps" Luca, naj naroči v bratovski hiši, da naj Hijejo plat zvona. Ljudje so se iz hiše smrti vsuli na cesto, njih divje govorjenje je valovilo sem in tja liki šumenje dreves, vihar se je nekoliko polegel, toda iz daljave je prihajalo gromenje, sedaj od leve, sedaj od desne strani. Kmalu je začelo v bratovski hiši biti plat zvona, v presledkih je donel zvon, čigar žalostni glasovi so iz Stajerdorfa čez vodo doneli v mesto in so naznanjali, da se je v Šta« jerdorfu izvršil umor. (Dalje.* Razglas. Prodajelo s? bo na Podreti, dne 3. nov. <920 gospodarsko posestvo to sicer hISa, pod, vrt, njive, travnik, gozdi, gospod.irsko orodje, dal|e 1 krava, 20 mernikov lita. Prodajalo se bo posamezno ali vse skupa|. Proda-talni pogoji se lahko pogledajo v Kranju pri so-Sniji ali pa dne 3. nov. na licu mesta na Podreti občina MavCiče pri Kranju hišna St. 31. Začetek ob 9. uri dopoldne. Dedižl 1/oiAnra 2a pekovsko obrt sprejme pod lf9|6Vl%Cl ugodnimi pogoji Ernest OrCar, pekovski mojster Šmartno p. Litiji. PLETILKA, kl plete na stroj St 4 aH 5. dobi trajno delo. — Oglasi no) se pod »Stroj It fl« na upravo lista. Predivo, poslati tvrdki trto, kupuje po najvišjih cenah. Ponudbe v ceni in množini |e Ivan N. AdamlC, vrvarna, L nbllana. Resna ženitna ponudba. Dobro stoječ samski gospod srednje starosti t dobrim dohodkom v mestu želi znan|o za bližnjo žemtev. Prednost imajo lepa mlada dekleta revnega stanu Ponudbe do 10. nov. pod .Mirit lolečMlt 4364". Preklic. Globoko obžalujeva vse, kar sva žalega In slabega govorili o naSem prejšnjem g. ktplanu Martinu RndoSu in vse preklicujeva kot grdo ln podlo obrekovanje. Posebno na na Jc žel, ker so vsled lega veliko trpeli. Obenem se pa zahvaljujeva g. kaplanu, da so ustavili sodno obravnavo In jih prosiva, naj naina odpuste! Marijana Stros io Marija Kenda, obe z Naklepa p. d. Markovi. 0ft>orifet> Irgopine. Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjamo, da imo zonet otvorlll svojo dobro znano manufakturno detajlno trgovino z manufakturnim blagom, v popolnoma prenovljenem lokalu. Za bližajočo se zimsko sedijo priporočamo vsakovrstne novosti, katere so ravno doSle iz inozemstva, osobito razno volneno In sukneno blago za moSkc in ženske, dalje parilne barliente, flanele cebrjc, Sifone, potrebščine za krojače, Šivilje I. t. d. Zagotavljajoč prijazno io solidno postrežbo se priporočamo K. & E. Skaberne, veletrgovina z manufakturnim blagom Ljubljana, Mestni trg 10. _ Na Prelganja je zopet otvorjena MT trgovina a melanlm blagom v hiti g. Skulja pod župnISčem. — Poštena postrežba. Za obilen obisk se priporoča: _Fran de Cecco, trgovec. Poljedelski stroji Mlatllnlce sa rotnl In vratiinl pogon, vratila. čistilnike, slamoreznlce za pouon s roko ln silo, sadno in v>nske stiskalnice, sadno mline, brzo-parlinike, na krene (kufrene) kotle za žganje-kuho In druije stroje ima vedno v veliki izberi lastnica po umrlem soprogu FroocD Hitii, Lfnnilona. Sv. Martina cesta 2. Edina zaloga poljedelskih strojev tvontlca Umraih & Kom?, SlVAlifil STROJI z dolgim čolnlčkom, zelo trpežni K1990. F. čuden, Ljubljana, Prešernova nI. 1. V modni In manufak'nrni trgovini „PRI IVANKI" v Ljubljani, Sv. Petra cesta It 29 se dobi po zelo nizkih cenili sukneno blago za kostime, kakor tudi za moške obleke, žamet za moSke, vražja koža, močna hlačevina, močni oks-fordl, ceflrji, bela iti pisana kotenina, različni bar-hentl, platno za rjuhe, odeje, črna svila, sploh vse, kar je k nevestini opremi potrebno. Lanišie in predfvo v vsaki množini kupuje po najvišjih dnevnih cenah Terilnica in predilnica Anton Šinkovec, Grosuplje (Dolenjsko). Prvovrstne PfAff šivalne stroje za Šivilje, krojače in čevljarje z večletno garancijo ter posamezne dele, igle, olje Itd. za vsakovrstne Šivalne stroje priporoča Igo. Voh, Ljubljana, Sodna ulica It 7. IV. JAX IN SIN Dunajska eeala Stev. U, LJUBLJANA. m streti io streti za pletenje. Ir. borna t onttrakoija in elegantna io vrtii.v )« tovarn, v Lln.-u, Uetanov-liana 1.1867. — Doilo j. ravnokar vofij. it.vUoatroJ«v*. v«ako obrt. Ve. eaje poučuje brezplaftno. Pisalni stroji „Adler«* ; Cen U zastonj ln bank«. \ Kolesa Iz prvita tovarni Dfirkopp, Sirilo, WaffenraiL Suhe oflUe, ^o,86^ vse druge deželne pridelke kupuje trgov.na s semeni Sever & Komp., Ljubljana. Wol(ova ulica St. 12. I ERJAVEC & TURE trgovina z železnino pri „ZLATI LOPATI" p rele Hammerschmldt (Mlihlelsen) Ljubljana, Valvasorjev trg it. 7, — nasproti Krllanska cerkve. — Zaloga cementa. ►♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^♦♦♦♦♦eee Velita loterija pod držav, kontrolo. Žrebanje od 15. do 25. detem. 1920. Cena srečke za vseh 10 žrebanj samo tO K po poš.l 42 K. Glavni dobitek Glavni dobitek K 400.000 2 po 2C0.N0, 4 po 100.00«, 8 po S0.0C0, 10 po 20.000, 10 po 10.040 aron i.d. Izplačajo se takoj po £rebaoju brez vsa-korSnili odbitkov. — Naročila sprejema: Oddelek mednarodne loterije Mednarodna banka d. d. ZAGREB, Gajeva ulica 8. Menjalnica Sl0venske eskoropfae banke LJubljana Kolodvorska ullea. — Hotel pri Jiainem kolodvoru. Kupuje in prodaja tuj denar po najugodnejšem dnevnem kurzu. Z dežele se pošilja dolarje in drugi tuji denar lahko tudi v denarnem pismu. Sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun in jih obrestuje najugodnejše. Izvršuje nakazila v tuje države in se peča z vsemi bančnimi posli. Točna in kulantna postrežba. Mg=======MM=z -— ; Primešaj krmi Mastfn! / smislu odloku deželne vlndo za Kranjsko v tjubljanl z dne 1«. juHja 1899., St. 10.595, kt mi gn ie mestni mngisti »t ljubljanski izporoč'1 dne g« mlija I8!)3.,Št.i'0.503. smejo dietetliuo sredstvo Sfastiu. rcdllni prnžoU za prnšiče in za vsako živino, lokamurji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati. Mastin jo kot prosti obrtni predmetoglaJon. Vl.lubljanl, dne3.ovgusta lt:00, mag. opr. St. u8.r>i>l. Ako Ma-t.na v lekarnah in trgovinah i e dobite, ga nnročito po pošti. — '8 zavojev Masttna stane I< BO'— in so jih pošlje poštnine prosto na dom. Bfozilo zoper garje (naftol-mazilo) uniči pri ljudeti garje, lišoj, srbečico, kožne bolezni in izpuičaie; pri živini uniči garje. Lonček tega mazila velia po pošti K lo—. Lekarnar Trn!tocJ v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. Šivalni stroji dospeli frcilvojno blago ;a obrtno in rodbinsko rnbo. I«tr)?ani .-e dihi vso posamezno dele, iglo, olje, l-Mrel š.\;ni> za Slvil'0, čevljarje in kro.vpCe Josip PcteHnc, Ljubljana -V. Petra tui-ip 7. LAID5IM POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem doma Miklošičeva cesta št.« obrestuje hranilne vloge po čistih cai 3 Hi 0 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1S19 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljodbka posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom 9 S 8 i otn\ 1> v«; ra__m kravati »-jjunjcms---- lavtevto seme kupiiie tvrdka z deželnimi in gozdnimi pridelki Knei u Keap, LMiis, Gospesvelsiio cesia št. 8. Najboljša in natceneiša *e pri tvrdki motorji oi evmatika Kupujsm vedno in v vsaki množini po najvišjih (onalii Brinjevo olje, m šole, iižoi i druge deželno pndelko. Mudim (.sjplijs: Kavo, olje, ril, svete, moko, vžigalice, prave slivovKo, rum tor ra/ny diugo blugp. N. P.ANT, Krati;. zopet rodno ordinira za očesne bolezni od 10. do 12. ure dop. Dunajska cesta št. 17 jdSSkm: - podgane siemce -&twM in vsa golazen mora poginiti ako porabljati- moii najbolje preizkui. in sploino hvaljena sredstva kot proli poliskim milcw York—Buenos-Ayres—Rio di •L-aneiro—Santos-Mcutevideo. i5r>-. iiltiCt a pojasnila In prodala voznih listov •/.o potnike z Slovenije edlnole pri: SiMffli KMfcTEC, umnima, Kolodvorska ulica 26, i »itlarejis hranilnica na Slovenskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani — ustanovljena ). 1820 obrestuje hranilne vloge s 3%. Kranjska hranilnica je pupllarno varen zavod in jo nadzoruje deželna vtodu. Za plačila zavodu so dajo na razpolago poštno položnice. Čisti dohodek Kranjske hranilnice je — no glede na to, kar se odkafce rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. — skupna svota doslej v te svrhe odmenieulh zneskov znaša K 8,701.118-37. ftuverie s hitno. piuno, račune itd. izvršuje natančno po naročilu Jugoslovanska tiskarna v Liubliani. Iz Havre v Rmeriko samo 6 dni. Kdina nnjkra ša čria. Izdaja voznih listkov zn francosko in vse bolj-p limie vozne 1 stke zn spalne vozove Simp ou-Or ent-i;*pres (l.jubljnnn-l'aria) in zadevna pojasnila dnjeedlro koi ce«. potovni n pisarna Ivan »KraScer, Ljubi ans, (Morije Terezije) Gosposvetska cesta 1.1 (Kolizei). Prvi ln edini slovenski zavarovalni zavod VZAJEMNA ZAVAROVALNICA je ustanovila oddelek za IT življenska zavarovanja. Sprejema: V življenskcin oddelka: zavarovanja na doživetje in smrt v vseli sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnej šiml pogoti. V požarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah, Podruinlcai CELJE, Breg, 33. i tada|a konzorcij »Domoljuba«. V Odgovorni urednik Aatoa Sašnik v Ljubljani, Tlaka Jugoslovanska tiskarna,