oar Uredništvo jo t KopttnrjoTl nllol štor. 6/m. Rokopisi B8 n« vračajo; nelrankIrana plana so no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Dprafnlštvo jo y Kopitarjevi nllol iter. 6. "Vfl ss 8pro|oma naročnino, Inserate In reklamno!)«. ■— -----Dpravnlškega tetelona štev. 188. ■ Današnja številka obsega 16 stran!. Staerski deželni zlsor. Načelnika Slovenskega kluba štajerskih deželnih poslancev g. dr. Korošca smo naprosili, naj nam blagovoli označiti položaj slovenske delegacije v Gradcu, z ozirom na bližajoče se (20 sept.) zasedanje štajerskega deželnega zbora. Gospod poslanec nam je poslal na stavljena vprašanja ta-le odgovor: Kak je položaj v deželnem zboru štajerskem? Odgovor: Slovenski poslanci smo v [iradcu posegli po obstrukciji, ne da bi kaj izsilili, ampak da bi zabranili nemške nakane, ki so bile namenjene proti abstoju slovenskega ljudstva na Spodnjem Štajerskem. Vrela nam je kri, ko so iz nemške večine ven smešili naš je-iik, ko so prostaško psovali naš narod, ko so s ciničnim nasmehom odklanjali naše gospodarske in kulturne zahteve, toda za ostro obstrukcijsko orožje smo zgrabili še le takrat, ko so Nemci ho-leli uzakoniti predlog za novo sestavo ieželnega šolskega sveta, s katero bi nam bil vzet vsak vpliv na šolstvo; ko so hoteli v obliki postave oropati celjsko okoliško občino za kos zemlje na korist nemškega Celja in ko so se pripravljali, da nam nac'enejo nagobčnik in zabranijo rabo materinega jezika. So ljudje, kateri dvomijo o upravičenosti takozvane izsiljevalne obstrukcije, toda vsi politiki izjavljajo, da je kot narodov sil o bran vsaj razumljiva in da se ji ne more odreči vsaka upravičenost. Ne vem, kako se naj kot stalna narodna manjšina drugače branimo proti takim nasilstvom nemške večine, ki so nevarne za obstoj našega ljudstva, kaor n. pr. omenjeni šolski predlog. Dne 1. februarja smo začeli z ob-strukcijo, dne 8. februarja je bil deželni zbor vsled nepopustljivosti nemške večine odgoden. Od istegll časa smo bili zastopniki Slovenskega kluba dvakrat povabljeni k namestniku, ki pa nam ni znal drugega povedati, nego da nemško - nacionalna večina vstraja pri svojih napadalnih nakanah. Vsled tega za nas ni bilo dosedaj povoda, da bi nanovo precizirali svoje stališče. Ali boste zopet obstru-irali ? Ne vem. V ponedeljek dne 19. t. m. imamo že v Gradcu klubovo sejo, katera bo za naše nadaljno postopanje merodajna. Kakor bo večina sklenila, tako bo, mi imamo vzorno disciplino, kar nam daje veliko moči in ugleda. Jaz za svojo osebo sem za mir, ako nemška večina brezpogojno odstrani razloge, ki so nas do-vedli do obstrukcije in ako se nam dajo povoljne g a r a n c i j e , da se bo mogel naš narod v bodoče mirno in prosto razvijati v gospodarskem in kulturnem oziru. Obstrukcija ni sama sebi namen, ampak sredstvo, s katerim se branimo nemškega nasilja. Kadar dosežemo stavljene si cilje, lahko mirno odložimo orožje. Kdo vas podpira v sedanjem boju? Ves narod na Spodnjem Štajerskem stoji ob naši strani. Vkljub temu pišejo in intrigirajo vodilne osebe nasprotnih nam strank proti nam. Vse slabe strani najdejo na nas, toda enega nam ne znajo povedati, kako naj potem, ako po njihovi želji opustimo brezpogojno obstrukcijo, preprečimo nemške nakane in se za bodoče zavarujemo pred takimi in sličnimi erupcijami nemškega nasilja. Naravnost grdo pa je, da je naše liberalno učiteljstvo iz same strankarske strasti javno nastopilo proti kardinalni točki narodnostnega programa vseh spodnještajerskih Slovencev, namreč proti delitvi sedanjega vseskozi nemškega deželnega sveta v nemško in slovensko sekcijo. Ne morem si tega nastopa drugače tolmačiti, nego da je naše liberalno učiteljstvo iz neznanih mi vzrokov stopilo v službo nemške politike, kar pa na ukrepe naše deželnozborske delegacije seveda ne bo imelo niti najmanjšega vpliva. Ne bomo se ozirali na intrigan-te in izdajice, ampak na svoje slovensko ljudstvo in njegove koristi. Veliko k r i v d o , da na Štajerskem ne pride do redovitih razmer, imata tudi naše vele posestvo in cesarski namestnik. Ta faktorja mislita, da je njih naloga, delati nemško politiko ter ustrezati vsem zahtevam nemško-radikalne struje , ne pa skrbeti za to, da se oba naroda v zeleni Štajerski lahko mirno in nemoteno vsestransko razvijata. Hribar... Bilo je že večkrat, ko smo z Ivana Hribarja potegnili krinko in ga pokazali v pravi luči. Ko je zabliščal pred javnostjo njegov podpis pod nemško-slovensko pogodbo, ki je dala Nemcem mnogo koncesij v naši slovenski deželi, kakršnih Slovenci na Koroškem in Šta- jerskem nikdar ne dobe, takrat je bila za vse poštene Slovence jasna sodba o dvojnih ulogah tega moža — liberalci pa imajo močne želodce in pri njih je ostal Ivan Hribar Vseslovan. Kaj je bilo liberalcem za karikaturo: »Vseslovan« z nemško pogodbo v žepu — narodna poštenost je za liberalce jako raztegljiv pojem in zato je Ivan Hribar ostal poštenjak med poštenjaki. Ko je Ivan Hribar vstal v trgovski zbornici kranjski in tajil svoj podpis na nemški pogodbi in moral umolkniti, ko se mu je dvakratni podpis dokazalo, ni bilo Ivana Hribarja in njegovih liberalcev prav nič sram. Hribar je ostal Vseslovan! In z vseslovanskega stališča so točili za Njim solze, ko ni mogel več biti župan ljubljanski. Mi pa smo gledali med tem dobro za kulise onih, ki so na odru slovensko javnosti kazali se tako nesrečne Vseslovane. Pokazali smo že, kako so hoteli tisti liberalci, ki so kričali po ljubljanskih ulicah naj-radikalnejše fraze, na ljubo vladi pasti v hrbet slovenski obstrukciji v državnem zboru in kako so liili presenečeni, ko niso dobili zasluženega plačila. Ivan Hribar, ta Veliki Slovan, ta mož, ki se v Pragi, Peterburgu, Belgradu, Sofiji in na Cetinju d& slaviti, kakor da bi bil iznašel slovanstvo, je pri tom igral zanimivo zakulisno ulogo. V času, ko so pisali liberalni listi, da se za Ivana Hribarja mora zavzeti vse avstrijsko slovanstvo, je zboroval izvrševalni odbor narodno-napredne stranke. Kako čud-nd ulogo je pri tem igral Ivan Hribar na ljubo svoji osebi in na škodo mestni avtonomiji, se je že pojasnilo pred sodiščem. Nekaj pa se je pred sodiščem še zamolčalo. Veliki Slovan Ivan Hribar, za katerega so pretakali solze mnogi češki listi, veliki opozicijonalec, mož, ki je glasoval za obstrukcijo v državnem zboru, je v izvrševalnem odboru narodnonapredne stranke izrecno zahteval, naj se v liberalnih listih nič ne piše proti vladi in nič proti Nemcem ! ! Tak je ta najnovejši bog slovenskih radikalcev, taka je Njegova »poštena slovenska in slovanska politika«. Ni čuda, če je po seji izvrševalnega odbora letal k dr. Oražnu po svete, saj je vreden staroste slovenskega sokolstva, ki je v dvojezičnih inseratih naznanjal svetu, da je svojo slovensko pivovarno prodal Nemcem. In Ljubljančani, Slovenci, d&, celo vse avstrijsko slovanstvo naj bi šlo v boj za takega moža, ki v sedanjem času, ko vlada z vso silo pritiska na Slovane, samo radi svoje osebe zahteva, naj časopisje prezre vsa krivice, ki se gode koroškim in štajerskim Slovencem in naj nič no piše proti vladi in nič proti Nemcem! Tu imate štajerski in koroški Slo venci moža, ki je pod takimi pogoji ho tel, da bo župan slovenske prestolice. Takih mešetarij je sposoben le agent. Kako možtvo je sedaj nakrat to od moža, ki je ob septemberskih ljubljan-t skih dogodkih imuniziral najbolj neumno hujskajoče članke — kdo so na takega moža, katerega raznoličnost uprav odseva iz teh podatkov, zopet more zanesti. Tak mož lahko, kadar so ga spregleda, sebe na vse strani kompromitira, tak mož pa ne sme kompromitirati s svojim osebnim stališčem naše poštene slovenske stvari. Mi Ivana Hribarja že davno dobro poznamo, zato se nam noben resen človek ne bo čudil, ako smo nekoliko ironično spremljali »slovanske kongrese«, pri katerih je nosil zvonec tak mož. llea ubogo bo avstrijsko slovanstvo, če bo imelo take reprezentante, zato jo skrajni čas, da se avstrijskemu slovanstvu pokaže tega čudnega moža resnično podobo, ki ni lepa samo v političnem, ampak tudi v moralnem oziru. Avstrijsko slovanstvo bo zmagalo z resnico, no pa z možmi Hribarjevih svojstev. Beseda Hribar pa bo ostala značilna v — slovenskem političnem besednjaku . . . JEIS se Follakf čutilo Slovane? Proti Poljakom se od slovansko strani največkrat sliši ugovor: Poljaki se ne čutijo Slovane in ne marajo iti z drugimi Slovani. Vedno hodijo svoja pota in se ne družijo z nami. Človeka, ki je nekoliko čital zgodovino poljskega naroda in zgodovino poljskega slovstva, mora tako očitanje začuditi. Saj je slovanofilstvo pravzaprav tista rdeča nit, ki se vleče skozi celo poljsko zgodovino in skozi celo poljsko slovstvo. Veliko poprej, kot so začeli drugi Slovani o slovanski misli govorili in pisati, so jo Poljaki že pečatih s krvjo. Poljska država se je porodila iz misli slovanske in nastala je na tleh vzajemnosti slovanske. Obramba severozahodnih slovanskih plemen proti Nemcem je združila ta plemena pod knezom Meškom in njegovimi predniki v eno skupno državno zvezo. Meškov sin Boleslav Hrabri je bil v najtesnejšem pomenu slovanski vladar. Celo njegovo stremljenje je šlo za tem, da bi vse severne slovanske narode: Poljake, Kovo gledalifte v Ljubljani. Uudski oder. Kdor gre sedaj mimo nekdanjega starega strelišča, vidi stavbo, ki jo prezidava,jo in predelujejo v vseli prostorih in ki nosi nov napis »Ljudski Dom«. V tej hiši bo novo gledališče, v onem traktu, ki je nanovo prizidan, bo stal oder. Igre, ki pridejo za »ljudski oder« v poštev, so narodne igre, ljudske igre, veseloigre in drame. Vendarle se bosta ti dve zadnji vrsti dramatike gojile le v izjemnih slučajih; narodne in ljudske igro pa bodo tvorile pravi repertoir: Za ljudstvo, za široke mase, za delavstvo! — In v tem smislu bo imel vršiti »ljudski oder« svojo vzgojevalno nalogo med tistimi sloji, ki so danes deželnemu gledališču tuji in katerim je obratno tudi deželno gledališče tuje. Deželno gledališče s svojimi mno-Pimi ložami in zelo reduciranimi galerijskimi in balkonskimi sedeži, je kraj za inteligenco. Neproletarske cene sedežev in repertoir, ki računa z boljšimi ki'ogi, ni ravno priporočilo za široke mase. In te tudi niso kontingent deželnega gledališča, niti v nedeljah popoldne ne! Zato bo »ljudski oder« odpomogel živi potrebi, da se tudi umetnost de-mokratizira, da se dd tudi delavcu in kmetu možnost, da se za. par desetič tri ure pozabava, poduči, dvigne! Cene »ljudskega odra« bodo nizke, tako da bo vstop vsakomur omogočen. »Ljudski oder« ne mara biti nikakor konkurenčno podjetje deželnemu gledališču, ampak hoče istega samo razbremeniti in razdeliti delo. Da bo pa lahko to storil v polni meri in da bo vršil svojo kulturno nalogo docela in povsem, za to nam svedočijo zanesljive informacije, ki smo jih dobili, in sestav odbora, ki daje pravico do najlepših upanj. Oder sam bo moderno urejen, v marsičem moderneje kot naše sedanje gledišče. Znana tvi'dka Brettschneider na Dunaju je prevzela izvršitev tehničnega ustroja odra. Preskrbljeno je s štirimi nadodrskimi prehodnimi hodniki in z dvonadstropnimi stranskimi galerijami za delavce. Sofite bo imel oder štiri; luč bo električna po trobarv-nem sistemu. Najmodernejši aparati za najraznovrstnejšo manipulacijo z lučjo so že naročeni. Vrvišče (Schnurboden) bo stalo okroglo 10.000 kron. Prospekti se bodo dvigali vsi s pomočjo protiutežev in bo njih število 30. Železna kurtina se izdeluje že na Dunaju. Oder bo prostoren in so dimenzije popolnoma enake onim v novem nemškem gledališču. Kulise izvršuje tvrdka Ilamann v Dusseldorfu, ki je izdelala ves oderski kulisni aparat za razne velikomestne odre! »Gozd« se ne bo stavil s pomočjo kulisnih voz, ampak z gozdnimi loki (Bogen). Za kulise se bo uporabil vrvni kotni sistem (Winkelstricksystcm). Aparati za inscenacijo najrazličnejših tehničnih potreb bodo taki, da se bode lahko manipuliralo ž njimi direktno z odra: grom, dež, veter, udar strele, pokanje ledu, rušitev stavbe in šumenje vode. Kar se tiče. igravcev. bodi povedano, da bodo za začetek, razven par stalno nameščenih močij, tvorili personal diletantje. Kakor hitro pa se bo pokazala potreba in se oder uživi in okrepi, bo dobil tudi za vse igralsko osobje engažirane moči. Obenem bo pa ta oder tudi na razpolago vsem društvom, ki so v S. K. S. Z. Tu se bodo lahko vadili in na res lepem odru igrali svoje igre. Da pa bo vršil »ljudski oder« svojo nalogo docela in izobraževal najširše mase ljudstva, bo odprt tudi boljšim podeželnim odrom. Tiste dni, ko bodo igrali v Ljubljani podeželni odri, bo šel ljubljanski »ljudski oder« na deželo, da tudi zunaj Ljubljane uprizarja res lepe in zaokrožene predstave. Oder bo pa tudi »poskusni oder« V najširšem pomenu besede. Tu sem so bodo hodili uči), vsi podeželni režiserji. Pozimi se otvori dramatična šola za režiserje. S. Iv. S. Z. si je že poskrbela izvrstne podučevalne moči vseh strok, ki pridejo tozadevno v poštev. Da bo pa skrbljeno za repertoir, bo izdajala talijo z naslovom »Ljudski oder«. Dve igri sta že v tisku. Igre bodo prirejene tako, da bodo ustrezale potrebam podeželnih malih odrov in obenem tako, dn se bo-, do lahko igrale tudi na največjih gledališčih. Ker bo »Ljudski oder« raztegnil svoje delovanje po vsem slovenskem ozemlju, bodisi s predstavami, bodisi z igrami, bodisi s šolo ali nasveti in ker bo to centrala za izobrazbo pripro-stejših slojev o vseh gledaliških vprašanjih, bo gotovo smel računati tudi na podporo deželnega odbora, ker naloga in delo »Ljudskega odra« ne bo omejeno samo na Ljubljano, ampak bo imela od njega korist cela dežela. Slovenskim pisateljem bo pa omogočeno, da svoje igre, katere bodo pisane res v duhu slovenskega narodu, to-. s Velja po pošti: s Za oelo leto naprej . K 28'— ¿a pol leta » . » 13*— za četrt» » . » 6-50 za en meseo » . » 8*28 za Nemčijo oeloletno » 38*— za ostalo Inozemstvo »35*— == V npravnlštvn: s= Za celo leto naprej . S 32*40 za pol leta > , > U*20 za četrt» » , > 6-60 za en meseo » . > 1-90 S pošiljanjem na dom stane na mesec 2 K. Posamezne SU10 v. Štev. 211. V Uubllanl, t soboto, dne 17. septembra 1910. Leto XXXVIII. == inserati: i-^ Enostoipna petttrrsta (72 mm): sa enkrat . . , . . po IS v za dvakrat • • . . » 13 » za trikrat . . . . » 10 » za več ko trikrat . . ® 9 » T reklamnih notloah stane enostoipna garmondvnita 30 vinarjev. Prt večkratnem ob|avtJenJa primeren popust. Izhaja: r-r- <..> vsak dan, tzvzemžl aodatje bi praznike, ob 5. uri popoldne. SLOVENEC Čehe, Slovake, Pomorce, Ruse združil ,v euo veliko državo, jo prešinil z evro-pejsko kulturo in zavaroval pred nemškim navalom. Ko se je združila Poljska, Rus in Litva v eno troedino mogočno državo, ki je bila ena prvih velesil v Evropi, se je tudi slovanska misel na Poljskem poglobila in razširila. Veliki poljski državniki, kakor Olešnicki, Zamojski in drugi so z vso resnobo delali na to, da bi Poljska zbrala pod svoja krila vse razkropljene slovanske narode od Carigrada do Belta. Poljaki so hoteli pregnati Turke iz Evrope in v ta namen je odšel up poljskega kraljestva, mladi kraljevič Vladislav, sin Vladislava Ja-gele, s cvetom svojega viteštva na Balkan in je padel junaške smrti v bitki pod Varno na Bolgarskem. Poljaki so hoteli pregnati Tatarje iz Evrope in spraviti Rusijo pod vpliv zahodno ev-ropejske kulture. Sledovi njihovega kulturnega delovanja na Litvi in na Ruskem so ostali še do sedaj in vsi viharji jih niso mogli zatreti. Celo z našimi celjskimi grofi so sklepali poljski vladarji zakonske zveze in skušali tako pridobiti politiški vpliv tudi mecl Slovenci. Poljska država je propadla no toliko vsled notranjih napak, kakor vsled zunanjih vplivov. Zatiranje kmetov, premoč plemstva, notranje nesloge, slabost kraljeve oblasti itd., vse to se je nahajalo ob svojem času na Nemškem še v veliko večji meri, kakor na Poljskem, nahajalo se jo pa tudi v vsaki drugi evropejski državi. Na Nemškem jo bila dolgo časa cesarska oblast veliko slabejša, kot na Poljskem oblast poljskega kralja, mccl nemškimi ple-menitaši jo bila nesloga veliko večja kot na Poljskem. Saj so nemški knezi imeli pravico celo s tujimi vladarji sklepati zveze proti svojemu cesarju in so to velikokrat vršili. Nemški kmet je hil bolj zatiran od poljskega. Saj so nemški knezi prodajali svojo kmete [Angležem v vojake, da so ti ž njimi vodili vojske po raznih zamorskih naselbinah, ker se jim je smililo domačih ljudi. Poljska država ni razpadla radi teh notranjih neredov, dasiravno so oni pospešili in olajšali njen razpad, ampak v prvi vrsti radi tega, ker je na ruskem dvoru zavladal nemški vpliv. Nemško vzgojeni Peter in Nemka Katarina sta se zvezala z Nemci in razbila poljsko državo, da sta na njenih razvalinah na trhli podlagi postavila rusko mogočnost. Poljska država je nastala v boju ¿za idejo slovansko in je padla zanjo se boreč zoper nemški vpliv. Ista rdeča nit, ki se vleče skozi poljsko zgodovino, vleče se tudi skozi poljsko slovstvo. Največji poljski pisatelji so bili navdušeni Slovani in najlepše dobe poljskega slovstva so bile prepojene s slovanofilstvom. Čudno bi torej moralo biti, da bi ravno Poljaki, ki se tako drže svojih zgodovinskih izročil in so tako zaljubljeni v svoje slovstvo, naenkrat postali nezvesti celi svoji preteklosti in prenehali misliti in čutiti kot Slovani. Ali ni morda ravno narobe, da je naša ideja slovanska izpačena in pokvarjena, Poljaki pa da so zvesti ostali izročilom svojih prednikov, ki so za idejo slovansko prelivali svojo kri pod Grunvvaldom in pod Varno in pod Oršo ? rej obdelovalo narodne snovi in značaje iz slovenskega ljudstva, izroče ljudskemu odru, ki jih bo igral, honoriral in eventuolno tudi založil. Deželno gledališče ne bo imelo od »Ljudskega odra« nobene škode, ker njegov namen ni konkurenca, ampak le razbremenitev, kar sledi že iz omenjenega repertoirja, ki ga. bo igral »Ljudski oder«. Vzgojiti ima dobre in šolano diletante, ki bodo kdaj lahko postali dobri igravci in porabne d o -m a č e moči na deželnem gledališču. Tako bomo dobili tudi mlad in šolan domač naraščaj in bo postalo slovensko gledališče res slovensko. »Ljudski oder« bo izpopolnjeval tisto vorzel, ki jo zevala sedaj mod gledališčem in pravim slovenskim ljudstvom. Tvoril bo kontakt med priprostimi sloji in inteligenco in tisti most, ki bo vodil od di-letantizma do stalnega velikega gledališča, bo — »Ljudski oder«. To, nič več in nič manj je naloga in zadača »Ljudskega odra« v Ljubljani Kdor pozna dosedanjo smotreno delovanje S. K. S. Z., bo vedel, da besede ne bodo ostalo samo besede, ampak da bo sledilo obljubam tudi dejanje, stavljenim nalogam tudi njihova izvršitev. Izvršitev te naloge pa, ki ji je pot že od vsega početka točno in vestno začrtana, je sveta dolžnost S. K. S. Z. — Vsi Slovani obsojajo, kar se godi proti Poljakom na Pruskem. Dobe se pa Slovani, ki popolnoma opravičujejo vse, kar se vrši zoper Poljake v ruski državi. Priznam, da mnogo Slovanov obsoja postopanje ruske vlade zoper Poljake, toda vse le bolj iz neke plato-nične simpatije in naravne melikočut-nosti, ali pa iz verskih ozirov. Toda tudi kadar obsojajo postopanje ruske vlade proti Poljakom, udrihnejo radi nekateri Slovani postrani po Poljakih, češ, da so sami krivi svoje osode, da so nespravljivi z Rusi in so mnogo proti njim zakrivili. Sploh jo bilo v postopanju tudi neruskih Slovanov proti Poljakom doslej toliko neodkritosrčno-sti, hinavščine, krivičnih sodb iz nevednosti razmer in zgodovine, da nimamo pravice Poljakom čisto ničesar očitati, ako se ne zadrže napram nam tako odprto in toplo, kakor bi mi želeli. Jaz se le čudim, da se niso dali še bolj odstrašiti. Predvsem bi morali Slovani Poljakom izjaviti, da imajo pravico do svojo politiške neodvisnosti, ki jim je bila iztrgana s krivično silo in na veliko škodo celega Slovanstva. To izjavili bi morali ne samo iz platonične Simpatije in naravne mehkočutnosti, tudi no izključno iz verskih ozirov, ker so Poljaki katoličani kakor mi, ampak pred vsem s slovanskega stališča. Mi nimamo nobeno pravico nastopati kot sodniki med Rusi in Poljaki. Poljaki sami imajo pravico in dolžnost, da določijo svojo razmerje do Rusov, če hočejo ž njimi biti v politiški zvezi in v kakšni, ali se pa hočejo narediti od njih popolnoma neodvisne. Kakor ne moremo siliti Bolgarov, da bi se podvrgli Srbom, tako ne moremo siliti Poljakov, da bi se podvrgli Rusom. Za Slovanstvo bi bilo še boljše, ako bi se Poljaki popolnoma oddelili od Rusije, ker bi na ta način se Poljska hitro kulturno ojačila in bi kulturni in slovanski vplivi lažje in hitreje delovali na Ruskem. Kljub temu, da ima pretežno večino slovanskega prebivalstva, ni bila Rusija nikdar slovanska država in ni še sedaj. Dvor je nemški, vladajoča rodbina je nemška po krvi in po duhu, birokracija nemška po duhu in v precejšnom deiu tudi po krvi, kulturni duh pa, ki preveva Rusijo, jo neka čudna mešanica tatarsko-bizantin-sko-nemških vplivov. Poljaki, ki so se pod Oršo borili z Ivanom Groznim, ruskim carjem, so se ravno tako borili za slovanstvo, kakor oni, ki so pod Grumvaldom premagali nemške Križarje. Mi moramo priznati Poljakom na Ruskem isto pravico do politiške svobode, kakor jo priznavamo Makedoncem na Turškem. Naša slovanska ideja je bila enostranska, izpačena in pokvarjena, ker smo gledali samo na enega sovražnika Slovanov, na germanizem, prezrli smo pa druge ne manj nevarno sovražnike, namreč bizantizem in moskvičizem. Deloma so Slovani zahodni in južni celo koketirali s poslednjim in mislili, da jim bo prišel na pomoč zoper prodirajoči germanizem. Samo Poljaki so so borili vedno dosledno na obe strani in čakali, dokler se ne iztreznejo drugi Slovani ter njim no pridružijo. Nam ni treba šele izpreobračati Poljakov ter jih pridobivati za misel slovansko, ker so se že sami čutili kot Slovani in delali, še predno smo so mi zavedali svoje narodnosti. Nam je treba samo kori- in ko jo bo v doglednem času ros izvršila docela in v vsem, bo storjen zopet korak naprej na poti do ljudske izobrazbe. o. o. ' »Viš, Pope; tu pa nI prou, de maš mene tku na pi*i<. Sej t nism jest nekol nč hudga narodu, pa me deuleš u nč in na pestiš nubene kucine na men pr gmahl« z ačeu me je unkat dohtar Uražn špikat, ke srna so narajmala skp u tist hiše u Štelnarjh, ko moreš plačat en groš, če greš ud uspred vajna, če greš ud struni, pa nč. girati našo idejo slovansko ter jo opreti na dejanske razmere, pa se bomo takoj ujemali s Poljaki. Kako naj sploh Poljaki držo z drugimi Slovani? Njihov veliki greh je, da se neradi udeležujejo raznih slovanskih shodov. — Tudi v tem oziru so se z velikim svojim samozatajevanjem že precej poboljšali. Predstavimo si položaj Poljaka na takih shodih. Na eni strani sedi zagovornik sistema, ki je razbil, opu-stošil in s krvjo oblll njihovo domovino in uničuje z vsemi sredstvi njihovo kulturo. Vsaka poljska rodbina skoraj ima mrliče, katerih kri upije k Bogu za maščevanje, a tu sedi zastopnik sistema, ki je to povzročil, in odo-bruje vse to in s ciničnim nasmehom gleda na svojega slovanskega pobra-tima. Na drugi strani sede zastopniki drugih slovanskih narodov, ki z največjo nevednostjo in večkrat tudi zlo-voljo izrekajo najkrivičnejše sodbe. Močnejšim dajejo prav brez premisleka, slabejšega pa obsojajo brez vesti. Gotovo mora biti težko sedeti na takih shodih. Kakšna pa je od njih korist? Doslej nismo videli še nobene. Nobena slovanska zadeva se ni niti za ped pomaknila naprej s pomočjo slovanskih shodov in slavnosti. Kar smo napredovali, napredovali smo vsak slo-vansk narod za sebe z vztrajnim delom svojim. In od dela so niso Poljaki nikdar odtegovali. Kako naj se pa pridružijo Poljaki slovansko - moskalofilskemu gibanju. Ali naj pljujejo na svojo zgodovino, na celo svojo preteklost, pa vse svoje mrliče, ki so padli v boju za njihovo domovino? — Ali naj so odrečejo svoji domovini, jeziku, kulturi, prihodnjosti, za katero so že toliko žrtvovali? Mi moramo priznati Poljakom isto pravico do njihovih d r ž a vn o -p r a v n i h teženj, katero priznavamo Čehom in Hrvatom in sploh vsem drugim slovanskim narodom. Lahko smo različnega mnenja, kar zadeva, uresničenje teh idealov — jaz sam zase sem prepričan, da. se lahko še uresničijo — gotovo pa ne moremo odrekati Poljakom pravice, da za. njimi teže. Ako hočemo, da bodo Poljaki šli skupaj z drugimi Slovani, morajo jim Slovani tudi kaj prinašati. Slovansko gibanje pa, kakor se je razvijalo v zadnjih desetletjih, je pa zahtevalo od Poljakov samih žrtev in odrekovanja, a ni jim obetalo ničesar. Vrniti se moramo k slovanskemu programu najboljših slovanskih prvakov, postaviti konkretno in precizno, ne pa samo v splošnih in nedoločnih izrazih načelo, da ima vsak slovanski narod pravico, sam odločevati o svoji osodi in da nima nikdo pravice kratiti Slovanom napredka, svobode in kulturnega razvoja, pa naj bode to turški kalifat ali ruski carat ali nemška birokracija, pa se bomo takoj našli v isti vrsti s celokupnim poljskim narodom. »Poljaki se pridružujejo slovanskemu gibanju brez pridržkov,« je odgovoril v Petersburgu Kramafu voditelj Poljakov g. Roman Dmcnvski. Isto bi jim morali odgovoriti tudi Slovani in vsako nesporazumenje bi bilo odstranjeno. Seveda bi nastale iz toga velike posledice. Slovanska politika se mora prenesti na avstrijska tla in s tem se začne doba treznega pozitivnega dela »Use pu zaslužejn!« »A jest tu zaslužem!? Kua pa jo tu, če jest, predlagam, de noj se gespude Hribari ena iblanska ulca špendera? Pa zaženeš preo taka larma, kokr de b biu sodn dan. S tem ja nism przadjau rneste nubeneh unkoštnk. Tistoh par table, ko jh u troba nanou ufremat, na u spraul nubenga na boraška palca, ta narmn pa naj dva, ko na uva dala nč zraven.« »Tu je že res; al za kua pa špen-derat glih ena taka ulca gespude Hribari, ke ma zguduvinsk ime; za kua pa ne kašna druga, recima: Wolfuva? Wolf je biu škof in putemtakm klere-kalc; astn, a tu paše za Iblana!?« »Holt; tu pa, na gre! Ta ulca pa men gopira! Jest sm ja glili zatu pred-lagu, de nej se gespude Hribari špendera Gosposka ulca., ko sm mislu, de u ja kermo u glava padi natu, in de u predlagu, de nej se Wolfuva ulca pa men špendera. Pa naš ubčinsk svetniki sa tak telebani, de jm na gre nubena reč drgač u glava, kokr če jm ja iz krc-pclcam not ubiješ.« »Tu je pa vnder čudn, pusebn, ke sm že jest enkat sam u to reč guvuru in svetvu, de nej b se Wolfuva ulca prekrstila u Krvauga maSetna ulca--« »Tku pa nekar ne guvor, če ne se uš tku zameru, de te na um nekol več pugledu,« m je prestrigu dohtar Uražn posameznih' avstrijskih slovanskih na rodov. Slovanski politiki, ki so videl v sedanji Rusiji bodočo oporo slovan stva, so odbili od sebe Poljake, Rušim in ogromno veČino Rusov, v Avstriji s< si pa izpodbili tla za pozitivno politiko Dr. Leopold Lenard. Idrijske novice. i Koncert je napravilo MladeniŠki društvo »Struna« in si v ta namei pridobila nekaj domačih godcev in pa izbornih moči iz Ljubljane. Progran je bil raznovrsten, godlo se je izborno sploh so bili navzoči poslušalci prai zadovoljni, le nekaj je kazilo lepi veče; — nezasedeni stoli v prostorni telovad niči naše realko. Naštel si 57 obisko valcev koncerta, ki so sedeli in neKa dijakov in malo drugih, ki so zadaj sta li. Radi tega je imelo društvo »Struna 20 K izgube in za visokošolce na Dn naju in v Pragi, katerim na korist si je koncert osnoval, ni nič ostalo. — Iva ko jo vendar do tega prišlo, saj je i Idriji obilo inteligence, poleg tega j bilo isti večer zelo ugodno vreme, dai pred praznikom zelo vabljiv, ker ] človek drugi dan prost, in vendar tak' praznota po telovadnici? To je sa tistega hujskanja stranke proti strai ki. Je še v živem spominu, ko so m Ceciljin koncert prišli nekateri profe sorji mestne realke, pa jih je »Narodi radi tega pokrtačil, kakor kake fant: line in jim zabičal, da s klerikalci smejo imeti nobenega stika nikjer r, nikoli. In naprednjaki sploh se ne snu jo bližati klerikalcem, ker so ti ne stri njajo z absolutno svobodomiselnostjo In kar v listu bero, menijo, da mors že res biti, ali pa radi ljubega miru si ne drenjajo tja, boječ se kakega napa da. Radi tega se tudi naša stranka b vsiljuje na prireditve nasprotnikov ker so je že naletelo, da so mu je pokal zalo, kaj pa ti tu? Kaj iščeš stika z na, mi? Za te je prostor drugod! In vendai je bilo na vabilih tiskano »k obilni udeležbi se vabi«. Zato tudi na zadnj koncert »Strune« ni prišlo kaj našit somišljenikov in kateri so prišli, so si na moč čudili onim naprednjakom ii soc. demokratom, katerih ni bilo i dvorani. Saj se tako rado povdarja, di klerikalna strančica se kar zgubi 1 morju nebrojnih liberalno in socialni demokratično mislečih, in glej to moi je je isti večer vse drugam pluska/o kakor pa na koncert. — Kako vse dru gače je bilo prešnjo nedeljo in na praz nik Mar. Rojstva v Didičevi dvorani ko si težko dobil sedež ali v drenju sta pri igri in koncertu. Najbrž se bo za grizenost sama snedla, ko se bode po časi spoznalo, kake sadove da rodi. i Politične shode je imel državn poslanec Gostinčar dne 8. t. m. v Sred nji Kanomlji, v soboto v Idriji in zad njo nedeljo na Vojskem. Navzoči s bili prav hvaležni pridnemu poslancu ki na periferijo Kranjske, v oddaljeni naše hribe, kamor ne pelje še nobeni železnica, pride poročat o sedanji poli tični konstelaciji, o uspehih doseda njega delovanja in o navodilih, kaj b bilo za naše okraje najbolj potrebno ii. prikladno. Zato je bila povsod zelo za^ nimiva debata, se stavila vprašanja ir dali odgovori, da so se vsi prav zado voljno razšli. Dne 18. t. ni. ima zope shod v Žireh in 25. t. m. v Črnem vrhu i Na c. kr. rudniški ljudski šoli s( je pričelo novo šolsko leto v petek dne beseda in me tku grdu pugledu, de mi je kar mraz stresu. »Nej nekar na zamerja! Jest sn' mislu, de se jm um iz tem še pršmaj hlou; sej ta krvau mašetni sa jm j« ena lepa šuma gnarja vrgl, pa sa zde, tku jezn na te mašetne. Tu je ja Cudn!' »Le nekar se tku na fršteli; sej pu znJtm toje muhe! Ti čš bt zmeri nadou žen, u resnic s pa tku navihan, ket koz ruh. Veš, ta nar lubš m je, če pestenif ta reč pr gmah; pa vn pejma, ke tuk je tku mučen duh, de se m že kar * glau vrti.« »Ta duh b lohka že zdauni ud pravi; sej ste dost, douh mel u rokal kumanda čez Iblana; pa preli ni nu bonmu ubčinskem svetnko ta dull ' nus udaru; sam zde j se nad nim zmr dujete. Pugledal b mal u druzeh me steh, kuku maja tu prštiman, pa b s dal pumagat.« »Ja, prjatu; ki sma se mel mi Ca za ta duh am jemat sej šo iz našo strai ko nisma mogl ta duh uclpraut, kc j še bi u nus silu.« »No, nej pa bo; pa se usedva ke! na klop, de se še kej pumenma. S< maja čas, kajne?« »Udkar sm soja prajarija tku dol' u guar spravu, s lohka Sterndvcjst u čas prvošm na dan.« »Pol je pa glih prou. M uja pa 'n! I puvedal, kuku sa kej rotušk pojomta: 9. t. m. Vseh otrok je nad ednajst sto. Vsako leto imamo več šolske mladine, a prostori, kamor zahajajo k pouku, so pa že več let vedno isti. Prej je ministrstvo toliko storilo za našo šolo in se celo s tem ponašalo, sedaj se pa ne dobi od njega nobena svota, da bi se razširilo poslopje ali ustanovila nova učna mesta. Vedno se izgovarja, da ni njegova dolžnost skrbeti še za šolo, ko že tako svoje rudarje zadostno plačuje. Najrajše bi oddali šolo deželi, katera se pa brani tako veliko breme sprejeti na svoje rame. Ako bi država odstopila rudnik deželi, bi ta seve z obema rokama sprejela rudnik in šolo v svojo oskrb, a same izdatke brez dohodkov pa ne mara. Vendar dolgo ne bode mogoče tako ostati. Več razredov je prenapolnjenih in s sedmim razredom šola ni popolna. i Kaj je z osmim razredom na naši dekliški šoli? se je na zadnjem shodu vprašalo. Gosp. dekan je pojasnil, da se je z veliko težavo in raznimi zaprekami razširila dekliška šola do 7. razreda in tudi za 8. razred je bilo v proračunu postavljenih 2500 kron. Ker se isti niso porabili, jih je konec leta finančni minister sebi pridržal. Ko je gosp. dekan videl, da ne bo na rudniški šoli 8. razreda, ga je otvoril na lastno odgovornost pri Uršulinkah. A mestna občina je protestirala in zahtevala 8. razred na ljudski šoli, ne pa pri Uršulinkah in poslanci so na Dunaju ministru očitali, da strankarsko ravna, ko dopusti privatni pouk za 8. razred v svoji hiši klerikalcem. »To se pač lahko zabrani in Vam ustreže,« je rekel minister, pa je februarja meseca poslal gosp. dekanu oster ukaz, naj se osmi razred pri uršulinkah takoj zaključi. Prosil je gosp. knezoškofa, da je osebno šel na Dunaj posredovat, naj se vsaj pusti še do konca leta; kam hoče sedaj v sredi šolskega leta 30 deklic, ki obiskuje 8. razred? Težko je šlo, vendar je nazadnje prišlo dovoljenje, da se je pouk zvršil, a za naprej prepovedal. Tako borno letos po soglasnem sklepu liberalcev in socialnih demokratov brez 8. razreda. Tolažili so se in pisali v svojem listu, da bode ministrstvo gotovo omislilo letos 8. razred in tako šolo izpopolnilo v pravo meščansko šolo. A odgovor je prišel, in sicer negativen, saj drugega ni bilo pričakovati. Se jim par let prej ponuja 8. razred, a se nobeden ne pobriga zanj, se otvori privatni pouk drugod, se spet protestira proti njemu, je najbolje takim nič ne dati, pa bodo mirni ostali. Če pa bode tako postopanje ljudstvu na korist, je pa drugo vprašanje. i Na naši realki je bilo lansko leto 243 učencev. Letos kaže, da bode malo manj tujcev, kakor druga leta; vsaj paralelk več ne bo. Posebnost je ta, da bodo tekoče leto obiskavale ta zavod privatistinje. Za starše bode prav, ker bodo ceneje shajali, za dekleta tudi ne bode napačno, ko bodo še v domači družini, samo za dijake je to sitno. Milo je potožil realec svoji materi: »Vidiš mama, tako fletno je bilo do sedaj na realki, ko smo se pobje včasih pretepali in sem kakega prav pošteno »na-majil«, sedaj so se pa te zijale vteple med nas in vse naše razposajenosti bode konec.« i Redna mesečna predavanja za člane in prijatelje »Katoliške delavske družbe« se zopet prično. Prvo preda- ud gespuda Hribarja sluvu jemal. Uni gvišn veja!« »Kaj na um vedu! Men gespudi use na nus naneseja; jest pa kar pru-tukol nardim, pa sma na čistem.« »Tu je pa pametna misu! A tud Čez tist prutukol nardeja, če kej skus kašna klučaunca vidja?« »Čez use; iz ena beseda: čez use! Zdej pa mal tih bod, pa pušluši. Teb se, ke ne, čudn zdi, de sa šli rotušk pe-jomtari h gespude Hribari sluvu je-mat?« »Kua se m u čudn zdel? Sej tu vnder manera in pa hvaležnast puger-va saj ud tisteh, ke jm je gespud Hribar pumagu, de sa tku hitr u lft zlezel in tu še clu brez usake pusebne muje. Pusobn Ribnkar se je Hribari lohka za-hvalvou, ke mu je negav ageterajne t' u fest n a g r a d u .. . »Tu je res! Al vnder t puvem, de ni ta nar preh nubedn mislu na tu. Še le, ke sa Slišal, de je mugoče, de pride gespud Hribar še nazaj za žepana, začel se jm je neki danit, de b bla zdej ta nar leuš prložnast, de b se mu mal pršmajhlal. In enga lepga dneva sa s liakcpil na plač usak za on groš čebule in šli sa sluvu jemat.« »Za kua pa čebula?« »Prsmoda; a na veš, de čebula ta nar preh souze prvab u uči. Jest sm že mou šo kot štedent večkat iz čebula za upraut, če sm narajmu na kašn bi trd vanje bo v nedeljo, dne 25. septembra t. 1. ob pol 8. uri zvečer v dvorani hotela Didič. Predaval bo čast. gosp. kaplan Josip Gnidovec. Po predavanju bo zabavni večer v slovo onim vrlim društvenikom, ki nas meseca oktobra za nekaj časa zapuste, ker jih kliče nekatero cesar mod svoje vojake, drugi pa bodo šli izobrazovat so v rudarsko šolo. — Vse društvonike in prijatelje naše vljudno vabimo, da se rednih mesečnih predavanj udeležujejo v kar najobilnejšem številu. Vsako predavanje se bo pravočasno objavilo v »Slovencu« in pa z oglasom v društvenih prostorih in v prodajalni »Kršč. gospodarskega društva«. i Roditeljski sestanek priredi uči-tcljstvo c. kr. rudniško ljudske šole v Idriji v soboto dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v šolski telovadnici. Predaval bo g. c. kr. učitelj Josip Novak o alkoholu, sovražniku človeštva. Da pa ne bomo koga s tem, da smo napovedali tvarino, o kateri se bo govorilo, opla-šili, izdamo že vnaprej toliko vsebino predavanja, da se ne bo skušalo odraslih »preobračati v popolne abstinente, temveč se bo staršem dalo le nekaj navodil, kako bi bilo mogoče pri mladini začeti, da bi se grozna nadloga pijančevanja kolikor mogoče omejila. Torej starši in prijatelji mladine, le brez strahu k roditeljskemu sestanku! i Trgovski sotrudniki mesta Idrije naznanjajo cenjenemu občinstvu, da so je dne 20. avgusta t. i. sporazumno s trgovsko obrtno zadrugo sklenilo, da bodo v Idriji odslej trgovine odprte v poletnem času od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer in v zimskem času od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Slavno občinstvo se prosi, da ima toliko socialnega čuta, da si preskrbi svoje potrebščine med dnevom in ne šele ob času, ko je treba trgovine zapreti ter tako pripomore trgovskim sotrudnikom po trudapolnem dnevnem delu do potrebnega počitka. i Veteranska slavnost. Na praznik Marijinega rojstva je praznovalo veteransko društvo 27 letnico obstoja in blagoslovljenja društvene zastave ter cesarjevo 80 letnico. Ob pol 9. uri dopoldne je bilo uniformirano moštvo pri sv. maši v župni cerkvi sv. Barba'-e. S svojo navzočnostjo so društvo počastili gg. c. kr. rudniški nadsvetnik Jos. Kor-šič, c. kr. Sodni svetnik Henr. Šturm, dekan Mihael Arko, c. kr. davčni nad-uravitelj Ant. Krapš in c. kr. poštar Vaclav Helmih. Po sv. maši je društvo defiliralo pred zgoraj imenovanimi dostojanstveniki pred c. kr. rudniško ljudsko šolo. Obilno občinstva pa se je zbralo pri večerni veselici v hotelu Didič. Med drugimi odličnimi gosti smo videli tudi našega vrlega državnega poslanca g. Jos. Gostinčarja. Ko je veteranski stotnik gosp. Fran Kos napil presvetlemu cesarju, pokrovitelju veteranskega društva, so iz sto in sto grl navdušeno zaorili po dvorani trikratni živijo! Zelo marljivo je igrala idrijska godba, mnogo zabave pa je napravil srečolov s prav lepimi dobitki. jeseniške novice. j O koroškem denarnem polomu imajo naši ljubeznjivi sociji po tovarni veliko govoriti. Naši ljudje dobro vedo, da nas prav nič ne briga, kaj počnejo koroški Nemci, samo da nam srce. Iz čebula se ta nar preh srce umehča, tu s zamerki.« »Pol je pa mende tud gespud Vun-čina iz čebula pršou du souz, ke je ceu čas pred gespud Hribarjam cmeuliu in se emiru?« »Kua pa druzga! Mar je nemu gespud Hribar. On je ja kumi čaku, de jo šou gespud Hribar u penzjon, de jo lohka hitr spet ta pru nemška uloga pisu na dežlna ulada, ke se mu je že tku tužil pu nemškeh ulogah, če prou mu ni nubedn naroču, de noj nemšk piše.« »A tku je ta reč! Ivuku pa jo tu, de pulcaji nisa šli nč sluvu jemat; soj sa vnder bli tud gespud Hribarju pud-ložnki?« »Pudložnki pa, pudložnki! Tu sa četil, de sa negau pudložnki, pusebn tokat, ke sa skus tri tedne nuč in dan služba upraulal, pol jm je dau pa usak-mo pu pet krone za usa ta muja. Zdoj, ke sa bli spet one par nuči mal bi upre-žon, jo pa Lašan kar usakmo pu petnajst krone udrinu. Ki pa morja bt pol tku naumn, de b za tisteh boreh pet krone še čebula kepaval, ke b ja nucal za sluvu jemat; sej sa mogl tku ceu čas, kar je biu gespud Hribar žopan, sama čebula natepavat, pa česn prgriz-vat, čo sa tli iz soja plača vn pridet.« A tku. Tu sa pa še na slabšem, kokr Boltatu Pepe iz Kudeluga- Slovencem nič no škodujejo. Ako pa hočejo naši delavci socialnim demokratom dati prav krepek odgovor, naj jim pomole poti nos »Slovenca« z dne 7. septembra t. 1., kjer jo fotografirana dvajsetorica socialnodemokraških tatov in defravdantov, ki so »luštno« živeli od denarcev, ki so jih znašali različni sociji v vsakovrstne blagajne. Število teh delavskih »prijateljev« pa s to dvajsetorico pra»' gotovo šo ni končano, če hočejo naši ljudje lo nekoliko pregledati vrste socijev. Sociji naj so nikar no praskajo tam, kjer jih ne srbi, sicer se jim lahko nare.di rana! j »Sava«. V Pongratzovem društvu »Sava« nekaj poka, kakor se čuje. Kadar bo eksplodiralo, bomo natančnejše poročali. Nekje smo svoj čas brali, da jo bilo društvo ustanovljeno le proti »klerikalcem«. Menili smo, da bo to kanon na klerikalnega zmaja, sedaj pa vidimo, da jo bilo le žabica, ki poka; zato pa tudi eksplozija ne bo imela posebnega pomena. j Nova šola. Kakor smo slišali, je imel g. deželni odbornik profesor Ev-gen J are z jeseniškim krajnim šolskim svetom prav znamenit, razgovor o nameravani novi jeseniški šoli. Nova šola bo baje tako moderno prikrojena, da bo delavstvu in sploh jeseniškemu ljudstvu v velikansko korist. Kadar poizvemo kaj natančnejšega, bomo sporočili. j Jeseniški mladini pišejo po svojih časnikih, da zato ob cesarjevem rojstnem dnevu niso razobesili zastav, ker jih nimajo. Radovedni smo, kje so jih dobili za sokolsko župo! Strah je pač včasih tudi dobra reč, semintja pa se skušajo nekateri iz strahu rešiti — z lažjo. j Vabilo k predstavi v »Delavskem Domu« na Savi v nedeljo 18. septembra 1910. Predstavlja se »Lumpacij vaga-bund«, burka s petjem v treh dejanjih. Pri predstavi sodeluje društveni orkester. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina: Sodoži I. do III. vrste 1 Iv; IV. do VI. 80 vin.; od VII. vrste dalje 60 vin. Stojišča po 30 vin. Otroci plačajo na stojiščih polovično vstopnino. Vstopnico se dobe pri blagajni zadnjo uro pred začetkom. VOJNA NEVARNOST MED GRŠKO IN TURČIJO. Razmere med Grki in Turki so vodno bolj napete. Turški zunanji minister Rifaat paša se je te dni spri s carigraj-skim grškim poslanikom. Grški poslanik se je namreč pri Rifaat paši zavzel za grškega patriarha, ki je zadnji čas sprt s Turki. Turški zunanji minister sc jo zato zolo zjezil in jo grškega poslanika pošteno nahrulil, češ, naj se ne vmešava v notranje turške zadeve. Turški zunanji minister je imel formalno prav, seveda če jebilo njegovo postopanje diplomatično previdno, je drugo vprašanje. Dejansko je nastop turškega zunanjega ministra Grke zelo razburil in to tembolj, ker so Turki šo poostrili svoj bojkot grškega, blaga. Turki in Grki so tako razburjeni, da lahko najmanjši dogodek na meji povzroči vojsko. Turki bi najrajši pobili Grko. V Carigradu morajo zato stražiti Grke orožniki. Turško časopisje hujska proti Grkom. V Solun odpošiljajo vojake. Medtem, ko je položaj za Grke tako resen, se pa le ti sami medsebojno prepirajo. Včeraj so se v Atenah med sejo grško narodne skupščine poslanci stepli med seboj. Policija je morala zastražiti galerije. „Slovenska Straža." Novi ustanovniki. Dr. Frančišek Pavletič, odvetnik, Gorica, 200 K. — Duhovščina dekanije Braslovče, 200 K. — Duhovščina jare-ninske dokanijo, 200 K. — Franc Korošec, nadžupnik, Sv. Križ tik Slatine, 200 K. Slomškov dar po 20 K: 131. Ivan Hribar, Šmarje pri Jelšah, 20 K. 132. Miha Snoj iz Črnuč, 25 K. 133. Duhovščina dekanije Braslovče, 20 K. 134. Po g. profesorju Jarcu posojilnica Slovenska Bistrica, 20 K. 135. 136. Nabrali kat. dijaki v Kranju, 40 K. 137. Dekleta na dekliškem shodu na Črni gori pri Ptuju »kot spomin na romanje za svojo obmejne sestro, na predlog Ane Drevenšek iz Cirkovc, 30 K. Nadalje se je nabralo kot »Slomškov dar: Anton Kolar, župnik, it. Ilj, 10 K. — Josip Rušič. Krsnik, 3 K. — Mih. Zev-nik, kaplan, Kamnik, 1 K. — Rihnrd Smolej, kaplan, Komenda, 1 K. — And. Mejač, Komenda, 1 K. — V. Mejač, Komenda, 1 K. — Ivan Stcrein, Komenda, 1 K. — Duhovniki zbrani na konferen- ci na Rovih, poslal g. župnik Jos. Vole, 15 K 30 v. — Josip Puntar, profesor, kndidat, Unec pri Rakeku, 2 K. — Anton Zrimšek, mesarski mojster, 3 K. Nabrano ob priliki veselice: Slovensko katoliško bralno društvo na Trati, 10 K. Nabrano v veseli družbi: pri g. Iv. Vrazu v Brobrovniku, 5 K. Podružnicam. Našemu pozivu, dal pošljejo svojo imenike, donesko in poročila, so jo odzvalo lopo število podružnic; vendar šo no vso. Prosimo tisto podružnice, ki šo niso storile svojo dolžnosti, da takoj pošljejo imenike, doneske in poročila o sejah; one, ki niso poslale poročila o ustanovnem zborovanju, naj ga prilože. Pozor slovenski kupcil Išče se slo« venski trgovec za nek trg na Koroškem. Na prodaj je namreč lopo posest* vo, z zelo rodovitnim poljem, večinoma ravne loge in s precej senčnega gozda. Poslopja so v najboljšem stanju. Cona od 3000 do 2600 K. Vračunana je tudi živina. Prostori so jako lopi, nekdaj je bila \ njih gostilna. Zelo pripravni za trgovino. Več pove Slovenska Straža. 2. Vila, 33 oralov gozda, v njem rudnik, ki se prej ali slej odpre. Za človeka, ki ima denar v hranilnici, žo sam gozd daje imenitne obresti. Rodoljuben kupec 25.000 K. Več pove Slovenska Straža. 3. Malo jezero na prodaj, v tihem zatišju, pripravno zlasti za napravo poletnega letovišča. Cena 25.000 K. Če ne najdemo doma podjetnega človeka, so obrnemo na Čehe. Več pove Slovenska Straža. Somišljeniki, agitirajte za naše vžiga« lice in preskrbite, da so bodo povsod rabile in prodajale vžigalice v korist obmejnim Slovencem, ki se naročajo pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Treba je tozadevne agitacijo do zadnje vasi, kei bi bil to lahko volik dohodok »Sloven« ski Straži«. Tozadevno agitatorično de< lo naj se razdeli, pritsne naj se na tri govine, na gostilno, na vse naše pos.a« meznike, posebno na gospodinje! Naročila sprejema in izvršuje Gospodarska zvoza v Ljubljani, ik ima stalno zalogo. Pošilja so izvirne zaboje, to je 50 zaviti kov po 100 škatljic, ali tudi manj, toda lo po železnici; pošta ne sprejema vžigalic in se nato opozorijo osobito naši manjši odjemalci-, kojim nasvetujemo; da si nabavijo isto pri bližnjem trgov« cu; če bi jih ta no imel, naj se ga prisili, da jih naroči. Pri naročilu naj se nave< de natančno železniška postaja in zad« nja pošta. Neznanim odjemalcem se po-šilja samo proti povzetju, oziroma naj se navedejo reference. Recite našim 1 ju« dom, naj si no puste vsiljevati drugih vžigalic; kadar jim kdo vsiljuje druge vžigalice, naj zahtevajo odločno vžiga< lice za obmejne Slovence! Udeležba šolske mladine pri priredbah telovadnih društev. V seji c. kr. dež. šolskega sveta je bila. v razgovoru udeležba šolske mladine pri priredbah telovadnih društev. Dr. Lampe je interpeliral dežel« nega predsednika barona Schwarza o izvršitvi sklopa c. kr. deželnega šolskega sveta, ki prepoveduje šolski mladini vobče nastope pri prireditvah telovadnih društev. Uspeh te prepovedi je bil jako različen. Zveza telovadnih odse« kov (Orli) jo takoj sklenila, da se bo ravnala po ukazu najvišje šolske oblasti v deželi in pri svojih prireditvah ne dopušča šolsko mladine. Pri Sokolih jo bil pa uspeh ravno nasproten. Pod pre< tvezo, da so se pritožili na naučno mi< nistrstvo, zdaj demonstrativno nasto« pajo s takozvanim naraščajem, to je a šoloobvezno mladino, majhnimi dečki in deklicami. Taki nastopi so vrše ne< prestano in pri njih sodelujejo tudi učitelji, ki s toni očitno demonstrirajo proti odloku c. kr. deželnega šolskega sveta. Taki nastopi liberalnih društev pa imajo tudi sicer za mladino jaka kvarno posledico. Mladina so privablja na veselico, pri katerih jo glavna stvat ples in pijančevanje. Dr. Lampe navaja več slučajev iz zadnjo dobo, iz katerih jo jasno, da podrejeno oblas.ti, zlasti šolska vodstva, naravnost zaničujejo odlok c. kr. deželnega šolskega sveta. Izgovarjajo so nekateri, čoš, dn jim odlok ni bil intimiran, d asi je deželni šolski svet žo junija meseca storil svoj sklop, ki no vsebuje nič novega, ampak propovoihijo lo nekaj, kav jo žo po šolskem zakonu zabranjono. Deželni predsednik odgovori, da bo dal natančno preiskati, kako so podrejeno oblasti izvršile ukaz c. kr. deželnega šolskega sveta in da se bo proti učiteljem, ki ta ukaz prezirajo, najstrožje postopalo. Obstoječa društva po svojih pravilih niso opravičena, sprejemati k telovadbi šoloobvezno mladino. — K temu pripomnimo, da se je pritožilo na učno ministrstvo samo žensko tel. društvo v Ljubljani. Seveda taka pritožba ne bo imela nobenega uspeha. Starši, ki pošiljajo svoje otroke v sokolskc telovadnico, cla s tem podpirajo takozvano svobodomiselno organizacijo, pa svojim otrokom največ škodujejo. Kdo bo pa kaznovan? Kaznovan bo ubogi otrok za brez vestnost svojih staršev! Učitelji pa, ki celo v kroju nastopajo.s šolskim naraščajem in vodijo mladino k pijanim veselicam, da bi na ta način pomnožili vrste liberalne stranke, ne zaslužijo nobenega pardona. Naravnost škandal je bil, kur :-e je godilo te počitnice. Tu se mora napraviti red! fmirna resistenca na Južni železnici. Potegnjeni urad. Glavno ravnateljstvo južne železnice je obvestilo c. kr. brzojavni urad, da je nekdo potegnil urad, ko ga je obvestil, da povzroča pasivna resistenca znatne zapreke. Urad je večkrat telefo-nično povpraševal ravnateljstvo o stanju pasivne resistence in nekdo, ki ni bil upravičen, je mistificiral urad. Glavno ravnateljstvo je uvedlo strogo preiskavo. Soc, demokrati in pasivna resistenca. Soc. demokracija nastopa dejansko proti pasivni resistenci. Soc. demokra-ški pripenjači, kakor tudi strojevodje, store vse, kar le morejo, da povspešijo promet, ki ga zavira služba po predpisih članov tistih organizacij, ki so proglasile pasivni odpor. Pasivni odpor se širi. Splošna slika pasivnega odpora je sledeča: Osebni vlaki imajo sorazmerno manjše zamude. Nasprotno pa imajo tovorni vlaki večurne zamude, dasi vozijo soc. demokraški strojevodje proti predpisom hitro vlake. Pasivna resistenca se še ne pozna po ogrskih progah, kakor tudi ne, ali vsaj malo v Trstu, Inomostu in v Pustrski dolini. V Gradcu imajo tovorni vlaki zamude 2 do 6 ur. V Miirzzuschlagu se pasivna resistenca že bolj pozna. Osebni in br-eovlaki imajo zdatne zamude. Tovorni vlaki, ki bi bili morali pripeljati zgodaj ejutraj, niso došli do 1. popoldne. V Inomostu imajo vlaki iz Italije dveurne samude. Veliko škodo imajo zaradi pasivnega odpora trgovci s sadjem. Neki tovorni vlak iz Ale v Bolcan je vozil 26 ur. Brzovlaki imajo 20 do 30 minut zamude. V Tridentu so se sprli uradniki s postajnim načelnikom, ki nasprotuje pasivnemu odporu. Položaj na Tirolskem je zelo kritičen. Osobito na južnem Tirolskem je že več postaj prenapolnjenih. Oviran je osobito tovorni promet in pa promet vojaških vlakov. Slavno ravnateljstvo priznava, da ima tovorni promet večurne zamude, ofici-Blni krogi pa sodijo, da pasivni odpor fcmalu ugasne, ker se mu ne pridružijo in mu nasprotujejo soc. demokrati. KOLERA. Notranje ministrstvo javlja, da se je konstatirala pri 381etni Mariji Trav-nicek azijska kolera. V bolnišnico so odvedli natakarja Sauerja, o katerem sumijo, da je obolel na koleri. Pri bakteriološki preiskavi v Budimpešti so konstatirali v šest i ti slučajih azijsko kolero. Ravnatelj bakteriološkega bu-tlimpeštanskega preiskovalnega zavoja, prof. Preiss, je izjavil, da je vsa Donava na Ogrskem okužena po koma-bacilih. Preiss se boji, da se kolera razširi in da izbruhne spomladi, če jo tudi zdaj omeje. Boji settudi, da obišče Budimpešto, dasi -o rlozdaj v Budimpešti še ni pojavila. Tudi v Italiji se kolera širi. Preskočila je že morje in napadla Sicilijo. V Messini je obolelo že 14 oseb na znakih kolere. Kolera v palači avstrijskega trgovinskega ministra. Z Dunaja poročajo, da se je v palači trgovinskega ministra dr. Weiskirch-nerja pojavila kolera. Obolela je neka kuharica, katero so že odpeljali v bolnico za kolero obolelih. Cerkveni letopis. c Birmovanje. Red za kanonično vizitacijo in birmovanje v dekaniji cirkniški se je nekoliko izpremenil. Birmovanje se vrši po sledečem sporedu: Cirknica 2. oktobra; Begunje v ponedeljek 3. oktobra; St. Vid v sredo 5. oktobra; Unec v petek 7. oktobra; Planina v nedeljo 9. oktobra; Grahovo v ponedeljek 10. oktobra; Sv. Trojica v sredo 12. oktobra'; Bloke v četrtek 13. oktobra; Stari trg v nedeljo 16. oktobra; Babno polje v torek 18. oktobia. c Dekret sv. očetn o prvoobhajan- cih je vzbudilo posebno v severnih deželah veliko začudenje. Nek član kon-gregacije, ki je ta dekret izdala, je podal glede te določbe naslednja pojasnila: Dekret nikjer ne pravi, cla mora vsak sedem let star otrok sv. obhajilo prejeti, ampak takrat, ko k pameti pride; v južnih deželah se navadno to s 7. letom zgodi. V severnih deželah, kjer se otroci telesno in duševno pozneje razvijejo kakor na jugu, se pa to zgodi med 8. in 9. letom. Ta določba namerava v prvi vrsti odstraniti vse tiste zamudne formalnosti in pa predolgo pripravljanje na prvo sveto obhajilo. Od sedaj je prejem prvega svetega obhajila popolnoma odvisen ocl otrokovega spovednika, ki otroku po svojem prev-darku prej ali slej prvo sveto obhajilo dovoli. flvsiriiski izseljenci. V prvi polovici letošnjega leta se je izselilo iz Avstrije čez morje 88.434 oseb. Večinoma potujejo naši izseljenci v Zedinjene države; tako se jih je odpeljalo v letošnjem prvem polletju 74.262. Drugih 10.857 se je odpeljalo v Kanado, in le nekaj malega se jih je izselilo v Brazilijo in Argentinijo. Od tega števila se jih je peljalo samo 5036 čez Trst s parobrodi društva »Avstro - Amerikana«. Da se ta edina, domača avstrijska parobrodna družba ne more tako razviti, kakor bi bilo želeti, so krivi parobrodni trusti. Ves blagovni in osebni promet posredujejo večinoma parobrodne družbe, ki so v rokah privatnih kapitalistov. Te družbe so združene v parobrodne zveze ali tx-uste. Ti skrbe, da si posamezne družbe ne delajo med seboj konkurence in diktirajo vozne cene. Trgovec je popolnoma na truste navezan. Tako je tudi »Avstro - Američana« priklenjena na »sredozemski trust«, ki ji določi promet, ki ga ne sme prekoračiti. Tako sme »Avstro - Američana« le gotovo število izseljencev v Ameriko prevoziti. Družba se ne more trusta iznebiti, ker bi jo isti potom konkurence lahko popolnoma uničil. Sicer pa spravijo ves dobiček od naših avstrijskih izseljencev tuje parobrodne družbe, večindfna »nemški Lloyd« in pa »Hamburg Amerika«. Žalostno predvsem je to, da se avstrijska vlada za to vprašanje jako malo briga, kar dokazuje dejstvo, da nimamo niti postave za izseljence in da smo v tem oziru zadaj za drugimi državami. Dnevne novice. Sestanek dekanijskih odborov naših izobraževalnih društev bo v sredo dne 28. t. m. ob pol deseti uri v Ljubljani v prostorih S. K. S. Z. v »Unionu«. Naj se udeleže tega sestanka vsi doslej ustanovljeni dekanijski odbori, kjer pa še teh ni, naj se pa vdeleže vsaj nekteri zastopniki izobraževalnih društev. + Ali je Bienerthova vlada nemško-nacijonalna ? Ker se pri nas še vedno dobe ljudje, ki hočejo slepomišiti z Bienerthovo vlado, ne bo odveč, ako pribijemo, da Bienerthova vlada ni samo nemško-nacijonalna, marveč celo vsenemška. Tako moramo saj soditi po zaupnici, ki jo je Bienerthu izrekel — vsenemški zbor v Karlsruhe. Znano je, kako nestrpni so vsenemci celo proti onim Nemcem, o katerih narodnem poštenju ne more nihče dvomiti, ki pa so si ohranili toliko zdravega človeškega čuta ali vsaj toliko zdrave pameti, da priznavajo eksistenčno pravo tudi drugim narodom; kako napadajo in trgajo v svojih vsenemških glasilih kot narodne izdajalce n. pr. nemške krščan-sko-socialne poslance, a nič manj tudi liberalne! Ako torej ti ljudje v svojih programatičnih govorih izrekajo o vladi barona Bienertha laskavo sodbo, kakor je to storil dr. Class v Karlsruhe, potem mislimo, je to tako tako veljavno spričevalo o nemštvu sedanje vlade, da si bolj veljavnega ne moremo misliti. Dr. Class je rekel, da opažajo vsenemci pri vladi barona Bienertha isto dobro voljo nasproti nemštvu, kakor lani,, čeprav seveda še vedno pogrešajo proti slovanski predrznosti tistega odločnega dejanja, ki bi bil ravno tako potreben za, obstoj države, kakor bi bil koristen Nemcem. Kaj neki hočejo reči s tem »odločnim dejanjem«? Pa ne, da bi nameravali s slovansko parlamentarno večino uprizoriti — Jernejsko noč, ka-li?! Pa še nekaj smo radovedni: Za obstoj katere države pa se boje vsenemci? Pa vendar ne za obstoj »ul-tramontanske« Avstrije? Potem naj bodo potolaženi, avstrijski Slovani svoje drage domovine, — čeprav je ča^ih malo kruta z njimi, .— ne bodo pustili rušiti od nikogar — tudi ne vsenem-cem ! -j- »Neue Freie Presse« na potu popravljanja. »Neue Fr. Presse« je objavila sledeč popravek: »Celovec, 5. septembra. Slavno uredništvo! V Članku »Poskušnje sanacijo klerikalnih podjetij na Koroškem« v večerni izdaji Vašega ccnjenega lista z dne 2. t. m. se pri razpravi o zadevi »Centralne blagajne gospodarskih zadrug na Koroškem« in o tvrdki Palese in Kayser govori o polomu industrijskih podjetij na Koroškem podvzetih od slovenskih duhovnikov in se ta polom označuje kot »težko preboljiv udarec za slovensko klerikal-n o stranko na Koroškem. Nasproti temu prosim, da sprejmete sledeč popravek: S podjetji tvrdke Palese & Kayser slovenska duhovščina nima prav nič opraviti. Oba monsignora, Kayser in Weiss, sta nemška duhovnika; prvi celo Nemec iz rajha; monsignor Weiss posebe j je še pred nekaj leti govoril v koroškem deželnem zboru nemško.- nacionalen narodno pretiran govor, ki so mu ga koroški Slovenci hudo zamerili. Centralna blagajna, koje ustanovnik je bil monsignor Weiss, je tudi nemško podjetje. Slovenske gospodarske zadruge pripadajo slovenskim gospodarskim zvezam v Ljubljani in Celju. Cela zadeva Centralna blagajna — Palese & Kayser se torej razvija na nemški strani, slovenska stranka v deželi ž njo prav nič nima opraviti. Za objavo teh vrstic v naprej se zahvaljujoč, beležim z velespoštovanjem za »Katoliško-poli-tično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem« — načelnik dr. Brejc. + Trgovska in obrtna zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v torek, dne 20. septembra t. 1. ob 5. uri popoludne v dvorani mestnega magistrata redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: L Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Volitev namestnika člana v kuratoriju zavoda za pospeševanje obrta na. Kranjskem. 5. Prošnji za podporo obrtnih nadaljevalnih šol v Mokronogu in v Spodnji Šiški. 6. Prošnja za dovolitev povračilnih obresti za nezakonito prejete zneske zborničnih do-klad. 7. Informacijski tečaj za zadružne funkcionarje. 8. Telefonsko omrežje na Gorenjskem. -f Kaj je političen talent? To nam je včeraj odkril »Narod«. Političen talent je, pravi »Narod«, dvorni svetnik Ploj, »ki daleč prekaša vse slovenske klerikalce«. Razumemo to kadilnico pred znano obravnavo. Sedaj vemo, kaj je treba človeku, da je pri liberalcih »političen talent«. Človek mora biti obstrukcionist in vladni mešetar obenem. Čudno, da ni »Narod« povedal, da je »politični talent« tudi Ivan Hribar: Vseslovan z nemško pogodbo. Mi take »nolitične talente« privoščimo liberalcem, ker so možni le v liberalni politiki nedoslednosti. + Politične »značajnosti«. Sicer se včasih trdi, da se doseže v politiki kak uspeh samo s taktično neodkrito-srčnostjo in intrigiranjem; a mi vseeno menimo, da je to načelo krivo. Drži se pa teh principov še vedno marsikak politik pri svojem političnem delu. Tako n. pr. je naš dični hofrat Ploj dne 8. avgusta predlagal župana Hribarja v ne-potrditev. Dne 14. avgusta je bil zopet v Ljubljani. Mladini so bili hudi in ko-rajžni hofrat se je zbal. Akoravno je vedel, da je že prepozno, je vendar pisal ministru Haerdtlu znano ekspresno pismo, pa to ne radi principa avtonomije, ampak radi »razburjenja« mladi-nov. Zato, da bi se zakril faktični položaj ter bi javnost nič ne zvedela o že dovršenem mešetarjenju, je bil baron Haerdtl tako srečen, da je dobil od hof-rata ljubeznivo pisemce. Označbe za tako politično dvostransko, javnost sle-pilno igro pač ni težko najti. Taka politika more nam Slovencem le škodovati, ker nas smeši in daje vladi pravico, da nas briskira. Odgovoren za to pa je v prvi vrsti hofrat Ploj, ki je kot načelnik »Saveza« glavni predstavitelj te politike vijugastih potov in boječe nedoslednosti. + Slovesno proglašenje. Včeraj se je vršilo v Ljubljani slovesno proglašenje in vendar niso gromeli z Gradu topovi. Vse je bilo mirno, a zato tembolj svečanostno. Proglašenje se je izvršilo tako-le: Včeraj je izšla v Ljubljani 38. številka »Slovenskega Doma«, ki ima navado, da hoče pisati jako resno, pa piše tako. da se mu smeja prijatelj in neprijatelj. V tej številki neprostovoljnega političnega humorističnega lista liberalne stranke, se je dal včeraj Ivan Hribar »proglasiti«. »Slovenski Dom« proglaša Ivana Hribarja za »očeta Slovanov in domovine«. Sedaj vtf slovanska javnost, odkod Slova- ni izvirajo. Seve se bodo kljub temu ve. levažnemu odkritju dobili hudomuš-neži, ki bodo trdili, da so Slovani, ki izvirajo od Hribarja, še jako — mladi. Pojasnila zpradi »Občinske hranilnice«. Na razn i vprašanja, ki jih dobivam ust meno in pismeno zaradi občinske hranilnice, pojasnim tem potom, d« je vlada principijelno že pritrdila ustanovitvi »Občinske hranilnice« po predloženih Statutih da je pa zalite-vala od občin posebno garancijske .izjave in pa še založitev garancijskega fonda. Dogovorno z deželno vlado se je napravil načrt garancijske izjave in se doposlal vsem občinam, ki so svoj čas sklenile pristopiti kot ustanoviteljice »Občinske hranilnice«. Vendar do da.-nes še nekaj občin kljub večkratnemu priganianju ni poslalo svojih izjav, kar konečno rešitev te nujne stvari zadržuje. Denar, potreben za garancijski fond sc je že dobil in jo pripravljen, da se vladi izroči. To danes zaradi tega pojasnim, da se v slučaju zakasnitve ne bo zavračalo krivde na druge, kakor na tiste občine, ki svojim dolžnostim še niso zadostile. — Ljubljana, dne 17. septembra 1910. — Dr. Pegan, deželni odbornik. + Slovenci v sveti deželi. Danes smo dobili od naših jeruzalemskih romarjev naslednjo brzojavko: Odhajamo iz Jafe zdravi in veseli. Pridemo v Ljubljano v sredo ob pol 7. uri zvečer. + Pokretaška »svoboda vesti«. V, naprej smo povedali, kako bo izgledala v praksi tista svoboda vesti in verskega prepričanja, kakor je ugotovljena v programu združenih hrvaških strank hrvaško-srbske koalicije. Da smo sodili prav, pribijemo tu izmed mnogih le eno samo sličico iz »Pokreta«, ko poroča o ustanovitvi »Stranke Prava«; piše: Skoro je poldan. Pred »Domom« stoji nekoliko dobro rejenih eksemplarov v črnih plaščih. Navzočih je tudi kakih deset frankovskih omladincev (akademikov, op. ur.). V tem zazvoni poldne. Popje snamejo klobuke, a prav to store tudi — »mladohrvaški« antiklerikalni frankovski dijaki . . . Gospoda s tem konča, češ: sapienti sat. Najpriprostejši verski znak: spoštovanje do molitve — če ne svoje, pa drugih — je pokretašem nekaj nedopustnega, neverjetnega za »antiklerikalca«. A tako je: »Svobodo-mislecu« je nedopustno, to je »klerikalno« vse, karkoli le od daleč spominja na Boga in vero. In ta hinavsko, banda je sprejela in podpisala versko-nraven program, ker upa s tem speljati ljudstvo na led v svojo korist. Banda! + Nevarno obolel je g. Mak s o Jeglič, višji revident in transportni kontrolor državne železnice v Trstu. — Iz škofje Loke. (Odgovor na dopis »Gorenjca« št. 36 1910.) Dasiravno dopisnik apelira samo na »Gorenjče-vo« sočutje, se je vendar tudi meni v srce zasmilil, ker je priobčil članek, ki dejanskim razmeram popolnoma nič ne odgovarja. Ljudje sicer radi napravijo iz komarja konja, toda dopisnik bi jim ne smel verjeti. Dosedaj še sam nisem vedel, da imam celih 2200 K do^ hodkov. To plačo prepustim dotične-mu v dobro za precej nižjo, gotovo vsoto; ako upa napraviti dobiček, naj se oglasi pri meni. Morda dopisnik bere samo svoje članke, da ni videl v »Gorenjcu«, koliko plače imam. Čudno se mi zdi, da ima. »on« samo na »nežni spol« tako hudo piko, da je pri tem prezrl druge sorodnike, ki so me tudi obiskali, kakor bi imel oči samo za eno, za drugo pa ne. Dopisnik je vseka-ko pisal članek v mraku, pri tem je pa dobil »kratki poglod«. Naj se ne boji priti na svetlo. Kadar bo pa še pridigal o »plavšanju«, naj se ne skrije zopet za dežnik anonimnosti, da bodemo vsaj vedeli, v kako usnje je vezana njegova morala. -— Josip Rojnik, orga-nist. — Prenočišče v krsti. Iz Reke sfl poroča 8. t. m., da je nekdo, ki ni imel prenočišča, zlezel na dvorišču nekega ondotnega pogrebnega zavoda v neko krsto. Da bi ga ne zeblo ponoči, se jc pokril z oblanjem. Nek pekovski vajenec, ki je šel zjutraj navsezgodaj Čez dvorišče mimo krste, je čul prenočeval-ca smrčati ter je začel vpiti. Ko se dvigne »mrlič« iz oblanja in krste, je vajenec pobegnil v groznem strahu. — Mednarodna razstava za pivo-varniške potrebščine v Londonu. Od 15. do 21. oktobra t. 1. se bo vršila v Londonu mednarodna razstava za pi-vovarniške potrebščine, s katero bo združena tekma za slad in ječmen. Rok za prijavo poteče 5. oktobra t. 1. Vsi razstavni predmeti morajo dospeti na razstavno mesto dne 11. in 12. oktobra in so nasloviti na ravnateljstvo »Bro-wer s Exhibition and Market«, Agri-cultur-Hall, London N. Razdelilo se bc veliko število kolajn, diplom in čaš. — Semenj v Kandiji je bil v četrtek dne 15. t. m. zelo dobro obiskan Prcšičcv bilo je pripeljanih 90 voz. Cena prešifev je padla, posebno pri prešitih za rejo. Goveje živine bilo je prignane nad 700 glav. Kupčija bila je zelo živahna. — Telovadni odsek Orel v &t. Vidu pri Vifavi priredi s sodelovanjem dekliškega odseka Bogomile društveno veselico in sicer v nedeljo dne 25. septembra t. 1. s petjera, tamburanjem in gledališko igro Anton Medvedovo »Stari in mladi«. Opozarjamo slavno občinstvo na to krasno igro. katera se do-seclaj na Vipavskem še ni igrala. Natančen program še objavimo. — Potopljena ladja, v l itiju je za-vozila neka torpedovka 'v neko parno ladjico, ki se je potopila V potopljeni ladjici sta se vozili dve dami z n-kim častnikom, katere so rešili. — Razburljive vesli se širijo po Borovnici in okolici. Govori se, da je okr. zdravnik dr. Maret. konstatiral en kolere sumljiv slučaj i i * da so obolelo osebo odpeljali v Ljubljano. Informirali srno se in poizvedeli. da je dotična oseba obolela na škrlatici. PARLAMENTARNE ZADEVE. Parlamentarna komisija krščan-sko-socialne stranke je zborovala včeraj in sklepala o notranje-političnih zadevah, o draginji, o južni železnici, o šolskih zadevah in o ogrskih zahtevah. — Pododsek socialno - zavarovalnega ■odseka se danes odgodi in se zopet skliče po zasedanju deželnih zborov meseca oktobra. — Spravnih pogajanj glede na delozmožnost, češkega deželnega zbora se udeleže vse stranke na Češkem. PRIPRAVE ZA DELEGACIJSKO ZASEDANJE. Z ozirom na delegacijsko zasedanje se je vršila včeraj konferenca v vojnem ministrstvu. Posvetovanj so se udeležili vojni minister in oba brambovska ministra. Ko odpotuje nemški cesar z Ogrske, se prično pogajanja o skupnem proračunu skupne vlade z ogrsko in avstrijsko vlado. Prvotno je zahtevala vojna uprava večji vsakoletni izdatek za armado 100, za mornarico pa 80 milijonov kron. Zahteva st zniža za armado na 25, za morrarico pa na 35 do 40 milijonov kron. Večji izdatek bo za leto 1911, ker se vstavijo tudi postavke za dveletno vojaško dobo. Proračun za leto 1910 bo kazal večjo potrebščino za strojne puške, za kolesarske oddelke in za brzojavne oddelke. Precejšno potrebščino izkaže tudi nabava havbic gorske artiljerije, kakor tudi povečanje vojnega telefona in nakup zrakoplovov, ki se dajo voditi. Mornarica bo potrebovala skupno približno 80 milijonov. Pokriti nameravajo ostanek dolga za zgradbo vojnih ladij in se tudi pokrijejo prvi obroki za zgradbo dveh med štirimi dreadnougliti, ki jih namerava pustiti zgraditi mornariška uprava. Vojni minister in načelnik mornarice nameravata ob proračunski razpravi podati poročilo o uvedbi dveletne vojaške službene dobe ir o programu glede na izpopolnitev vojne mornarice. NEMŠKI CESAR NA OGRSKEM. — PREPREČEN NAPAD NA NEMŠKEGA CESARJA. Nemški cesar Viljem se je pripeljal včeraj na Ogrsko, kjer bo v Bellyeških gozdih kot gost nadvojvode Friderika lovil in streljal divjačino. Gozdi, v katerih je veliko divjačine, so pravi pra-gozdi, brez dobrih cesta in potov. Železniško progo so na Ogrskem med vožnjo cesarja Viljema strogo zastražili. »A Nap« poroča, da je včeraj ob 11. uri 44 minut zapustil Viijemov vlak Pečuh. Ko se je vlak pripeljal v Pečuh, je pritekel neki policist v postajno poslopje in naznanil višjemu stoliškemu sodniku Obcrhammerju, da so našli patrono na tiru, po katerem vozi dvorni vlak. Patrona je podobna železniškim patro-nom, ki jih pripnejo na tračnico, kjer i velikim pokom razpočijo, če vozi čez ujc vlak in dajo tako znamenje vlako-vodji, da naj ustavi vlak. Konstatirali so takoj, da je patrona podobna tistim signalnim patronom, ki jih vporablja-jo po progah ogrske državne železnice, i da nima znamenja državne železnice. Patrono so takoj odposlali v Budimpešto, da jo preiščejo in uvedli najstrožjo ^■eiskavo. ODPRAVA SMRTNE KAZNI NA ŠPANSKEM. Španski justični minister Ruiz Ta-tmrino je v nekom govoru izjavil, da predloži španska vlada zbornici zakonski načrt, s katerim se odpravi smrtna -sper, Anton Rojina in Feliks Urbane so danes od deželnega predsedstva dobili dekrete, s katerimi se jih obvešča o imenovanju. Ta posvetovalni svet, dodeljen c. kr. vladnemu komisarju za začasno oskrbovanje občinskih opravil, bo imel prvo sejo v ponedeljek ob 5. uri popoldne. lj O mestnem gospodarstvu za dobe Ivana Hribarja bo kmalu morala imeti liberalna stranka tisto mnenje, karšno smo že opetovano izražali mi. Nam se je že davno zdelo zelo sumljivo, da liberalci Hribarja proslavljajo radi takih stavb, kakor so trhleni »Mestni Dom«, opetovano prezidana artiljerijska vojašnica, karikaturna »Ljudska kopelj«, stavbinski unikutn »Hotel Tivoli« itd. Radi takega in slič-nega delovanja res ni bilo treba toliko upitja o »nenadomestljivem Ivanu Hribarju«. Z mestnim denarjem bi take. nerodnosti lahko vsak napravil, kak drug človek, ki se zna tako »ponižati«, da pravočasno vpraša strokovnjake za svet, pa bi gotovo v mestno korist bolje napravil. Radi par ponesrečenih stavb je res smešno upitje za Hribarja, ker drugod se sezidajo v 15. letih cela. mesta, ne pa par stavb za mestni denar. Liberalna stranka je mestno gospodarstvo Ivana Hribarja sama videla v drugi luči, kakor pa je to gospodarstvo kazalo občinstvu liberalno časopisje. Liberalna stranka je mestno gospodarstvo Ivana Hribarja dobro poznala, zato se je bala razpusta občinskega sveta. Zato je, kakor se govori, dr. Tavčar bil pripravljen podpisati celo reverz, da v nekaj mesecih odstopi kot župan, samo ad bi preprečil razpust. Pa nekateri so računali, da mora biti Hribar vendarle potrjen, rinili so v zid in povzročili razpust občinskega sveta. Sedaj pa mestno gospodarstvo vedno bolj kaže svoja rebra in jih bo še vedno bolj: pokazalo se je, da je vseučiliški fond porabljen za nujne izdatke, ubož-ni fond mu v tem zvesto konkurira. Pri Kreditni banki je bil napravljen Conto corrente, da so sploh uobivali na magistrat kaj denarja. In mož s takimi sposobnostmi je hotel, če ne bi bil več. župan, da bo pa — načelnik finančnega odseka. Naša zahteva, je sedaj, da se vse mestno gospodarstvo temeljito preišče in da se javnosti natoči čistega vina I lj škandalozne razmere v mestni ledenici. Zadnjič smo že povedali, kaka je mestna ledenica pod Ribnikarjevim tržnim nadzorstvom. Danes so prinesli v naše uredništvo mesarji iz mestne ledenice meso, ki je bilo ponoči objede-no od podgan. Vse to se na mesu dobro pozna — na nekaterih krajih so podgane izglodale kar luknje v meso, — na mesu se pa tudi pozna, da se je po njem hodilo. Tako meso so Ljubljančani jedli za časa županovanja Ivana Hribarja, za časa »vzornega« tržnega nadzorstva Adolfa Ribnikarja. — O teh nečuvenih razmerah smo že pred dnevi poročali v »Slovencu« in kakor smo danes poizvedeli, je vladni komisar vladni svetnik g. pl. Laschan odredil, da se je vršil po magistratni komisiji ogled v mestni ledenici in na podlagi tega ogleda, oziroma na podlagi poročila o tem ogledu se bode potrebno ukrenilo, da se nedo-statki kolikor mogoče odpravijo. Mesarji so za časa županovanja Ivana Hribarja zaman opozarjali na razmere v mestni ledenici in zaman prosili, da se ledenica betonira in tuko zabraui' dohod podganam. lj Kaj se piše iz Ljubljane7 ltuski list »Nowoje Vremja« je prinesel dopis iz Ljubljane pod naslovom »Avstrijski teror«. Dopisnik začenja, da so sedaj oči celega sveta obrnjeno na našo belo Ljubljano in vse evropejsko čnsopisje razpravlja o velikem politiškem škandalu, ki se je ravnokar v nji zgodil, tako, kakor so bile oči celega sveta obrnjene na Ljubljano takrat, ko sta ruski car Aleksander Blagoslovljeni in avstrijski cesar Franc v nji utrjevala sveto zvezo (ono sveto zvezo, ki je obsodila v turško sužnost balkanske Slovane in razbila in zatrla Poljake, avstrijske Slovane podvrgla najhujši ger-manizaciji, na Buskein pa in v vseh evropejskih državah pouzročila gospo-dovanje najhujše reakcije na politiškem polju in cezaropapizma v cerkvi). — V Ljubljani vlada pravcato vojno stanje. Vojaške patrulje iu policija na konjih strahuje mesto. Po vseh ulicah stoje množice ljudi, številni plakati in afiši na zidih, ¡rt.'ki krožijo iz rok do rok, vsem preM alcem se vidi ogorčenje na obrazu govore pa med sabo samo šepetaje, da ne bi jih slišali nemški vojaki. Taka je slika vojnega stanja in vojaškega terora v Ljubljani. Vzrok temu je, ker slovenski renegat Švarc ni hote' predložiti Hribarja vladarju v po-trjenje. Ljudstvo je radi tega tako raz« burjeno, da je samo z najhujšim vojaškim terorom mogoče zabraniti demonstracije. Vkljub temu se slišijo po vseh ulicah kriki »Živijo Hribar!« — Dalje zvemo iz tega dopisa, ka j je bil glavni in pravi vzrok Hribarjeve nepotrditve. Bivši ljubljanski župan je šel, ko je bil v Peterburgu, v pravoslavno cerkev in je tam prav goreče molil za potrebo vsega slovanstva. Tu pa je obrnil naso pozornost vdove carice Marije Feodo-rovne, cesarjeve matere, ki se je želela z njim seznaniti (tako je bila Hribarjeva pobožnost. všeč cesarjevi materi, Nemki, ki je iz ljubezni do ruske krono prestopila i/, protestantske vere v pravoslavno in je na ruskem dvoru pogla-varica nemškega vpliva in zaščitnica reakcijonizma in državne korupcije. Saj je še znano ime ministra Hurke in gubernatorja Frederiksa, bližnjega sorodnika ministra carskega dvora, barona. Frederiksa, ki sta čez sto milijonov rubljev, namenjenih za podporo od lakote umirajočim kmetom, porabila za, razne škandalozne zabave in privatno potrebe, a sta ostala skoraj nekaznovana vsled mogočne protekcije Marijo Feodorovne). Goreča molitev bivšega ljubljanskega župana je bila torej uslišana. in imel je čast, da se je seznanil s samo Marijo Feodorovno, voditeljico ruske germanizacije in korupcije, ki je bila navzoča pri isti pobožnosti dne 14. maja 1908. Te sreče nista bila deležna niti Kramar, niti Glebovicki. (Menda nista šla takrat v cerkev, ali pa nista tako pobožno molila.) — Avstrijski poslanik je o tej pobožnosti takoj sporočil dunajski vladi in po mnenju mero-dajnih oseb tiči v tem vzrok, da je avstrijska vlada tako huda na Hribarja. (Seveda je sedaj dolžnost Marije Feodorovne, da se z vso silo potegne za Hribarja, ki je pravzaprav samo nedolžna žrtev njene naklonjenosti.) — »Naj tudi Avstrijci ponižujejo njegove zasluge, —• v očeh Slovanov raste njegova veljava vedno bolj,« konča dopisnik iz Ljubljane. lj Komisariat v ljubljanski občini ima kljub vsem načelnim pomislekom vendar tudi nekaj dobrih posledic. Zgodilo se je namreč, da se je začel celo »Slov. Narod« nekoliko zanimati za nedostatke v Ljubljani. Zdaj graja pomanjkanje snažnosti po ulicah, slabo razsvetljavo itd., dočim jr. moral prej vsepovprek hvaliti. Ljubljansko prebivalstvo bi bilo sicer tudi prej ob deževnem času potrebovalo berglje, ob suši pa krinke zoper prah in po nekaterih predmestjih je bilo vedno priporočljivo jemati) za večer »lehtirno« s seboj. A kdor je to povedal, dokler ni Ljubljana hotela in mogla živeti brez Hribarja, se je v »Narodu« razglasil za hudodelca; zdaj sme »Narod« sam vča^i povedati, da je marsikaj v Ljubljani slabše, nego na vasi. Svetovali bi liberalnemu kolegi, naj se nekoliko poglobi» v ta vprašanja, pa nam bo znal morda tudi povedati, kako zanemarjena je aprovizacija Ljubljane, kako zavožena stanovanjska politika; povedal nam bo, da se v Ljubljani absolutno nič resnega ne stori, da bi se prebivalstvo obvarovalo oderu-štva, ki ga uganjajo podražcvalci živil. Še marsikaj takega bi nam znalo povedati liberalno glasilo. Saj mu ni treba povedati, da so to vse grehi starega liberalnega gospodarstva* To bo itak vedel vsak, komur niso kavke izpile možgan.« — Tako ne piše morda kak »klerikalni« list, ampak »Rdeči Prapor«, glasilo ljudi, ki so svoj čas glasovali za Hribarja. lj Privatni pogovori .... Ivan Hribar so pa zna muzali! Kopaču odgo* varja v »Narodu« na odkritja o svojih" razgovorih z dvornim svetnikom Ruf-iom: »Mi se ne moremo postaviti na stališče, da se smejo privatni pogovori poljubno zlorabljati.« Ta je pa dobra! Privaten je pogovor, če župan oficielno govori v zadevi svoje o b -čine. To je posebno Hribarjevo nazi-ranje, samo ne drži pa ne! Ali je imel Hribar kot župan morda tudi v drugih zadevah še več takih ali drugačnih privatni h p o g o v o r o v, radi katerih bi se mu zdelo najboljše zgoraj proglašeno stališče ? . .L »Privatni pogovori« župana Ivana Hribarja bodo tvorili enkrat še zanimivo točko, ko pridejo vsi na dan! — Dekliška patronaža se otvovi v nedeljo 2. oktobra ob 2. uri popoldne v navadnih prostorih tukajšnega zavetišča »Josefinum« na Poljanski cepti. Vse članice sc vljudno vabijo k nu?l> žitvi. — Ivan Sušnik, kanonik. lj Zaplenitev Hribarjevega oblica, Kakor znano je izdal bivši ljubljanski župan, seveda na »Someščane«, dne 22. m. m. ob svoji nepotrditvi tako pomirljiv oklic, da ga je oblast konfiscirala. Hribar se je proti konfiskaciji pritožil. Včeraj popoldne je razpravljalo ljubljansko deželno kot tiskovno sodišče o tej zaplembi. Senatu je predsedoval deželno-sodni svetnik Vedernjak, vo-tanta svetnik vitez pl. Luschan in sodnik dr. Kaiser. Po izvajanjih državnega pravdnika dr. Trenza in Hribarjevega zastopnika dr. Kokalja je sodišče potrdilo konfiskacijo. Dr. Kokalj je priglasil pritožbo. lj Bolnico za nalezljive bolezni na ljubljanskem polju je rabil župan Hribar za stanovanje prešičem in kuram. Tako je danes zapisal Ribnikar. Zupan Hribar ves čas svojega delovanja ni preskrbel, da bi bila. ta bolnica v primernem stanju, pripravljena za vsak slučaj. Upajmo, da bo vladni komisar že popravil sčasoma vse zamude in ne-dostatke »vzornega« Hribarjevega župan ovanja! lj Zakaj toži restavrater g. Kenda mestno občino? G. Kenda je prevzel hotel Tivoli pod pogojem, da bo plačeval najemščino mestu, ko bode zgradba popolnoma gotova. Do danes ni plačal g. Kenda niti vinarja najemnine in utemeljuje to s tem, cia zgradba še sedaj ni gotova, kar jo pa je, je popolnoma ponesrečena. Ko so bili zadnjič Čehi v Ljubljani, bi bil moral g. Kenda dobiti za hrano 1300 K, ki mu jih pa magistrat ni hotel izplačati, ker ni imel denarja, a rekel je g. Kendi, da je to na račun najemnine G. Kenda sedaj toži in bo dokazal, kako silno je hotel »Tivoli« zazidan. lj Služba cestnega nadzornika v Ljubljani je razpisana. lj Pasivna rezistenca na južni železnici napreduje in obeta sad. Danes je tretji dan in če traja še dva dni, pa se delo sploh mora prenehati. Tukajšnji kolodvor je nabito jioln vozov, deloma za Ljubljano, deloma pa za druge postaje in proge. Ker se vidijo uspehi, se služba opravlja vedno vestneje po predpisih. Oni, ki so mislili, da brez njih ni mogoče kaj doseči, skušajo sicer delati zgago, ali železničarska služba je že taka, da če ne vlečejo za motvoz vsi na enem koncu, slabejši popadajo v prah. Zdaj, ko se je tudi Prometna zveza pridružila gibanju, ostali so socialni clemokratje s Tomšikom vred osamljeni, izkušajo sicer hliniti skrb za svojce, v resnici pa čakajo na krompir, ki ga jim naj druge organizacije izkopljejo iz žrjavice. So jiač bili in bodo tudi zanaprej »socialni židovski agent je«. Značilno za socialno demokraštvo je, kar je Tomšik izrekel, ko ga je koalicijski odsek povabil k posvetovanjem: zanj ni borba za kruh, ampak za moč (fur mich ist es keine Brotfrage, son-dern nur eine Machtfrage). — Od zahoda prihajajo vsi vlaki z velikimi zamudami, oni, ki pa odhajajo proti Dunaju, pa sc zakasnijo v Ljubljani, ker je" njih predpisana sestava radi pomanjkanja prostora skoraj že nemogoča. Tako bilježimo zamude od 50 minut do 5 ur. V Lattermanovem drevoredu je stal danes zjutraj vlak, ki prihaja ob pol 6. uri zjutraj, do pol 7. ure zjutraj. Osobnim vlakom se seveda daje kolikor mogoče prednost, kajti potujoče občinstvo je pri stvari nedolžno. Neizogibne nereclnosti pa naj nikdo ne vzame za zlo ubogim uslužbencem, kajti vsaka vojska inm svoje posledice, in vojna, ki jo bijejo železničarji, je boj za skorjo kruha. — Tudi danes se došlo tovorno blago ni aviziralo, ker ga ni moči postaviti k skladišču in razložiti. Kake posledice pa prineso prihodnje ure, pa zdaj še ni mogoče določiti, reče se pa lahko: Dokler mogotci ne sprevi»-dijo svojih grehov, se ne bo odnehalo. lj Zamude vlakov. Vlaki, ki gredo v smeri Dunaj—Trst, so imeli danes zjutraj, ko so vozili mimo Ljubljane, zamude: tovorni brzovozni vlaki 54 do 290 minut, tovorni vlak 215 minut, osobni vlak 49 minut, brzovlak 33 minut. Vlaki, ki gredo v smeri Trst—Dunaj, so imeli, ko so vozili mimo Ljubljane, zamude: tovorni vlaki od 75 do 140 minut, osebni1 in brzovlaki od 89 do 123 minut. !j Medvedček in pasivna rezistenca. K pasivni rezistenci na južni železnici. Pri osobnem vlaku št. 32 včeraj je bilo opaziti smešen, pa tudi resen dogodek. C. kr. pošta je imela v svojem vozu med drugimi pošiljatvami tudi zaboj z živo vsebino —- z mladim medvedom. Kosmatincu se je gotovo zlju-bilo po raznih hruškah in drugih dobrih stvareh, ki so bile nakopičene okoli njegove ozke kleike. Razgrizel je zaboj in si tako pribori' nekaj več prostosti. Ko so tukaj voz odprli, da bi za Ljubljano namenjeno blago iztožili, opazili so spaka prostega, zaloputnili zopet vrata in nina nič razložili. Na ta način je divjak tudi nekaj pripomogel k pasivni rezistenci, ?.a kar mu privoščimo da si je izbra!. v vozu hrušk, grozdja ali pa se kaj boljšega. Medvedček je pokazal več smisla za boj železničarjev kot pa naži rdečokrati, ki so danes delili listke, da je tistim, ki se ne udeležujejo pasivne rezistence, uprava južne železnice dovolila nekaj drobtin. lj Brzojavni poztv Prometne zvezo ia tukajšnjo skupino, na j se pridruži pasivnemu odporu železničarjev, je pošta konfiscirala. Nato je sledil poziv pismenim potom. lj »Slovenska Straža« je preselila svoj urad v »Bavarski Dvor«, I. nadstropje. lj Musica saera v stolnici. Jutri v nedeljo (god žalostne Matere Božje) se bo pri veliki maši ob desetih izvajalo sledeče: Missa »Mater Dolorosa«, zl. Jos. Gruber; Gradual »Dolorosa«, zl. Ant. Foerster; sekvenca »Stabat Mater« koralno; ofertorij »Recordare«, zl. V. Goller. lj Izzivači se semtertje zopet pojavljajo ter nadlegujejo naše somišljenike po gostilnah in kavarnah. Večinoma so izzivači ttiki trgovski pomočniki ki so vsi srečni, ako smejo biti za šta-fažo liberalcem. Tem potom dotične iz-ziivače resno svarimo, naj svojo zagrizenost omeje, ako pa izvemo še za kake nove slučaje, bomo dotične izzivače naznanili njihovim šefom z zahtevo, da napravijo temeljit red. lj Matura na ljubljanski realki. Dne 15. in 16. septembra so se vršili zrelostni izpiti na ljubljanski realki. Izmed 12 kandidatov je eden padel na 1 leto, 11 jih je izdelalo; med njimi je 8 Slovencev: Oton Beltram iz Ljubljane, Melhior Breuiec iz Jesenic na Gorenjskem, Franc Dolgan iz Ivošane, Mirko Heren iz Ljubijane, Franc Oso-le iz Kamnika, Karel Šircelj iz Ljubljane. Zlatko Verbič iz Bistre pri Vrhniki in Viljem Zebre iz Loža. Ij Umrla je v deželni bolnišnici Jožefa Pančur, soproga krojaškega pomočnika. lj Goljuf, ki je izkoriščal spovednike, je svojo prvotno napoved sedaj preklical ter jiravi, da je T g n a c i j Jurij S c h u t z, 32 let star, rodom Dunajčan, po poklicu pa kamenotiskar. Pripoveduje tudi, da je begunec c. in kr. 73. pešpolka v Ilebu. Bržkone ima možakar dokaj čudno zgodovino svoje preteklosti in upati je, da bodo oblastva dognala vso njegovo biografijo. lj Zdravstveno stanje v Ljubljani. Od 4. do 10. t. m. je v Ljubljani bilo rojenih 17 oseb, umrlo je pa 28 oseb, med temi 2 za škrlatico, 1 za tifusom, 5 na griži, 5 na jetiki, 1 vslcd mrtvouda in 14 za različnimi boleznimi. lj Odredbe proti koleri. Za slučaj, da bi se v Ljubljano zanesla kolera, je magistrat že vse potrebno ukrenil, da se prepreči razširjanje bolezni. Preiskala so sc skupna prenočišča, sosebno še ona, po katerih stanujejo delavci, ki so zaposleni pri Gruberjevem prekopu ter so se vsi nedostatki, ki strogo no odgovarjajo zdravstvenim predpisom, takoj odpravili. Policija je v tem smislu izšolana in ima strog nalog paziti na tujce ter one, ki bi utegnili priti iz okuženih krajev, takoj prijaviti fizikatu. Bolnica za silo je sedaj popolnoma pripravljena in se vsak trenotek lahko prične z rešilno akcijo. V javnem interesu pa je, da občinstvo točno izpolnjuje tozadevne predpise in da gre povsod na roko oblastim ter se pokori njihovim naredbam. lj Socialni demokratje so si ustanovili v Ljubljani svojo lastno »Delavsko hranilnico in posojilnico«. Načelnik ji je sodrug dr. Jos. Tomšič, odvetniški koncipijent. lj Vsled poškodb, ki jih je dobil na žagj je umrl v deželni bolnišnici Jožef Gibršrf iz KoP/evoga pri Domžalah. lj Umrli so v Ljubljani: Magdalena. Sindler, jiomožna usmiljenka, 45 let. — Anton Jager, rejenec, 5 mesecev. — Ivan Mežnar, paznik v klavnici, 57 let. — Olga Strupi, hči vodnjakarja, 14 mesecev. -- Stanko Novak, delavec, 70 let. lj Pogreša se 431etni oženjeni dninar Fran Zabret, preje stanujoč na Cesti v Mestni Log št.. 15. Kdor bi kaj vedel, kje da je, naj sporoči mestni policiji. I j Opeko je vigel v glavo včeraj pri zgradbi obrtne šole nek zidarski pomočnik vajencu Alojziju Mozetiču ter ga znatno poškodoval. Zagovarjal se bode pred sodiščem. IZ AMERIKE. Slovenec ponesrečil v Ameriki. Dne 30. avgusta se je ponesrečil v Elkhard, Ind. Ivan Čampa. Delal je ponoči pri Lake Shore železnici, ko ga je pritisnila neka lokomotiva, da je dve uri pozneje umrl. Pokojni je bil star 26 let, doma od Poljan na Dolenjskem, kjer zapušča starše. ... Štajerske novice. š Dvanajst shodov priredi jutri »SI. kmečka zveza« na Spodnjem Štajerskem. š Iz konjiškega okraja. Celjska »Vahtarca« piše, da je nemški učitelj nesmisel na slovenski šoli, kar ji damo prav, namreč za ljudske šole. Pri srednjih šolah, ktere ima »Vahtarca« v mislih, je stvar popolnoma drugačna..— Nas zanimajo samo ljudske šole za naš okraj. Tu povemo »Vahtarici«, da imamo v konjiškem šolskem okolišu sedem nemško - nacionalnih učiteljev in štiri učiteljice istega mišljenja, ki so nastavljeni na slovenskih šolah. Naj jim blagovoli »Vahtarca« preskrbeti mesta preko avstrijskih mej v državi njihovega stremljenja. Bomo hvaležni. Koliko teh parazitov je še v drugih slovenskih okoliših na Spodnjem Štajerskem, naj se kot odgovor »Vahtarici« »Slovencu« poroča, da bo celjska tetka. zardela od same sramote do ušes. š Vsled ljubosumnosti je polila s petrolejem in zažgala v Trbovljah Andreja Obrezo njegova 63-letna žena. Obreza je star 68 let. Pripeljali so ga včeraj v ljubljansko deželno bolnišnico vsega opečenega. š Poročil se je 15. t. m. g. Ivan Zo-renč, trgovec iz Desiniča z gdč. Ljudmilo Tombah iz Št. Jurja ob južni železnici. Vollvna dolžnost. Pri dopolnilni državnozborski vo-litvi v sodnih okrajih Novo mesto, Črnomelj in Metlika stopi prvič v veljavo novi zakon, po katerem se je uvedla na Kranjskem v olivna dolžnost. Vsak volivec bode moral iti volit, inače zapade denarni kazni. Le, če je zadržan iz važnih vzrokov, ga sme oprostiti okrajno glavarstvo. Vse tozadevne postavne določbe bodo natisnjene na poverilnicah, ki jih sprejmejo volivci. Volivci naj te določbe natančno prebero in naj se natančno ravnajo po njih, da ne bo nepotrebnih denarnih kazni. Voliti poslanca je najdragocenejša pravica državljana — ravno zato pa tudi vestna dolžnost, ki jo izvršuje volivec napram celemu ljudstvu, tedaj tudi v svoj lastni in svoje rodbine blagor. Od dobrih ali slabih postav je odvisen ljudski blagor ali ljudski propad. Postave se pa delajo v državnem in deželnem zboru. Zato je dolžnost slehernega volivca, da vpliva sč svojim glasom na zakonodajstvo. In zato je nova postava dobra, ki določa, da plača denarno kazen tisti, ki zanemari brez tehtnega vzroka to svojo sveto dolžnost. * Kažipot po Ljubljani z natančnim načrtom in mnogimi slikami se dobi v »Katoliški Bukvami« v Ljubljani in je no le za tujca, temveč tudi za domačina velike praktične vrednosti. Poleg vsakovrstnih zgodovinskih in praktičnih podatkov obsega ljubljanske ulice, ceste in trge v abecednem redu z označbo okrajev, kar olajša pregled načrta, dalje zdravnike in specijaliste z označbo, kdaj ordinirajo, potem odvetnike, konečno nekaj najvažnejših ljubljanskih trgovin in obrtnikov. Kažipot s petbarvenim načrtom vred velja 1 K 20 vin. in se dobi v slovenskem in pa tudi v nemškem jeziku. * Načrt Ljubljane, sestavil mestni arhitekt Ciril Koch, se dobi tudi posebej in je tako natančen, da so označeni celo stranski trakti posameznih hiš. Načrt, v dveh barvah velja 30 vin, v potih barvah pa 50 vin. in se dobi v »K a t o 1 i š k i Bukvam, i« v L j u b-1 j a n i. JIU ste že odposlali položnico „Slovenski Straži"? IZ RICMANJ. Za upravitelja župnije Ricmanjc je imenovan č. g. Ivan Zoga, dosedaj ka-pelan v Gradini pri Oprtlju. Novi upravitelj župnije je došel v Ricmanje 14. t. m. popoid. Na postajici so ga pozdravili vaški poglavarji in cerkvena ključarja. Zvečer je bil v »Narodn. domu« sestanek, na katerem so zapeli domači pevci več pesmi. Telefonska In brzojavna poročila. PASIVNI ODPOR NA JUŽNI ŽELEZ-NIČI. Dunaj, 17. septembra. Danes dopoldne so imeli sojo zastopniki petero koaliranih železničarskih društev o zahtevah, katere jutri predložc generalnemu ravnateljstvu. Od uspeha ali neuspeha bo odvisno, ako pasivni odpor preneha ali ne preneha. Položaj na progi se ni nič izpremenil. Vlakov ali sploh ni, ali pa prihajajo z velikanskimi zamudami. 'f'^'1 ';!, i MORAVSKI DEŽELNI ZBOR. t Dunaj, 17. septembra. Moravski deželni zbor je sklican na dan 28. septembra. HRABA NASEDEL. Dunaj, 17. septembra. V današnji sodnijski razpravi Bielohlavvek pj-oti Silbererju so izpovedale mnoge priče, da se je Hraba v svojih obdolžitvah zmotil in da je nasedel. > ; ' REŠITEV KOROŠKE »CENTRALNE V BLAGAJNE«. Dunaj, 16. septembra. Za rešitev koroške »Čentralne blagajne« je dobljenih 1,900.000 K. S tem bo zadeva rešena in ljudje ne bodo trpeli škode. .'■••>•■'.'f" V OBSOJEN IREDENTOVEC.. ' Trst, 17. septembra. Tu je bil obsojen 32 let stari Marcel Depaul, bivši predsednik razpuščenega društva »Gio-vane Trieste«, radi govora ob odprtem grobu garibaldinca Turia na mesec dni strogega zapora. ZOPET NESREČA S PUŠKO. Celovec, 17. septembra. V Svincu je J. Bleimeier hotel v gostilni pokazati tovarišem neko novost na svoji puški, a je pozabil, da je puška nabasana. Nakrat se je puška izprožila in. Bleir meierju je strel raznesel glavo. SAMOUMOR ČASTNIKA VOJNE MORNARICE. Pulj, 17. septembra. Fregatni poročnik Alfred Iliach, ki je bil priljubljen in zelo cenjen, se je včeraj v svojem stanovanju ustrelil v glavo in prsi. Vzrok je bila bržkone bolezen. VELIKA STAVKA V LVOVU. Lvov, 17. septembra. 3500 delavcev mestne električne žcleznice je pričelo stavkati. Promet na električni železnici je ustavljen. Drugi mestni delavci so se pridružili stavki. >■ > ■ 'C'v CESAR ZA NEMŠKO GLEDALIŠČE. Tešin, 17. septembra. Cesar je daroval za zgradbo tukajšnjega nemškega gledališča 10.000 kron iz svojih privat-. nih sredstev. ZRAKOPLOVNE VOŽNJE S POTNIKI. Monakovo, 17. septem. Včeraj pop. se je dvignil zrakoplov »Parseval VI.« v zrak ter plul do Traunsteina in nazaj. V gondoli zrakoplova je bilo 6 oseb. Zrakoplov se je vrnil v Monakovo <5b 5. uri popoldne, kjer ga je pričakovala velikanska množica ljudi. Proga, ki jo je zrakoplov preletel, znaša 200 kilometrov. V prihodnjih dneh se bodo vožnje s potniki nadaljevale. ARETACIJE V CARIGRADU. Carigrad, 16. septembra. Vsak dan se vršo aretacije delegatov v narodno skupščino. Danes so bili aretirani zopet štirje delegati, mod njimi ravnatelj atenske banke v Carigradu. "U. ■ ' BOTHA PROPADEL. Johannesburg, 17. septembra. Ministrski predsednik Botha je pri volitvah v južnoafriški parlament propadel proti posestniku min Fitzpatricku Botha namerava demisijonirati, kriza je neizogibna. Tiskovni škrat je v notici »Razbur ljive vesti« ime vrhniškega okrajnega zdravnika dr. Marolta, spremenil v dr Mareta, kar naj bo s tem popravljeno KOLIKO VODNIH MOČI IMAJO POSAMEZNE DRŽAVE? Statistično jo dokazano, da imf vodnih moči: Angleška 963.000 konj skih sil, Nemčija 1,425.000, Švici 1,500.000, Italija 5,500.000, Francoski 5,857.000, Avstro - Ogrska 6,460.000, švedska 6,750.000 in Norveška 7,500.000 konjskih sil. Švedska in Norveška imata torej več vodnih moči na razpolago kot vsaka druga država. Angleška je tozadevno na zadnjem mestu in takoj za njo je Nemčija. Toda vodne moči evropskih držav se komaj morejo primerjati z Ameriko. Vodne moči sovcro-ameriškili združenih držav se cenijo na 200 milijonov konjskih sil. Preračunanih je samo 53 milijonov, od katerih pa se doslej izrablja samo 5 milijonov. Razne stvari. Koliko je na Dunaju čeških otrok? Uradna statistika, ki jo izdaja mesto Dunaj, ima v zadnjem zvezku podatke o številu šolskih otrok na Dunaju. Od leta 1902. do šolskega leta 1908. je na-rastlo število čeških otrok v duna jskih Šolah skoro za 3000. Javne nemško šolo je obiskovalo v letu 1908. in 1909. skupaj 12.655 uradno priznanih čeških otrok, zasebne nemško in češke šole pa je v tem letu obiskavalo 1090 češke de-ce. Torej je v dunajskih šolah našteto 13.755 čeških otrok. Lansko šolsko leto pa je število čeških šolo obiskujočih otrok narastlo za 1127. Gotovo je, da te številke niso popolno, ker no priznavajo vsi češki starši na Dunaju svojo narodnost. Za to veliko armado češke dece ni na Dunaju niti ene javne češko šole. Za pouk te dece v materinskme jeziku ne daje nobenega vinarja niti mesto, niti dežela in niti država. Statistika prejšnjih let ni toliko izkazovala čeških šolskih otrok na Dunaju. Povod temu, da je statistika zadnjega časa ugodnejša, je vedno večja narodna zavest dunajskih Čehov, ki sedaj naznanjajo češko narodnost svoje dece. Kako se meri pri Nemcih enostransko pravica, označuje z ozirom na navedene številke iz Duna ja to, da je v Pragi pohajalo v šole 1830 nemške dece, za katere jo bilo v istem šolskem letu osnovanih 56 razredov z nemškim učnim jezikom po raznih šolah Mesto Praga izdaja za te nemške šole 310.330 K, ter vzdržuje poleg tega tudi 59 učiteljskih moči. Nemško manjšino v Pragi seveda tvori bogata buržoazija in zato se je zadostno potrudilo za vzgojo njihovih otrok. V vzgoji nemških otrok v Pragi nikdo ne uporablja nasilja in nihče ne goni teh otrok v šolo s češkim učnim jezikom, kakor to delajo na. Dunaju po teoriji »asimilacije«. Ta asimilacijska teorija velja samo za kraje, kjer biva slovanski proletariat. Gosposki otrok ne sme trpeti škode v pouku, a za delavskega otroka je nerazumljiv pouk dober. Sramota je res za avstrijsko prestolnico, kjer nima 12.655 čekih šolskih otrok svoje javno šole. Mednarodni astronomski konfjres. [z Vratislave poročajo: Astronomska družba je imela na univerzi 23. občni zbor ob udeležbi učenjakov iz vseh kulturnih držav. O letošnjem povratku Halleyevega kometa in prehodu zemlje skozi kometov rep akti še niso končani. Za prihodnji kongres astronomske družbe, ob priliki njene 50-lotnice, še ni določeno, kje se bo vršil, kljub temu, da so došla vabila že iz Peterburga, Hamburga in Kraljevca. Knez Eulenburg. Vest, da bo knez Eulenburg potoval v nek sanatorij, se zanikuje od strani knezovega pravnega zastopnika. Knez, ki stanuje še vedno v Liebenbergu, je tako slab, da o kakem potovanju ne more biti govora. Skrivnosten zločin. Iz Milana poročajo: Semkaj je došla iz Pariza neka mlada elegantna dama, ki je s solzami v očeh izpraševala železniško- osobje in policaje, kje se nahaja. Damo so prepeljali v bolnico. Zdravniki so mnenja, da je bila neznanka med vožnjo hipnotizirana in oropana. V njeni ročni torbici so našli samo 500 frankov, a nikakih dokumentov. Policija je dognala, da jo imela dama dva kovčeka, katerih ni sedaj nikjer. Baje je dama Dunaj-čanka. Zvišana francoska carina za avstrijski petrolej. Kakor se poroča od dobro poučene strani, je francoska vlada sklenila znatno zvišati carino za avstrijski petrolej. Francoska vlada bi bila tudi pripravljena zvišati carino na vpognjeno hišno upravo in celo prepovedati izvoz francoske živine ob fran-cosko-švicarski meji, ako bi Avstrija sama tudi začela zviševati carino. Velika tatvina. Grofici Antrim so ukradli neznani tatovi dragocenosti, vredne 400.000 mark. Na trahomu je obolelo v Szancziju ha Ogrskem 13 oseb. Cerkev za gluhonemce. Tisoči gluhonemih, ki živa v Ne\v-Yorku in so katoliške vere, bodo imeli kmalu svojo lastno cerkev. Pater M. 1. Mc. Carthy, ki je posvetil svoje življenje dušnemu pastirstvu gluhonemih, je izdal poseben oklic za stavbo take cerkve, ki pa bo v teku enega leta že dozidana. Ta cerkev bo prva, kjer se bodo vsa cer-kvona opravila, razun sv. maše, vršila z znamenji. Ta cerkev bo prva, v kateri bodo deležni vseh blagoslovov službe božjo tudi oni, ki žive v večni tihoti. Hrvaški izum za razkuženje denarja. V Ogulinu se je zasnovalo delniško društvo za izdelovanje prav lične naprave za desinfekcijo denarja in prstov pri štetju v obliki skledice. Iznajdbi so dali ime »Klek«. Stane 2 K 20 vinarjev. Casanovo ubila elektrika. Iz Madrida poročajo: Ko je včeraj na sprehodu znani pisatelj Casanova dotaknil so električne žice mestne električne naprave. zgrudil se je na tla mrtev. Zadel ga je električni tok, ki ni bil zadostno izoliran. Dr. Cook, Iz Kodanja poročajo: V tukajšnjih naravoslovnih krogih sc izjavlja, da potuje dr. Cook v Etali po svojo dokumente, aparate, kakor tudi po ona dva Eskima, ki sta ga spremljala na severni tečaj in ki bosta zanj pričala. Kakor znano, je dr. Cook izjavil, da je skril omenjene predmete v Etah, da ne bi prišli v roke njegovemu konkurentu Pearyju, ako bi ta prišel v Etah. Velika nesreča v Budimpešti. Več mrtvih in ranjenih. V Budimpešti so podirali 16. t. m. neko staro hišo, a I. nadstropje se je vdrlo in zasulo delavce in pasante. Ognjegasci in rešilna družba so takoj pričeli izkopavati ponesrečence. Do večera so izkopali dva mrliča in osem nevarno ranjenih oseb. Zarubljeni nemški parnik. Neki nizozemski parnik je pri Vlissingenu dal zarubiti nemški parnik »Minerva«, ker jo »Minerva« poškodovala neko nizozemsko pilotno ladjo. Kuga v Odesi se strašno širi. Javno že priznavajo, da je tekom Šest dni obolelo na kugi 12 oseb, med katerimi so 4 umrle. V sosednem Kleinfortanu so pa obolele na kugi h osebe. Odlikovanje pešca. 9. t. m. je bil v Sarajevu slovesno odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem infanterist 74. polka Josip Kleček, ker je lanske jeseni še kot civilist ob povodnji rešil življenje dveh otrok. Obenem je bil povišan v desetnika. Pogreb sco. demokraškega delavca v Sarajevu. 8. t. m. so pokopali soc. dern. zidarja Pfičerja, ki je pri dolu padel z magistrata in se ubil. Pogreba se je udeležilo 4—5000 sodrugov, a nemirov ni bilo in tudi ravno pričeto delo se redno nadaljuje. Črnogorski major Mitrovič umrl. Svoj čas smo poročali o vesteh, da nameravajo črnogorski politični begunci ob jubilejnih slavnostih udreti v Črno-goro, in to pod vodstvom majorja Mit-roviča, ki jc bil v znanih zarotniških homatijah s svojimi tovariši obsojen na smrt, a je pravočasno pobegnil, medtem ko so bili njegovi tovariši usmrčeni. Da prepreči navedeno nakano je črnogorska vlada sklenila spraviti s sveta Mit-roviča; v Skoplje, kjer je bival Mitrovič, je bil, kakor je preiskava dognala, poslan nek Katorčevič, ki je majorja zavratno zabodel z nožem, a ne do smrti. Major jc živel šc tri tedne in je rani podlegel minoli petek. Pogreb je bil veličasten. Zanimivo je, da Mitrovičevo ime ni bilo med zadnjimi pomiloščenci. Poneverjenje v pravoslavnem škofijskem uradu v Zadru. Listi poročajo, da so na pravoslavnem škofijstvu v Zadru odkrili poneverjenje v visokosti 80.000 kron. Baron Beck v Bosni. Bivši avstrijski ministrski predsednik baron Beck potuje s svojo soprogo po Bosni in Hercegovini. Bil je nekaj časa tudi v Ilidži, ko so jo ondi nahajal skupni finančni minister Burian. Ponesrečen avtomobilni omnlbus. V bližini Bolonje se je zgodila velika nesreča, kakor se poroča 7. t. m. iz Rima. Avtomobilnemu omnibusu. na katerem je bilo 60 oseb, je odpovedala na neki strmini zavora, vsled česar se je omnibus razbil. Dve osebi sta bili ubiti, 36 pa več ali manj težko ranjenih. 480 botrov enemu otroku. Žena komponista in častnega kapelnika Schubertbunda na Dunaju, Ivirchl, jc obdarila svojega moža s sinčkom, kateremu bodo za krstnega botra Kiro.hlov oče in celo društvo Schubertbund, ki ga bo pri krstu zastopal njegov predsednik, ces. svetnik Jaksch. Ker ima društvo 480 članov, ima otrok tudi toliko botrov. Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih „Slovenske Straže"! Samo jedna metoda je, da se za-more odpraviti kongestija, pritisk krvi v glavo, ki je sledeči: Uredi svojo prebavo! Slaba prebava se ne more odpraviti na bolj rahel, prijeten in stalen način, kakor sc to zgodi z rednim za-vživanjeni naravne Franc Jožel-ove grenčice (vsak dan pol kozarca na tešee). Franc Jožef-ova grenčica je prikladna posebno pri slabi prebavi, ]->rovzročeni vsled oslabelosti črevesa. Od zdravniških avtoritet priporočena v več kot 1000 izpričevalih kot izvrstno, lahko in brez-bolestno odvajalno sredstvo. 25 Meteorolugično poročilo. Višina n. morjem 306-2/», sred. zračni tlak 73čv0 mm lovaniu 16 9. zveč. nI7"z,utr Stanje baronic Ir ti v miv i 1 cnipe- "Xa V'1"« Celziju i Nebo « J3 > S § rt > — > 739 7 14'1 | brezvetr. del. obl. 41-7 11'5 | si. jjvzh. megla 00 40 9 20 6 ; sr. jjvzh. jasno 2. pop Srednja včerajšnja temp. 15 1". norm. 14 8'. Kurzi efektov in menjic. dne 16. septembra 1910. Skupna 4°/0 konv. rentn. maj—november ........... Skupna 4° o konv. renta, januvar —julij........... Skupna 4-2° „ papirna renta, februar—avgust........ Skupna 4-2°/,, srebrna renta, april —oktober....... t . Avstrijska zlata renta..... Avstrijska kronska renta 4° 0 . . Avstrijska investic. ronta 31/2o . Ogrska zlata renta 4% .... Ogrska kronska renta 4°'o . . . Ogrska investicijska renta 3>/a°/o DqAnice avstrijsko-ogrske banko Kreditne delnice....... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov . . ....... Italijanski bankovci ...... liublji.......... . 9350 9345 9715 9720 116 19350 8350 11205 9170 81 1846 66340 24012 1/2 117471/2 2348 1907 9455 2541 4 naravna alkalična kislina iot zdravilni v r e 1 e c te stoletja znaua v vse'! boleznih 11 «zborna dveti£n& 31ami7.ua pija;. O dobroti Hillnskr vode naj sc vprnt« domnCi zdravnik. Dobi se pr! Mihael Kastnerju v Ljubljani. WIQ n Domače slovenske tvntke p It; CSTTTCT) t) essosaj ^saaan ? • tdl Posojilnice. Ljudska posojilnica MffSLce>t'8- - VTjîûflïnA podporno društvo, Kongresni trg 19 MdJCillllU Glej insérât. Rasne iardSce. Jager Toni, trgovina ¡očnlh del, Židovske nI. 5 tfnlitmtm Frr.n, zaloga porcelana in steklenlne fil)i,dld!lil Mestni trg. tvor- svoje Josip Košmerl SEffiSSSS izborile druži (kvas). Lekarna Trnkoczyv Li,lb!iani' zraven ru" to via. blagom In Petra cesta IVI ^iK^niiPr T., trgovina s speč. bi ¿rl.CililsUlgCl delikatcsami.Sv.Pe št. 37. in 42. Obrtno pomožno društvo ¡sy * fl"P. sli!iar za napise, črke i.i grbe, A IlMUU Prešernova ul. 50. Restavracija pri,Zajcu' Ljubljana. Sodna ulica 6, nasproti justične palače. 7ihprt A' največja zaloga čevljev domačega iz-AJUCll delka, Prešernove ulico. pri protinu, želodčnem in mehurnem kataru. Izvrsln« za otroke, prebolele in mej nosečnostjo. Najboljša dijetetlčna in otveiujeia pijača. Izvirek: Giesshubl Sauerbrimn, želez, postaja, zdravilno kopallifie pri Karlovih varili Prospekti »astonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jostviniml n vinom. Zaloge pri Mihael Kaitner-ju, Peter Lastniku in Andrej Šarabonu, Ljubljana. 11462—49 Revmatizem, protin, neuralgija in ozeblina povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za spluhnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo Misfl ' £MJ modne površne in spodnje jopice, spodnja krila, telovnike in vsakovrstne druge pletenine, samo iz pristne najfinejše volne, vsakovrstne in najtrpež-nejše nogavice, samo lastni izdelki, na drobno in debelo 35% |iod navadno ceno, priporoča mehanična pletilim industrija v Ljubljani, Sodna ul'ca « (blizu j ust. palače). Žen itn a ponudba! Vdovec, star 40 let, trgovec, gostilničar in posestnik y ljubljanski okolici, s 5 otroci, se želi poročiti s kako gospodično i' starosti 30 do 42 let, ki bi imela veselje do trgovine in gostilne in imela premoženja vsaj 4000 do 5000 K. Vdove brez otrok niso izključene. Stroga tajnost se jamči. Ponudbe s sliko je poslati na 2668 upravo „ Slovenca" pod šifro „ 2668 ". Besedni znak zn (nientholo-sallcllizlran kostanjev Izvleček), za vribavanje, masažo ali obkladke. 1 Sica 1 krono. Pri naprej vpošiljatvi K 1-50 sc pošlje 1 pušica (ranko . . 5"— . . 6 • . . . . «•- . . i" . Izdelovalnica in glavna zaloga v lekarni B. FRHGNER-ja o. kr. dvornega dobavitelja, PRilGfl III., št. 203. Pozor nn ime Izdelka In Izdelovale Hal 2961 ZALOGE V LEKARNAH. ■MM» = Najboljša ura sedajnosti: zlata, srebrna, tula, nikelnasta in jeklena £ SG dobi samo pri SlaTTHEIš, LfsiliBjatiH, mestni tri Lastna tovarna ur v Svlci. 2018 Tovarniška varstvena znamka „IKG". j f$ V i « jj Ci \ jf M ¡ S m w ¡£2* služkinja za trgovca na deželi, katera bi bolno gospodinjo nadomestovala. Mesečna plača 20 K, po pridnosti sc ista zviša. Starost nad 40 let. Ponudbe pod naslov: „Pridnost", poštno ležeče Javoruik, Gorenjsko. 2674 i St. 2080. išče službe v kako župnišče ali pa k samostojnemu gospodu. Ponudbe pod „M. F." poštno ležeče, p. Spod. Hrušica pri Ljubljani. 2681 prosi službe na majhno župnijo. Do-tičnik je zmožen tudi podučevanja v zasilni šoli. Nastopil bi o svetem Mihelu. Naslov v upravi „Slovenca". 2678 l Dražbeni razglas. 2666 Radi oddaje zgradbe okrožni zdravnik v Kamniku o'litis na (tepust 20. t m. in se vr¿e koncem oktobra. 2681 3 RfL aaaw" Begin their English lessons on the 1 st. of Oktober. Dalmatinova ulica 7, II. nadstropje. Vpraša naj se pri gospej M. Tonnies, Dunajska cesta 25. 2686 2 Na Jesenicah se odda lep 2693 1 lokal s skladiščem m kletjo, primeren za vsako trgovino ali večjo obrt, sedaj že vpeljana trgovina, blizu ko!odvora na prometnem kraju ob glavni cesti. Cena nizka. Natančneje podatke pod „Trgovina ali obrt" feseuice, poste restante. jtf n V m 11 ál »«,* Sí KrJ tew II e Pil Lili kojc stroški so preračunjeni na okroglo 17.000 K, vršila se bo dne 13. oktobra 1910 ol$ 9. uri dopoldne v hiši gosp. Janeza Verhunca v Bukovšici po tamkajšnjem krajnem šolskem svetu usttncna zmanjševalna dražba. Vadij znaša 850 K, ki se bo pa moral v svrho kavcije po sprejetju ponudbe po-polniti na 10% izdražene svote. Do pričetka dražbe se polože lahko tudi pismene ponudbe na krajni šolski svet v Bukovšici, v katero jc sprejeti ponujeno svoto v številkah in besedah ter priložiti vadij. Zgradba sc bode oddala le enemu podjetniku, ki jo bo moral tekom leta 1911 spraviti pod streho, do konca julija 1912 pa popolnoma izvršiti. Načrti in drugi pripomočki se lahko ogledajo pri krajnem šolskem svetu v Bukovšici ali v pisarni stavbnega oddelka c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju. Krajncmu šolskemu svetu pristoji pravica oddati zgradbo kakor mu je volja, ne lede na visokost ponudbe. C. kr. okrajni šolski svet v Kranju dne 10. septembra 1910. SŠŠŠL posestjo iz proste roke, katero obstoji iz enonad-stropne hiše, hleva, 40 mernikov posetve, travnikov in gojzdov; preredi se sedem goved in dva konja. Vse se nahaja blizu hiše na ravnem in v dobrem stanu, ter 10 minut od postaje Žirovnice oddaljeno. Več se izve pri lastniku Josipu Mencinger, posestniku, Sava štev. 65 Jesenice - Fužine Gorenjsko. 2574 ki je dovrSila trgovski tečaj, želi vstopiti v službo v kako pisarno ali trgovino kot strojepisalka ali blagajničarka ali v kako primerno službo. Naslov pove iz prijaznosti uprava tega lista. 2637 2679 2 stara 20 mesecev, se odda na rejo vdovi, ali boljši rodbini brez otrok, ki ima veselje do otrok. Zeli se čednost in dobra vzgoja. Prijazne ponudbe pod »Deklica« št. 100 poštnoležeče tu. zmožna samostojno voditi trgovino z mešanim blagom išče službe. Založi lahko tudi nekaj kavcije. Naslov pove uprava lista. sc takoj sprejmejo proti dobremu plačilu pri tvrdki L. M. Ecker v Ljubljani. 2676 2 i 2600 Proda se se daje takoj v najem ali v stanovanje s hrano par korakov poleg župne cerkve. — Več se izve pri Alojziju Kramaršiču, kaplanu, Št. Janž na Dravskem polju, Štajersko. 2685 Kupim dva ?an $ w m «i m .: .f j".V- in-1- i ". V Zagrebu, v sredini mesta se dajo v 2619 najem 3 v katerih je biia nad 50 let trgovina rib-niSke lesene in pletene robe, od I. novembra t. 1. Vprašanja na Lj. Boškoviča, Zagreb, Jelačlčev trg 18. Mesto K 110 — samo po K 80'-, z »Torpedo» prostim tekom po K 95'- prodajam za reklamo nova prvovrstna ,,štajerska fira-ška kolesa". Modeli 1910 z triletnim jam-stvom, sveže, močne pneumatike po K 5'-, 6'-, 7'-; cevi po K 3-50, t'-, 5'-. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in poniklanje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in franko! Tovarniška zaloga vožnlh koles in šivalnih strojev R. Weissberg, Dunaj II. Untere Donaustrasse 23-111. Tovarna za stroje Hndritz akc. dr. ilndritz pri Gradcu (Štajersko). 2657 gradi kot specialitetc 52 parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce in trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave. Livarna za železne, jeklene in Me predmete po lastnih ali vposlanili modelih. ILS" Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno. Zastopnik: 3. Nikula, Inaeii., Cisaletova slica 7. Mutillana. f Ne prezrite sledečih vrstic. AKo želodec sln&o prebavila In so vsledtega motena tudi druga opravila organizma, potem naj se uporablja z uspehom dr. Rose balzam. Preizkušeno 1 z Izbranih najboljših ni uspeSnlli zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbujajočo in pre-bavljanje pospešujoče In lahko odvajaioCe domaČe zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nostl, slabe dleto, prehlnjen|a in zoprneqa zaprtja, n. pr. (joredco, napenjanje, nezmerne tvoritve kislin ter krCe je dr. Hose balzam za želodec iz lekarne H. braaneria v Pragi. SVARILO I Vsi deli embalaže - imajo postavno deponovano vnrsl. znamko GLAVNA ZALOGA: LEKRRNfl B. FRRGNER-ja, c. In »r. dvor. dobavitelja. „Pri irnem orlu", PRnQfl, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. U-S* Po polti te razpolllja vsak dan. »jj Cela stekl. 2 K, pol stekU 1 K. Proti naprej vpoSIlj. K 1-50 sc posije mala steklenica, za K 280 velika steklenica, za K 4 71) 2 veliki steklenici za K H - <| velike steklenice, za K J2 — 14 vel. steklenic poštnino prosto na vse postaje avstro-ogr. monarhije. Zaloga« lekarnah Avstro-Ogr. z vrtom, hribom in vsem gospodarskim poslopjem pod jako ugod. pogoji. Kje, pove uprava lista. 2667 sc sprejme takoj za stavbeno delo pri martiM Klemenčlšu, Vrtička 112. ki je vajena tudi nekoliko v trgovini, išče prim. službe. Naslov pove uprava. za trgovino se sprejme. Biti mora zdrava, lepega vedenja in poštenih starišev. Naslov pove upravništvo „Slovenca". 2672 i llMi 50 K16 E! ¡UU a v Škofji Loki št. 36 na glavnem trgu se takoj proda. Pripravna za vsakega obrtnika. Pismene ponudbe pod „zanesljivost" na upravništvo „Slovenca" 2671 ki jo je izdala Prva. kranjska tovarna testenin v )l. J]istrici yamoreš pravilno pripravljati Pe{atetc. Zahtevaj jo, pošlje se ti zastonj! 637 z vsemi gospodar, poslopji, sadnim vrtom, njivami in travnikom, pol ure od Ljubljane, pri veliki cesti, pripravno za živinorejo ali mlekarstvo. Več pove Fran Golob, Barje 53, Ižanska cesta, Ljubljana. 2633 -II--r_li_ 11 k Hotel Lfbujmiia (Harodni dom v Ploskem) Ildini popolno slovenski hotel v zdravilišču Opatija, stoji ob državni cesli v bli--. i n i postaje električne železnice. Oskrbljen je z vodovodom in električno razsvitljavo. Sobe imajo krasen razgled na morje. V liotelu se nahaja restavracija z izvrstno kuhinjo. Točijo se znamenita istrska in dnlmatin. vina. Cene zmerne. Priporoča se mariia Illedued, najemnica, jm Izvrstne 0 :i prilika za potovanje je in ostane z novimi parniki Kaiserin Huguste Mih- 1704 1-1 loriia...... 25.000 ton Bmiha..... 24.000 „ £!EU5>a.ansB . . . Cincinnati . „ . President Lincoln President Grant . 20.000 20.000 20.000 20.000 Brezplačna pojasnila daje: FR. SEUniG LjüMJana, Koladoorska ul. 28. F K Knifpr 11II. lullaCI, LiiibllanI, Selenburoova ulica 6. - Najstarejša domača tvrdka. Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk ¡11 samokresov kakor drugih lovskih potrebščin. V zalogi imam tudi palice za ribji lov, ?rvice, trnke, umetne muhe, mreže in sploh vso pripravo za ribištvo in umetalni ogenj. zastonj in -r" poštnine prosto. 2238 c. kr. znpriseženi izvedenec in učitelj „Glasbene Matice". Ljubljana, Kongresni trg štev. 13, (poprej Gradišče Stev. 11.) Prva, najstarejša, največja in cdtna domača tvrdka vseli glasbenih instrumentov, strun, (tudi specialltet) In muzikalij. »»h NajraznovrsinejSa izbira in .jjBflflg.. nnjcenej. izposojevalnica prvo-vrstnih klavirjev In harmonijev. Prodaja na najmanjše obroke - Ugodna zamena. - 10 letno jamstvo. - Generalno zastopstvo dvorne in komorne tvrdke Czapka, Rftsler, Stelzhammer, Holzl & Heitzman, Manborg, Horugel in dr. Popravila in uglaševanja vseh glasbil sprejema najceneje - Vsak Instrument moje zaloge je najskrbnejše preizkušen. Gramofone najboljše vrste po najnižji ceni, posebno izvrstne avtomatične za gostilničarje pripravne, priporoča Ivan Bajželj, Ljubljana' Marije Terezija cesta 11 (Kolizejl- Ravnokar so izile najnovejše plo"če 25 cm. premera po K 3 50. 1000 igel samo 2 K. — Ceniki na zahtevo franko. 1 1 m «ni Berthold few v Ljubljani. Sodna ulica št. 11 XXX X*X>X XXX Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajo-iih naročil kakor: pove-čavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev 2608 itd. itd. 52 Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini. Z3 Hogusta Hgnola, u*mma Dunajska cesta št. 13 poleg „Flgovca" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnlštvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva ln slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjili cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 3140 52-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. Toni Jager, Ljubljana, Židovska ul. 5 Specialna trgovina finih ročnih del. - Bogato opremljena zaloga šivalnih potrebščin, pričetih in izgotovljenih veznin kakor tudi k temu pripadajoči materijal, namreč: volna, sukanec, svila, platno, juta, kongresno in švedsko blago. Montiranje, predtiskarija, tamburi-ranje in plisiranje. Izvršba točna in jako cena. najboljša prevleka za mehek pod Keilova bela glazura za umivalne mize 90 vin. Keilova voščena pasta za parket 90 vin. Keilov zlat lak za okvire 40 vin. 2387 (6) Keilov lak za slamnike v vseh barvah. Keilova pasta za čevlje 30 vin. se vedno dobiva pri Leskcvic & Meden, Ljubljana. Postojna: Anton Ditrich. Skofja Loka: Matej Zigon. Kočevje: Fran Loy. Idrija: Valentin Lapajne. Kranj: Fran Dolenz. Radovljica: Oton Homann. Novo mesto: I. Picek. Zagorje: Rili. E. Michelčič. Kamnik: Ed. Hajek. Črnomelj: Anton Zurc. Kostanjevica; Alojz. Gatscb. Parna opekarna Josip Lavrenčič v Postojni priporoča razno opeko, kakor zarezani strešnik I. in II. vrste, strojni strešnik (kavler), strojna korita (žlebake), opeko za tlak in zidno opeko najboljše kakovosti, po nizkih cenah in v poljubni množini. 2359 10 Na zelo prometnem kraju v sredini mesta se iz proste roke proda v zelo dobrem stanju se nahajajoča 3 nadstropna v v ST. JURIJ OB JUZ. ZEL Pohvalna pisma in javna priznanja so vsakomur 2i4i na razpolago. JOSIP STUPICA fermenar ln sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699 oprave. 52—1 v kateri se poleg lepih stanovanj nahajajo tudi prodajalniški lokali. Plačilni pogoji zelo 2476 3 ugodni. — Naslov pove uprava lista. JOSIP ČRETNIK stavifelj umetnih mlinov in tag ter Melovafelj mlinov za ročni obrat, na ¿epelj, vodno in parno silo Touarnai za kovinsko blago in ziionoliunica J. HILZER & KO. Dunajsko Novomesto. Telefon 145. se priporoča za nabavo zvonov, melod. in harmon. zvonila vsake velikosti in glasu, Jamstvo za določen in poln glas, najčistejšo vglasitev in najboljši materijal. Stojala za zvonove iz kov. železa ali lesa. Lahkotno zvononjo, najboljši način teka. Nagla izvršitev, najnižje cene. Ugodni plačilni pogoji. Stari nerabni zvonovi se sprejino v prelitje, ravnotako se izdelujejo železna stojala najboljše konstrukcije z dolgoletnim jamstvom. Proračuni in prospekti vsak čas zastonj in franko na razpolago, enako tudi priporočila kakor tudi pri-znalna pisma. 2B76 Iart/ne&ljiv<>-j*c>tcru*j.U ruy'sv obrriaj» cSimon^Mrtetetx^ $> Jfyu/tyun* MbfoAvorsk* ulic«2& 1 kg sivega skubljenega perja K 2. polbe-lega K 2 80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg nadalje poštnine prosto. Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdeCega, ntodreqa, belega ali rumenega inlet-nanklng-blaga 1 pernica vel. Iftoxi 16 cm z blazinama, velikost 80X58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K '20, s puhom k 24; posamezne pernice K 12, 11, 16, vznlavnica K S, 3-50. t. — Pernice 180X110 cm velike K 15, 18, 20: vzglavnlca 90X70 ali 80X80 cm K 4-50, 5, 5-50. Spod. pernica iz gradla 180 <116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naročilu od 10 K dalje. M. Berger v Dešenici št. 1009. Češki les. Za lieugajajoče denar nazaj ah se blago zamen|a — Ceniki o žlmnlcah, odejah, prevlekah In vsem drugem posteljnem blagu zastonj In poštnine prosto. 2293 JI Pekarija, slaščičarna K in kavarna g Stari trg štev. 21. S M M m Filialke: H H 0 H Glavni trg št. 6. m § Kolodvorska ui. št. 6. § ■ 1810 (52-1) ■ SSHH^HI ■■■■■■■■■ Volna nekdaj In seda]. Najbolj značilno za sedanje vojskovanje je dejstvo, da obstoje sedanje vojske iz milijonov mož. Tega včasih ni bilo. Zato je bilo treba sčasoma tudi popolnoma izpremeniti strategijo in slika kake bitke, kakor bi se nam mogla nuditi v sedanjem času, bi bila popolnoma drugačna kot pa slika bitke, ki se je vršila recimo pred 50 ali 100 leti. Friderik Veliki je leta 1740. zavzel Slezijo samo z 20.400 pešči in 6600 konjeniki; imel je torej približno toliko mož kot dandanes ena sama pehotna divizija. Operacijska armada, katero je leta 1796. Napoleon prvič sam vodil, je imela samo 41.000 mož. V poznejših Napoleonovih vojnah so se pomnožile njegove čete pač znatno. Vojska, s katero je francoski zmagovalec prekoračil rusko mejo, je imela 450.000 mož in se je pozneje zvišala še na 600.000 mož. Za odločilni boj leta 1813. je zbral Napoleon skupaj 700.000 vojakov, medtem ko je znašala skupna moč zaveznikov 830.000 mož. V juliju leta 1870. je imela francoska vojska 576.000 mož; sovražna nemška vojska pa je šla v boj proti Francozom s 402.000 možmi pehote, 56.000 konjeniki in 1500 topovi. Milijonske armade so pa pravzaprav pridobitev najnovejšega časa. Francoska računa v slučaju vojske z 1,250.000 pešči, 50.000 konjeniki in 3300 topovi. Nemško armado se more ceniti na 1,000.000 mož, 80.000 konjenikov, 5000 topov in 400 strojnih pušk. Bojna moč ruske vojske, ki znaša že v miru 1,320.000 mož, se more zvišati v slučaju vojne na 4,000.000 glav. Z vedno večjimi vojskami so na-rastle tudi bojne moči, ki se jih uporablja v bitki. Največje število čet, s katerim je n. pr. razpolagal Friderik Veliki v neki bitki, je znašalo 60.000 mož, in sicer pri Hohenfriedbergu. Napoleon je h koncu svoje slave združil veliko znatnejše bojne moči, n. pr. pri Smolensku 180.000, pri Lipskem 175.000. Knez Schwarzenberg je imel v bitki narodov pri Lipskem na 325.000 mož. Nemci so imeli pred Sedanom 200.000, pri Kraljevem gradcu 220.000, pred Parizom 240.000 mož. Največje število bojevnikov, kar si jih je kdaj stalo nasproti v kaki bitki, je bilo v bitki pri Mukdenu, kjer je bilo na vsaki strani približno 310.000 mož. Z večjim številom vojaštva pa se je raztegnilo znatno tudi v slučaju bitke bojišče. Za časa sedemletne vojne so se vršile bitke redkokedaj v večji dolžini kot 3500 do 4000 metrov. Ospredje avstrijskih in francoskih čet v bitki pri Vagramu pa je bilo dolgo že 20 km. Zelo na široko so se vršile bitke za časa rusko-japonske vojne. V bitki pri Liao Yangu je bila ruska vojska, 130.000 mož, razprostrta na 40 km. Pri Šaho je bilo dne 10. oktobra 1904 razprostrto 200.000 Rusov na 55 do 80 km, četudi je imel Kuropatkin nenavadno močne rezerve daleč za bojno črto. Rusom nasproti so stali Japonci, 170.000 mož, razprostrti na 60 km. Pri Mukdenu so se razprostirali Rusi v dolžini 80 km. Japonski poveljnik Ojama je napadal to dolgo vrsto Rusov tudi od strani, pri čemur so Japonci operirali v dolžini nad 110 km. V bitki pri Gravelotti je stalo nemških vojakov povprečno 13.000 v dolžini enega kilometra, pri Mukdenu pa je bilo na japonski strani samo po 2800 mož v isti dolžini. V bodoče bo treba tudi v vojnah v Evropi računati z razširjenjem bojišč. Vsled izvendrugega izpopolnjenja strelnega orožja pri pehoti ali topništvu se more moderen vojni zbor v dolžini 10 km ne samo vztraj- Linc 1909: zlata kolatna. na|v!6la odlika. SO i/2 letni eksport osobnih avtomobilov v Avstriji po 4—18 q je znašal v ccloti 75 komadov! Hofomobllou torej dvakrat toliko, kot je znašal ves polletni izvoz avstrijski, jih mora dobaviti glasom sklepa edinole v Rusijo 1681 it sKg. dr.Mlada Boleslav vodilna znamka v Avstriji. Zastopnika: Nikodem k Wetzka, Gragcc, Kaiscrfeldero. 15. MAGDEBURG Podružnica Dunaj Dunaj III., Am Heumarkt Nr. 21. Prcmikalni in stalni patentovani LOKOM OBE Li na nasičen par in vroči par od 10 — 800 konjskih sil. Gospodarski, trpežni in zanesljivi obratni stroji za vse Indust. m polledeiske obrate. Dosedaj izdelanih nad tiso.oiii» P. s. 'S- , öobro kakouost, ceno m težo |e treba paziti pri kupouanju In primerjavi mila. Hobeno milo na svetu ne doseže Uouego u useh öobrih lastnostih, u člstolf, Izdatnosti, mllobi in nizki ceni, Okusite pivo iz Češke delniške pivovarne v Čeških Budejevicah Je izborno, na pizenjski način i 1592 varjeno. % Zaloga v Ljubljani: V. H. Rohrmann. ZALOGE: Postojna: Emil pl. Garzaroll; Trnovo : Rudolf Valenčič: Reka-Sušak: flnte Sablich; Trst: Schmidt & Pelosi; - - Pulj: Lacko Kr;2 - - BRATJE SERAVrtLU * PONTELLO Ljubljana, Slomškova ulica št. 19. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, Izvrševanje cementnih cevij, stopnic, po stamentov, balustrad, strešnih ploSč, raznovrstnih ploSč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih muSljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, ploSč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kamenlnastcga blaga in Samotne opeke. IZI Vsa dela so solidno In strokovnjaSko Izvedena. Cena nairžja. Jamstvo. Zastopstvo svodov paHnt Jiirol" ¡~ no braniti, temveč tudi odločno napadati. Vojska 6 zborov bi zavzela prostor 60 km, in velika bitka, katere bi se uedelžile 3 armade, bi se vršile v dolžini 180 km. Zelo značilna razlika med moderno in nekdanjo bitko je veliko večja razdalja med obema sovražnima vojskama, v kateri se bitka že prične. Ker sedanjo strelno orožje zelo daleč nese, se začne na primer bitka že takrat, ko je bojišče še »prazno«. Puške, ki so jih rabili v začetku prejšnjega stoletja, so nesle 100 do 120 m daleč; naša sedanja puška pa zadene na 1500 do 1600 m. Za topništvo jo označil Moltke lota 1869. 1600 na kot največjo oddaljenost, v kateri se moro še nekoliko uspešno streljati s topovi. Danes pa streljajo uspešno s topovi na 3000 do 4000 m, s težjimi pa na 7000 m. V prejšnjih časih se jo hitro odločila usoda bitke, ker sto vojski zadeli prej skupaj. V Mandžuriji pa so se sko-ro vse bitko, tudi če so se začele opoldne, odločile šele drugi dan. Dandanašnja moderna bitka obstoji vsled velikanskega bojišča iz naštetih posameznih bojev, ki drug na drugega pravzaprav nimajo nobenega, vpliva in odločuje le izid teh bojev na končno zmago. Rusko-japonska vojna jo kakor o raznih drugih stvareh spremenila dosedanjo mnenje tudi o izgubah v moderni vojni. Doslej se jo sklepalo vsled vedno manjšega števila človeških žrtev v vojskah, da moderne bitke niso tako krvave. Friderikova vojska je izgubila pri Kolinu 41:5 odstotkov moštva, pri Tor-gauu pa 37:5 odstotkov. Tozadevna statistika izkazuje pri Magenti samo 8 odstotkov, pri Kraljevem gradcu za Pru-se 4: l odstotek, za Avstrijce 8:7 odstotkov, pri Gravelotti za Nemce 9:8 odstotkov, za Francoze 10:2 odstotka, pri Sedanu 5:4 odstotke in 15: 7 odstotkov. V Mandžuriji pa so Rusi povprečno izgubili v posameznih bitkah 16:7 odstotkov mož, Japonci pa 20:4 odstotke, medtem ko so Nemci v vojni lota 1870. izgubili v celoti povprečno le 7 odstotkov moštva. Iz toga moramo sklepati, da bodo nove, moderne vojske vedno bolj krvave, to pa vslod vedno novih iznajdb. 'se kolnaravn3 Namizna voda (imvrsteinkot zdravilna voda ' zoper teikoče organskega dihanja in ioper. bolesti lelodu in mehurja"najbolj« priporoča. ■ V Hmeriko in Kanado zložna, cena in varna vožnja Cunarci Line H £41 52 Bližnji odhod: iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 27. sept., Ultotiia, ll.okt. 1910. iz Liverpoola: Lu-sitania, največji in najlepši parnik, 8./10., 5./11., 17./12. 1910, Mauretanla, 1./10., 29./10., 19./11., 10./12.1910. Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, SlomSkove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. Cena vožnji Trst-Nciv-Jork III. razr. K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100"— za otroka pod deset let vštevši davek. Zanesljiv, trezen 885 BH s I. izpričevali, zmožen slovenščine in nemščine, se sprejme takoj. Samski prosilci imajo prednost. Kje, pove iz prijaznosti uprava tega lista. 2663 slo. Hciman. Zagreb. Kralj. hrv.-slav.-dal. deîel.-vlad. ukaz 31. Jul. 1900; iL 3767. Cenjenim gospodinjam priporočamo naj topleje pravi : Francko v: pridatek k kavi kot najboljši kavni surogat, izdelovan iz tozemskih surovin v domači tovarni jjfr* Henr. Francka sinov v Zagreba. Varstven* »imnita. XÎ871 06 L Ženska ročna dela in : pripadajoči materijal: Ljubljana Kmnpesni trg. ♦♦♦♦ Predtiskanje, vezenje na roko in stroj, tanburiranje, plisiranje itd. Največja zaloga tslovadske obleke. Naročila vestno in poceni. m I Hi km OS m I ¡2 'ST x/ m •H S m o S ra M M ss 01 N TrpEŽaso Mayo. Ljubljana. Mestni trs št18 Bogata liliji vezenin, drobnega m morl-nega blaga kakor: čipk, lišpa, rokavic, nogavic, otroške obleke, perila rob cev, ovratnikov, volne, bombaža, sukanca i. I 1 t« «D ta KK ia ra co RJ PS Í3 ni S o «a fO Zmerne cene. 2556 S* v* rr Fsfle za posteUe m puh 2587 priporoča po najnižjih cenali 52—1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila se točno izvrSujejo. —— ........UMI« —— IIII.....——1 ^Sfifcfli© 11 bele8a frrastasiega jSIImIISa lesa, irpeini, mofni od finega špirita vinski sodi krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne Špirita za fini Špirit in za vino pripravljeni, za vsako vino izborni, takoj rabljivi za kar se jamči, odda v velikosti po 500, 400, 500, 600, 700 do 1000 litrov držeče, na zahtevo tudi 100 do 200 litrov ali manjSe po prav solidnih nizki ceni Ljubljana, Marije Terezije cesta nizke fn ssütfne, flaEna posflrEžba. 1685 Največja tovarna na evropsRi celini. iatai9BBOBi9ii>iiig>aiEi ■ " ° Jtzzstauri obiekiS: 2 JLoujIta razstava J " 2 una j, Rotunda Spiegel. £ ■ ra BB0BQ9DBEHIQIQCRIBIDBIII Pisarna za prodajo v HvstrlJI Emil mmnm Dunaj IX. Loblichgasse št.4. t/: X 1' K m K fli SATTNER ./■VCV Ljubljana, Dnnajska r.esta 10, stop., II, nadstr. CIKIedllafova h!sa). 91 sc priporoča prečastiti duhovščini za 26 1 üm® * iftji ; aH d!.: Bit P SÍ' a. M- Izdeluje eele ornate, kaztlle v vseh liturgienih barvah pluvifale, obhajilne burze, stole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakot» se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tjdi baridera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame. K •v ena 1 X m K ID x li^ll^ij^li^PXllKllKii^íi^ll^il^li^lj^ll^iiX'i]^!] v pravem slogu, umetno in navadno izvršena izdeluje specijalist wmm*fa™ Tbim8» stavbni in umetni v tej stroki MlilKS I ffiSBK steklar, Sv. Petra nasip št. 7 v Ljubljani. Skice ter proračune na željo. Mafcboljša m naislsnrmejša prilika m štedenge! Denarni promet do 31. tiiG. iSOb j . j Stanje vlog ona 31. marca 19IU čez 83 milijonov kron | Lastna glavnica K 503.575*83 j (ez 21 milijonov kron \ Stanje vlog ona 31. marca 1010 registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela :-: „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po === brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Hranilne knjižice sc sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njili obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Monjice se najkulantneje eskomptujejo Dr. Ivan SuSteršlC, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik In trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povše, vodja, graSčak, drž. in dež. poslanec. Anioii Kotil, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici. Karol Kauscheijg. veleposestnik v Ljubljani. Matija kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hiSni posestnik v LJubljani. Fran Leskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice». Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7 Gregor SSibar, župnik na Rudniku, 1 Penzijonist išče gostilno na račun ali mesto kakega poslovodje nadzornika ali kaj enakega primernega v mestu ali na deželi. Naslov 2599 pove uprava „Slovenca". < Prodam aH m?nj".ni vjled starosti 40 oraloi veliko, krasno 2617 3_j posestvo pri miriboru z letošnjimi pridelki in z vsemi gospodarskimi stroji, za dobro gostilno. Naplačilo v gotovini 10.000 kron. Ponudbe pod „Paradiž" štev, 2617 na upravi .Slovenca". v novi hISI „Kmetske posojilnica", nasproti „Flgovca" Izdaja voznih listov za vso razredefrancos.prekmorske družb« aure-Hgm York Možnfa traja samo 6 dni Izdaja tudi vozne listke Iz Amerike v stare domovino, prireja posebne vlake in preskrbi okrožne vozovnice (Rundreisebillets) f|B Hotel Tratnik ,Zlata kaplja" t Sv. Petra Gesta štev. 27. v bližini kolodvora. 2072 Lepe zračne sobe. • Priznano fina knbinja. • Izborne pijače. • Hlzke cene. - Lepi restavracijski prostori In povsem na novo nrejen = velik senEnat vri. = Vsako sredo pri ugodnem vremenu VELIK KONCERT! J i K_____;_—.__H B Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Šdunldi znamenito 19S olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, toCenJe Iz uiti šumenje po iiSesih In nagluhost tudi ako je že zastarano Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. Dobiva se samo lekarni pri „Crncm orlu" na Hovam treu. Celovec Hiši asHdffliSi Veliki klanec št. 76 z enim oralom sveta ii krasnim razgledom se proda iz proste roke Več se izve pri lastniku Milana Poljanšek Dol. Logatec. 2639 Lepa. nova hISa s 5 sobami, 2 kuhinjama, vinsko kletjo tc velikim vrtom se proda pod ugodnimi po goji. Hiša je na zelo prometnem prostor poleg državne ceste, pripravna za vsak obrt. Cena se izve v Zgornji Šiški 10' 1 vseh poslovnih transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in | KREDITNIH PISEM 1 za vsa slavna in stranska mesta ta- in inozemstva. C. KR. PRIVIL. BANČNA IN MENJALNICNA DELNIŠKA DRUŽBA ^ 71/1 CDrYTD 4 OSREDNJA MENJALNICA: 'UlJUllLVUAi^ DUNAJ I., WOLLZEILE 1. Pnrlrn7nire • Baden