—• ......«.-•■■ GLAS SVOBODE. Slovenci-bratje združimo se! V slogi je moč! Stey. 26 Chicago, 111. 24. juniju 1904. Leto III Vsem c. gg. naročnikom. Z dnem 1. Julijem stopi "Glat Svobode" v drugo polletje tretjega letnika. Kako «o nasprotniki avobode In prijatelji srednjeveške teme, zakleti so-vrainikl produktivnih alojev delovali, da bi uničili edini list, ki se bori za boljio bodočnost delavnega ljudstva, za svobodo, jednakost In bratstvo. Gospodje, ki nosijo ljubezen do svojega blilnjega le na Jeziku, so zlorabljali lečo In spovednico, poslulevall ao se najpodlejiega obrekovanja, da bi zatrli edini svoboden list, ki Je zapisal na svojo zastavo resnico in pravico. Delavci, obrtniki in trgovcil V tem boju ste spoznali kako dobro oroije je svobodno časopisje, ki odkrito In ne-ustraieno zastopa vale koristi proti vsevnlčujočemu zmaju — kapitalizmu. Ako hočete temu oroiju ohraniti njegovo ojstrino, ako hočete to oroije po-boljiatl s tem, da bode list izhajal dvakrat v tednu, potem morate točno od-računjevati naročnino, zajedno pa nabirati naročnikov. List stane na leto le $1.50. To malenkost lahko pogreši vsakdo, če pomisli, da list nevstraieno zastopa koristi njegove proti sedanjemu Izkorl-»čevalnemu sistemu, ki Je zakrivil, da velikanska mnollca delavnega ljudstva ilvl v bedu In siromaitvu, kopica lenuhov se pa masti o žuljih In sragah ljudstva. Slovenski delavci, obrtniki in trgov, cll Ako hočete, da nam bode kedaj sijalo, solnce svobode, potem agitujte za val list, v katerem se zrcalijo vse va|e telije In želje. — Vsi za Jednega v sili, Jeden za vse v smrt. To bodi nate geslo In zmagali bodemo. Uredništvo in upravnlštvo "01. --------- Socializem in njego-vi obrekovalci. Razlastitev nialili ctortnikov in posestnikov jc za socialiste brezpomembna. To je le strašilo, s katerim nasprotniki socializma strašijo male obrtnike in jwsestnikfc, Socialisti so njih prijatelji, ker so prijatelji delavnega ljudstva, zajedno pa smrtni sovražniki velekapitalistov. Le veleposestniki in veleindustrialci so pravi nasprotniki malih obrtnikov in posestnikov! ker stremijo po njihovi posesti. Socialisti dobro vemo, da se vele-kapitaliste ne more kar Čez noč razlastiti, da se bode zvršla razlastitev počasi potom razvoja,, da bode prišel čas, ko bode delavno ljudstvo zahtevalo lastninsko pravico do svojih izdelkov. Pojem delavnega ljudstva o imetku bode zatrl kapitalistične nazore o imetku. O odstranitvi imefka sploh ni govora nikjer, nad oznanjeno spremenitvijo se pa tudi nihče ne bode spodtikal. Razvoj človeštva, ki stremi po dovršeni popolnosti, ,«e ne bode ustavil pred lastninskimi razmerami. Kdor bi zahteval, da naj zastane razvoj človeštva, je norec. Lastninske razmere se vedno spreminjajo ter popol-nujejo. Kdor bi primerjal današnje lastninske pravic? i onimi za starodavnega suženjstva, priznati bi moral, da so današnje boljše in pravičnejše. Pod razvalinami mezdnega dela in velekapitalističnega gospodstva bodo ležali zadnji ostanki nekdaj obstoječe sužnosti. Svobodni bodo vsi ljudje in delavnemu ljudstvu ne Bode nihče kradel njegove lastnine. Sedaj naj še kdo reče, da ni resnica na strani socialistov. Gotovo bodo slovenski delavci in mali obrtniki pritrdili socialistom, kajti slovenski narod razume, kje je resnica, kje laž, kje obrekovanje! r . "Da, vse potrdim socialistom, ali z mnogoženstvom in svobodno ljubeznijo, katero hočejo vresničiti socialisti, nočem imeti opravka!" Tako bode rekel marsikdo, ki je slišal zgoraj omenjeno obrekovanje iz blagoslovljenih ust. Ali so socialisti v resnici prijatelji mnogozenstva ? — Ne! Socialisti so nasprotniki mnogozenstva, prostitucije sploh, ki v današnji človeški družbi lepo procvita. Socialisti pravijo, da bi se le tedaj sklenil zakon, če moža in ženo veže prava ljubezen. Kolikrat odločuje pri zakonu le denar, druzega pa nič. Taki zakoni postanejo pravcati pekel. Zatorej je popolnoma umevno, da se taki zakon tudi lahko razveže. Kjer ni ljubezni, se jo ne da tudi izsiliti. Za to so pa tudi socialisti nasprotniki prostitucije, ki je sramota za _____ današnjo človeško družbo. Cas bode prišel, ko ne bodety revščina, ne zlato kapitalistov prisilila dekleta, da bi prodajala svoja telesa. Kdo živi dandanes še v zakonu? Edino delavno ljudstvo pozna še svetost zakona 1 In pod kacimi tež-kočami! Po dnevu delata oče in mati, otroci so pa brez varstva, brez nadzorstva. Ali je čudo, če se hudodelstva množe, da se toliko ljudi pogubi v družavbnem blatu? Ali so socialisti zakrivili, če bogatini poleg svojih žen, obdarjajo razne svoje priležnice s sijajem in komfortem, če kapitalisti posestnikom bordelov vsipajo zlato v njih žepe? Tudi ne I Dandanes se nenravnost razširja povsod, ker jo bogati postopači obsipajo z darovi. Tudi iz tega moralnega močvirja bode delavno ljudstvo moralo dvigniti človeštvo. Taki so nazori socialistov o delitvi, o mnogoženstvu in o vseh važnih zadevah, ki posezajo globoko v človeško življenje. Ako bi socialitsi za delavno ljudstvo nič druzega ne imeli kakor tolažbo, tta bode socializem svet odrešil, bi bila to slaba tolažba. Duhovniki raznih ver so narode že prevečkrat varali z boljšim življenjem na drugem svetu. Narodi so siti tacih tolažeb, narodi hočejo pozitivne vspehe za časa življcnske dobe. Socialisti so dandanes edina stranka, ki ima resno voljo že v okviru današnje človeške družbe zboljšati bedni gospodarski položaj delavnega naroda. Jaz nočem tu razvijati socialističen prograv, vendar je pa potrebno, da se nekatere točke omenijo. Ako organizovani delavci zahtevajo povišanje plače, tedaj mislijo mali obrtniki, da so oni najbolj oškovani, dasi vsakdo ve, da jim največ škodi velekapitalistična konkurenca. Ako vprašamo male obrtnike, če žive o dohodkih lastnega dela in o delu pomočnikov, tedaj nam morajo pritrditi. Uvideti morajo čc rastejo plače, da se mora zboljšati tudi njih položaj. To ima tudi svoj vzrok! Očividno je, da mali obrtniki nc žive le o delu pomočnikov temveč tudi o svojem lastnem delu. Iz tega sledi, ako veČina delavcev živi v slabih razmerah, da te razmere vplivajo tudi na obrtnike in trgovce — mala trgovina in obrt propadata. Kdor dela, da se preživi, ima skupne interese z mezdnimi delavci, njegova dolžnost je, da gre »kupno z delavci v boj proti kapitalu. Sploh pa nihče ne more zameriti delavcem, da svoje edino blago — delavno moč, prodajo za tako visoko ceno, kakor le morejo. Tako dela vsaki trgovec in vendar -mu nihče ne zameri. Koristi delavnega ljudstva so solidarne. To se večkrat pokaže, če delavci stavkajo, ker so simpatije malih obrtnikov in trgovcev na strani stavkujočih delavcev. Nizke delavske plače pritiskajo tudi na gospodarski položaj kmečkega stanu, ker je kmet primoran, da proda svoje pridelke pod ceno. I s tot ako slabe gospodarske razmere so tam. kjer je še izvanredno dolg delavnik v navadi. Socialisti zahtevajo osemurni delavnik, da se zniža armada brezposelnih delavcev, ki vpliva na delavske plače. Ako hočejo socialisti uresničiti svoje zahteve, potem se mora narod naj prvo organizovati. Ako se posamezni človek zanaša le na svojq lastno moč, je ta moč piškava in trhla. Ako pa se ljudje zdruzijo, da branijo svoje interese, tedaj postanejo nerazrušljiva sila. Posamezno palico lahko zlomi človek, butaro palic pa ne more zlomiti nihče. Socialisti so dandanes lahko ponosni na svoje delo." Skoraj v vseh kulturnih državah že imajo svoje zastopnike v državnih zborih. Kdor je zasledoval delovanje socialisti -čnih državno zborskih poslancev, bode tudi pritrdil, da si ti možje vedno delovali le v korist delavnega ljudstva, ki s svojimi žulji in sragami živi višjih detet tisoč. Govori socialističnih zastopnikov so še vselej zadeli v črno. Kako mlado je še socialistično gibanje! Komaj 40 let je ramolo, ko so pričeli apostoli socializma ozna- njevati nov gospodarski nauk. Preganjali so jih, obrekovali, metal} v ječe, v Španiji celo mučili — a pomagalo ni nič. In danes? Povsod, kjer žive niobraženi narodi se ideja socializma razširja bliskovito. Vsak otrok lahko razume, da ideja za katero gredo neštevilni tisoči v boj, ne more biti slaba — da je zdrava in koristonosna za delavni narod — za vse človeštvo sploh. Ako mi vidimo, kako podivjana kapitalistična drultal vlada v Coto-radi, kjer se mirne delavce strelja, kakor zajce in srne, potem je naša sveta dolžnost, da podvojimo socialistično agitacijo, če hočemo odstraniti krivice, katere vživa miroljubni narod — na milost in nemilost izročen kapitalističnim krvnikom. Slovenski kmetje, delavci, obrtniki in trgovci odločite se 1 Ako ste se prepričali, da socialisti bi jejo boj za pravfce naroda, za zboljšanje slabega gosjxxlarskega položaja, potom zakona z glasovnico v roci, potem se jim pridružite. Kdor ne more delovati javno, naj deluje na tihem. Vsako delo bode rodilo sad, ki bode koristil našim i>otomcem, če ga žejni ne bodemo uživali. Povejte svojim brezbrižnim tovarišem, da je socialistična stranka je-dina ljudska stranka, ki zahteva za vse ljudi brez razlike na spol, narodnost, vero in stan jednake pravice, Vam velekapitalistom in vele-posestnikom pa kličem, da bodete želi večjo čast, če postopate proti svojim lastnim interesom ter se nam pridružite v boj« za kulturo in napredek človeštva. Razgled po svetu. Iz rusko-japsnskega bojišča. Car, batjuška je izjavil, da bode nar seje prepir, žanje vihar. To lahko trdimo o Bobrikovu, kj je z brutalno silo zatiral narodno gibanje Fincev. Kdor je parno za- sledoval, kako necuvano in brezobzirno se je postopalo napram za jamčenim narodnim pravicam Fin cev, je bil prepričan, da se prej ali slej najde maščevalec, ki se bode kruto maščevat za muke, koje je prestal narod. Tudi na Bobrikovu se je uresničil pregovor starih Rimljanov: Sic semper tyrannis! Nemčija. V Koblencu je obsodilo vojno sodišče lajtnanta Angerstelna na 20 mesecev ječe, ker je ukradel in prodal 87.000 nabojev. Avstrija. Poročajo nam, da se bliža žeb-ljarski zadrugi v Kropi na Kranjskem polom. To zadrugo so ustanovili znani klerikalni agitatorji dr. Krek, Gostinčar et consortes. Zadruga je bila že pri ustanovitvi tnertvo rojeno dete, kakor vse druge klerikalne gospodarske organizacije. Ameriške resti. Iz dežele lopovov. Serif Rutan je izročil Moyera, predsednika' - rudarske organizacije detektivom, da ga odvedejo v Tellu-ride, kjer liode zatožen radi raz-strelbe v rudniku Vindikator, dasi je dokažano, da so kapitalisti sami naročili razstrelbo. Haywood, tajnik rudarske organizacije poroča, da je rudarska organizacija pri nečemu bankirju v Denveru vložila SSj.500 v ta namen, da bi dobivale žene in otroci izgnanih rudarjev |>odporo. Trgovec, ki jfc hotel ženam in otrokom deliti podporo je dobil od podivjane City-sen's Alliance povelje, da mora takoj prenehati z delitvijo, ker drugače mu bodo porušili prodajalno.— Ta 7-adnji junaški čin kapitalistič-nih roparjer govori dovolj jamo; kdo provzroča nemire v toliko nesrečni državi Coloradi. Ce bi delavci, kaj sličnega storili, ]x>tem bi kapitalisti in njih zavezoiki — du-hovniki vpili po vsej državi po krvniku. Tako se pa ne bode nič zgodilo 1 Saj se gre tu za žene in otroke vbozih rudarjev. — Rudeči-ca oblije poštenega človeka, če se dandanes spominja, da živi v svobodnih Zdr. državah. Orožna nesreča V New Yorku. Dokazano je, da ni nihče drugi zakrivil grozno nesrečo na izletnem parniku "General Slocum", o kateri smo poročali v zadji številki, kakor kapitalistična požrešnost. Rešilne oprtovnice so bile vse gnjile. Ako se jih je človek le dotaknil, je pluta razpadla Rešilni plavi so bili tako trdno privezani, da jih v naglici niso mogli pripraviti za rešilno akcijo. Jaivno mnenje je vsled te velikanske katastrofe silno razburjeno. Vse zahteva zadoščenja. Ostalo bode najbrže pri starem. Kaznovali bodo kapitana in mornarje, pravim krivcem, lastnikom parnika se pa najbrže niti las ne bode skrivil na glavi. — Taka je pravica v današnji človeški družbi. Gospodje v talarju bodo pa rekli: Bog je dal, bog je vzel. O maščevalnosti božji ne bodo mogli govoriti, ker so bile žrtve večinoma nedolžni otroci. Zavijali bodo oči ter govorili o skrivnostnih in čudnih potih božjih, da bodo še v prihodnje lahko strigli ponižne in verne ovčice. V resnici je pa le zabi-tost teh ovčjč skrivnostna in čudna, ker se puste voditi za nos od navadnih ljtidij, ki s praznimi bajkami polnijo svoje žepe. Profesar odstavljen. Dne 17. junija so na državni univerzi v Denveru, Colo., odstavili profesorja Josipa Reeda, najboljšega in najbolj poznanega zgodovinarja na zapadu, ker simpatuzuje z delavci. * "Mi nazadujemo, mesto napredujemo — v vzgoji in civilizaciji," je rekel profesor. "Delovanje guvernerja Peabody-a nas tira nazaj, v tiste grozne čase nazaj, ko so vladali Stuarti, ko se je kraljevi vse-gamogočoosti klanjalo vse." Modra kri am prodaj. Pred dnevi je prinesel časnik "Times" v Londonu kratko oznanilo, v katerem se vabi premožnejše ljudij, da lahko..... $20,000 spremeni svojo rdečo kri v anodro — da lahko iz navadnega človeka postane človek in pol baron. List "Chronicle" pa poroča, da se je za to "čast" takoj zglasil'neki Silas K. Mc Carthy, po poklicu mesarski kralj v Chicagi. Človek bi smatral vso zadevo za šalo, ako bi v listu "Times" ne stalo s črnim na belem, da debeli in požrešni, portugalski kralj prodaja naslove, da bi napolnil svoje prazne blagajne. Istotako verjetno je, da se je takoj prijavil za baronovski naslov neki domišljavi in neumni čikaški mesar, ki se je naveličal prestavljati svojega rojstva kosti po svetu kot navadno živinče ter bi bil rad povišan mej živino prvega razreda.— Kapitalistični manevri. Pred meseci dni je odpustila "Lake Shore železniška družba o kodu 1000 delavcev v svojih delavnicah in na pmf£? Tej je sledila "Pennsylvania Railroad Co." tudi s kakimi 1400 ljudmi. Sedaj pa poročajo časniki, da je pričela odpuščati "Erie Railroad Co." delavce v delavnicah in na progi. Vsled tega postopanja ameriških železniških kraljev so pričele mej našim narodom krožiti'razne govorice. Jcdni menijo, da se bliža gospodarski polom, drugi zopet, da so volitve pred durmi. Da, volitve so pred durmi! In kapitalisti se poslužujejo že sedaj svojega najostrejšega ornžja proti delavcem, da bi jih prisilili glasovati po njihovi volji. Ta brutalni nastop topovskih kapital-.stov mora vsacega količkaj mislečega človeka privesti do spoznanja, da se mora tem ljudem vzeti gosp:>lar-ako ipoč, katero izrabljajo le v ta namen, da imajo druge produktivne sloje ne le v gospodarski, temveč tudi v politični sužnosti. Kdo zida cerkve? James J. Hill, solastnik in predsednik družb "Northern Securities Co." in "Great Northern Railroad Co." je daroval poldragi milijon za škofijsko cerkev. Gospa Hillova je pred leti darovala $500,000 za gradnjo semnišča v Groveland parku. Kasneje sta pobožna gospod in gospa Hill v ta namen darovala še $250,000. Tako vsaj poroča Amer. Slov", v 22. št. t. 1. Sedaj se nam pa poroča z drage strani, da )e isti James Hill zapo-vedal vsem poslovodjem tovornega in potniškega obrata, da naj prihranijo poldrugi milijon čistega prebitka v svojih oddelkih^ No, sedaj pa naj še kdo reče, da katoliški milijonarji niso "brihtni" ljudje. Naj-prvo darujejo denar za katoliške trgovske hiše, da jih nebeški agent-je hvalijo po listih kot radodarne katoliške može, ki naj bi bili vsa-cemu katoličanu pravcati vzor, potem pa osknbijo svoje delavce in občinstvo s znižanjem plač in povišanjem voznega tarifa do kosti j, da ne trpe v svojem mošnjičku škode. Kako dolgo bode še ljudstvo vzder-žavalo današnji kapitalistični proizvajalni sistem, ki omogočuje tovarniškim baronom, da si z ljudskimi sragami in želji grade spominske stavbe. Cas je, da se ljudstvo vzdrami v jeseni ter odvzame siti gospodi vladarsko moč, katero ta izrablja sebi v korist, ljudstvu pa škodo. Socialističen shod. Dne 251, m. ob 8. uri zvečer bode v Narodni Dvorani 5878. Centre Ave. javen ljudski shod, katega priredi Čikaški socialni klub. Na dnevnem redu sta točki: Kaj je socializem? Kako naj se organi-zujemo? Slovenski delavci! Naše plaže od dne do dna padajo. Velika ameri-kanska republika Triih In svobo dnih mož nima za delavce d nizih socialnih preosnov kakor izkoriščanje moči delavnega ljudstva do skrajnosti ter bodala in pnške mi-lioarjev. Ako hočete, da se te krivice odstranijo, pridite na shod, da se posvetujemo in organizujemo proti lopoTstvom ▼ današnji člo-velki družbi. Vaše geslo mera biti: V soboto zvečer Tti slovanski delarci ▼ »Narodno dvorano" na MESTO CHICAGO. Naša gospodarska organizacija. Dno 20 t. m. ob $2 popoldne bode imelo družtvo "Slavija" št. 1, S. N. P. J. mesečno sejo v "Narodni Dvorani" 587 8. Centre Ave. Vsi člani so najuljudnsje vabijo, da so to seje vdeleže, ker se bodo vplačevali mesečni doneski. Društveni odbor no bode za to Bojo izdal posebnih vabil Odbor. Sleparska klerikalna oznanila. Mladenič, o katerem je poročal "Record-Herald", da je izgubil sluh in govorico menda danes že zopet govori, ker naveličal se je komedije. Za "Record-Heraldcm", ki je bil zadnje dni v službi protestantskih duhovnikov, je pricaplala "Giicago Sunday Tribune" ter prinesla tudi najbrže dobro plačano, reklamno oznanilo, izvirajoče iz katoliškega vira. Res, rafinirani in na vse strani prefrigani so mešetarji in trgovci rimsko-katoliškega klerikalizma. Na vidne čudeže, še oni sami ne računajo. Taka vplivna sredstva na ljudstvo izrabljajo le tedaj; če jih njih luteranska sofarbovci izdelajo in plačajo za njih objavo. Vprašal sem Američana, kaj misli o čudežu, ki jc zaprl usta in ušesa mlekozobemu fantalinu. Odgovoril je: "It's humbug — but the religious business needs advertising like any other." (Je to humbug — pa verska kupčija potrebuje oglasila, kakor vsaka draga.) Oglasilo, katero je prinesla "Cli. S. Tribune' na jedra celi strani, velja najmanj tisoč dolarjev. Ilustro-vano ji, s nekaterimi podobami ter oznanja, da "The sisters of |>oor Clara" (sestre revne Klare) opravljajo molitve za nesrečne zaljubljence. Ali ni to fino premišljen "business proposition!!, trgovski vir dohodkov, kakeršnega si more le najbolj prebrisani Yankee izmisliti? Te sestre revne sv. Klare r.e molijo le za nesrečne zaljubljence v Chicagi, temveč za vse — po vseh Zdr. drž. amer., če se zaljubljenci tozadevno obrnejo do njih v podobi daril 1* "božjo čast". Pa tudi v druzih ljubimskih zadevah se obračajo zaljubljenci na to nebeško tvor-naco, kojih naloga je posvetne bisa-ge sestrinih pokroviteljev debeliti. Brumne babure naj ne molijo samo takrat, če se dekletu pokazuje fant omahljiv, temveč tudi takrat, če je ljubil prevroč* ... naj bi molitev odvrnila nasledke . . . Kar prebrisanemu dekletu odreče lekarna, naj pomaga molitev teh navihanih in pobožnih sleparic! Kaj uže vendar te ženske, "duhovne" sestre maziljencev počenjajo, da življenje v lenobi preživfc? Oglasilo tudi omenja, da se lahko tudi drugoverci, torej ne samo katoličani, obračajo na te nune, če se jim ljubezen dobro ne obnese, ali pa v drugih zadevali n. pr., da bi imeli srečo v trgovini itd. Kako pa I Če bi hudič prinesel nebeškemu agentu pet dolarjev z namenom, da bi nebeška oče z 9 ali 10 kori angelji pogiral, bi gotovo sprejel denar. Namen slab ali dober — barva denarja ostane vedno rsta — to je edina morala teh agentov Ante-krista. Te vrste oglasila v amer. časnikih, ki navadno na drugi strani prinašajo razprave o ateizmu aa nič-vrednr-ti sv. pisma, ne morejo imeti omorilr in pohabili svoje sotrpine — delavce? Zakaj niso pobili nekoliko lastnikov zlatokopov in vOljakov ? Cemu so dclavci določili čas za razstrelbo, ko so bili na postaji le delavci? * .Tacih in jednacih vprašanj bi stavil lahko še več. Ali na vsa vprašanja bi odgovor j a! jednostavno, ker delavci sploh niso zvršili grozni zločin! Kdo je potem sploh provzročil ta peklenski zločin? Kapitalistični dnevniki pišejo večinoma vsi proti-or -ganizovanim delavcem, kakor, da b- le-ti provzrc^ili dmamitni napad na garjevcc. Razmišlajmo malo! Kaj se je godilo takoj po razstrelbi ? Šerifa Robcrtsona so takoj poklicali v urad lastnikov, zloglasne "Citizens Alliance". Pri ustopu, se je ustrašil, ko je zagledal na dolgi mizi pripravljene vrvice za obešanje unijskih dclavcev. Zapovedali so mu, da se mora takoj odpovedati službi, Ko je Robertson še malo pomišljal je pristopil k njemu neki lopov ter mu pomolil zanj ko poti nos, izrekši: "Odpovej se, če ne bodeš pa visel." Robertson se je sili umaknil, na njegovo mesto so pajxwtavili lastnika rudokopov, ki je takoj zaprisegel 200 sebi jednakih lopovov za redarje. A to še ni vse. Odstavili so tudi mestnega maršala, ki je bil -delavec ter si tudi delavce izbral za pomočnike. Župana so odstranili, na njegovo mesto 90 pa posadili neko člo-veče, ki je golo orodje v rokah kapitalistov, Primorali so tudi mrtvaškega o-gledavalca, da je odstopil, ker so se bali, da bi izrekel fodbo proti kapitalistični kliki. Na njegovo mesto je bil imenovan lastnik rudokopov. Lovili so unrjske delavce kakor zverjad. Cc so pri delavcu dobili linijsko izkazilo, je bil to dokaz, da se je udeležil razstrelbe in zaprli so g*'v "bull pen". Na ta način so zaprli stotine de lavcev v živinski hlev. In kaj so Zakrivile te žrtve kapitalizma? Nič Mirnim potom so nadaljevali stavko za 8-urni delavnik, za katerega jc bilo oddanih v državi 40,000 glasov večine, ko se je dalo to vprašanje na glasovanje, češ, naj ljudstvo postavnim potom odloči, se !i strinja 2 8-urnim delavnikom. Ali preganjanje mirnih delavcev še ni ponehalo! Guverner Peabody jc razglasil preki sod. Pozval je miiičarje postapati z organizovanimi delavci, da jih vžene v kozji rog. Gospod Hell, vodja roparskih čet je z .200 vojaki aretoval v Portland .Mine delavcev, ki «0 imeli'eno staro puško in dva zastarela revolverja. Dosegel je res slavno zmago nad neoljorožcnimi delavci. Jaz sem na svoje oči videl, kako so lo|>ovi v uniformah zasrainovali žene in otroke.- Gledal sem, kako so uniofrmovane zveri preganjale mirne delavce ter jih vlačile v "buli pen'', tla bi uničile rudarsko organizacijo. Statistika nam kaže, da je 85 od-totkov delavskih glasov v Zdr. drž. stosti? Grešimo! V politiki? Smo sebe iti kapitaliste njih zaveznike. V začetku so tne gledali sploh neza-upno, ko sem razvijal vprašanje o socializmu. Seveda, Če bi govoril kak klerikalni zastopnik današnje človeške družbe o največjih neumnostih in budalostih, bi mu verjeli vse. Rojaki, mi socialisti ne trdimo, da ne čitajte nasprotnih listov in ne poslušajte nasprotnih govornikov. Čitajte in poslušajte vse, poleg pa mislite s svojimi zdravimi možgani in lahko bodetc spoznali, da je resnica na naši strani, da se socialisti borijo zboljšanje današnjih žalostnih družabnih razmer. Nasprotnik ijkoriiianja. Iz La Salt« n, Illinois. Iz evangelija sv. Luka, 15 poglavje v protest 14. poglavja z dne 5. jim. dopoldne. Propalica Podgoršak je prava nesreča za tukajšne Slovence, kar jih je v taboru duševnih rcvežev.Za-jedno je pa v korist zavednim, ker marsikdo spozna, kje je resnica, kdo je sovražnik dclavcev, kdo njih prijatelj, Duševni reveži, kojih je nebeško kraljestvo, ki trdo verujejo v čeznaravno moč kutarjev, mazi -ljcnccv sploh, ki so potom Marconi-jevega brezžičnega brzojava v direktni zvezi z bogom, nevidijo ali pa nočejo videti lepih dejanj našega (ličnega Tončka, ki so zrcalijo v odertištvu, nenasitnosti, nečistosti itd. Tako ljudstvo je dcsnica našega Podgorška, prava čebelica za trota. V zahvalo, pa Tonček temu vdanemu ljudstvu milostjivo dovoljuje, da ga sme jjosneniati v njegovih čednostih, Drugače pa jjostopa z razsodnimi in zav&lnimi rojaki. Po mnenju maziljenca so to sami anarhisti, ateisti, poluijslivci, piopa-lice, odpadniki itd. V resnici so pa le trn v peti Tončkovi, ki ga zbada na vseh njegovih krivih potih. Čast, komur čast. O Tončku ne moremo reči tako! V čem naj ga vendar posnemamo? Ali v ljubezni tlo bližnega? Jo nima. Alt v poštenosti? Ne smemo ! V pobožnosti ? Jo ne opazimo! V radodarnosti? Smo skopuhi! V vljudnosti? Smo suroveži! V či- In ta velikanska delavska masa dovoljuje, tki jo 15 odstotkov dobro rejenih sleparjev, razdeljenih v dve stranke — republikansko in demokratsko vlada. Za plačilo jih pa mala tolpa lenuhov zasramuje, preganja, zapira itd. Državna milica, nje vodje, na čelu jim guvernerji in generali, so dandanes orodje v rokah kapitalistov. Ta državna milica, ki bi se morda poskrila po vseh kotih, če bi prišlo do resnega boja, ima v svoji zgodovinski knjigi zapisane že jako slavne in junaške čine. Sest tacih junakov, olioroženih od pete do glave je aretovalo neko žensko pri če-bro, ko jc prala perilo. Slavna milica v Coloradi požiira prodajalne odsotnih delavcev. Kje je tu pravica, kje tista vzvišena vojaška vzgoja? Vojaški despotizem, ki jc groz-_______ ^ nejši nego despotizem ruskega car- pa prevelika.' In Če se naveličate ja, praznuje orgije v Coloradi. Da, prenašati te peklenske tnuke, če za- ~— inl.A I/, LrilliS llll/lcllfl C 1 , I * . . I . nazadjnakr! To je odkrita resnica. Kdor ga pozna in reče, da ni tako, je Lastnik. Ali ga naj posnemamo? Razsodni ne! Kakšne so vaše prepovedi? Navadno sikanje, surovi izrazi, kojih se v dostojni družbi med omikanimi ljiukni ne rabi. Krist je rekel, ljubite se med seboj. Iz vaših blagoslovljenih ust pa kipe besede pred aharjem: Pre-vzetneži, žrete meso vsaki dan, saj v starem kraju ga niste imeli, da bi ga žrli. Vi pošiljate denar v staro domovino svojim ljudem. Pustite jih naj crknejo, tam kjer so. Krist zagrni si lice. laki so tvoji namestniki v 20. stoletju, jm še čc-stokrat slabejši. Ubogi proletarci! Kapitalisti vas preganjajo kakor tovorno živino, izsesavajo vam mozeg in kri s nečloveškim delom in slalx> plačo, ki je za življenje premajhtTar'za umreti o razmere take, je krivo ljudstva s svojo -brezbrižnostjo, ker ne čuva po konstitucionelnem zakonu zajamčene svobode. Ako je postopanje milice postavno, čemu so prisilili z orožjem in vrvico v roci postavno izvoljene sodnike, župane, mestne odbornike itd., da so se odpovedali svojim mandatom? _ Ali je Colorado sploh v Zdr državah? Svobodni Ahasvtr. Iz Clarldge-a, Pa, Slovenska kolonija v CIaridge je še dokaj velika, a poleg vclicega števila zavednih in vrlih rojakov imamo tudi tacih, ki nevedoma kujejo delavcem suženjske ukove in verige. Preti nekoliko dnevi sem se sešel s-nekaterimi rojaki. Pogovor se je zasukal na družabne razmere in socializem, V razgovoru je neki rojak omenil, naj mu socialisti plačajo kolikor hočejo, da on vendar od vere ne odstopi kar tako. Bil sem malo ogorčen, ker sem uvide!, kako podlo delujejo nasprotniki sociali -ana. Vendar sem ga pa porogljivo vprašal, če mu je kedaj že kak socialist ponudil denar, tla bi odstopil od vere? No, mi jc odgovoril rojak. uČtjo nas. da socialisti obetajo, da ne bo treba več delati, če odstopimo od vere, poleg pa dobimo šc prtcejšno svoto denarja. laz vsled literate večjo plačo, potem pošljejo dobro oborožene in plačane morilce, da vas ukrote z bodali in krogljami Podgorška pa jc ohranil v blagem spominu. Cerkvenih zapovedij ima Tonček isto šest. Ta šesta jc za njegovo malho. Kar se pa tiče našega društva, ki Toneta tako bode v oči, povem odprto, da naše društvo je svobodno. Mi ne.silimo nikogar k spovedi, pa tudi nikomur ne branimo, ker nas versko prepričanje posameznika nič ne briga. Visoko učeni gospod Tonče, najboljše storite, ako naše dmštvo pustite na miru. če vas bode še še-gatalo, potem smo primoratii pokazati vas v popolni nagoti, da bode ljudstvo vklelo vašo pravo podobo. Prepričani smo, čc to storimo, da bodete izgubili tudi najbolj verne ovČice. Gospod Tone ne hodite na solncc, na vaši glavi je preveč masla. Nenasprotnik pravicc, vere W cerkve — le nasprotnik slabega farja. Iz Indlanopollsa, Ind. Potrebno je, da tudi iz našega kraja zagleda kak dopis beli dan. Tukaj živimo Slovenci, Hervatje, Primorci in Slovaki, tnej kojimi vlada nesloga skoraj v vseli zadevah. To neslogo pa nudijo irski duhovniki j>orabiti v svoje namene. Zida se tukaj irska cerkev in irski duhovnik zahteva od vsacega Slovenca $10 ali več kot pris|>evek za gradnjo cerkve. In res neki predsednik je nabral $500 v klerikalne namene. Ali bi ne bilo bdj pametno, da bi se za ta denar, kupil svet za slovensko naselbino, ki bi bila naša last. kakor da se vrže trdo pri-služeni denar irskim klerikalcem v žrelo, ki bodo za hvalo šc norce brili iz nas. Irski župnik sedaj najbolj lazi okohi društva sv. Alojziju, da bi društvenikc obral do koallj. 1 Neki gospod, ki se šc ni nikdar potil za cent, pa pobira denar za irsko klerikalno malho. Predsednik društva sv, Alojzija jc proti temu odiranju slovenskih delavcev z irske strani protestiral. A kaj pomaga, ko je slednjič le omahnil na irsko klerikalno stran. Apelujem na vse tukaj živeče Slovence. zaprite žepe pred tacimi izkoriščevalci naroda, pokažite jim vrata, kedar prestopijo prag vašega stanovanja. Ako imate preveč denarja, tedaj s-Tadite bolnico ali pa kako drugo koristonosno napravo za slov. delavce. Čitajte "Glas Svobode" in sprevideli bodete, da je resnica na moji strani." Citate!j "Gl. Sv." Iz Clcvclanda, Ohio. Dovolite tudi meni mali prostorček v vašem cenjenem listu, da vam označim nekoliko razmere v Gcvc-landu, katere pa niso posebno u-godne. Poleg splošnih kapitalističnih utžcmalcev, izkoriščajo Sloven-1 cc šc posebni katoliški parasiti, ki škodijo v gmotnem in moralnem oziril. Sramotno je, da naš, narod kaže tako tnalo odločnosti in lastne volje, dasiravno že deloma spoznava, da se ga direktno votli z;i nos. Priznati se mora. da imajo tlrtigi na-niii v tem oziru več presodka in energije. - Naj navedem le eden slučaj. Nedavno je imel biti krst v cerkvi sv. Vida, Ko prideta boter in botra ji . vas ukrote z Dotian m Kiugijauu. , ■ 1 . v/ itr; z ** 22 ^r^JTLf'^ "h žcgnanci, na zemlji nastavljeni nebeški agentje t. hudičem in |>eklom. ako jim .še tisto ne daste, kar so ram pustili kapitalisti. Ne vemo, čemu jc prišel naš Tonček v Ameriko. Morda duše loviti in pasti jih? Mi pašenKk vse duše na celem svetu zastonj. Ta paša ne stane nič. — Našenfu Tončku se pa ne gre za duše, njemu je za dolarčke. Zaradi tega nas tudi uči, tla naj doma |>ocrkajo vsi, kljub temu, da četrta božja zapoved povsem kaj druzega uči. . Po nazorih tega božjega agenta naj bi v stari domovini pocrkali stariši, žene in otroci, tu naseljenih Slovencev, Za stariše, žene i notroke kuof, za klerikalno bisago pa groš. Tako poje klerikalni. zvon v La Salle-u. Zato je našemu domišljavemu Tončku novoustanovljeno, svobodomiselno društvo na poti, ker odpira Nekoč je prišel neki mo/. z vozo barja, tla jih poprasa po imenu m stanu, jc slednji rekel odločno! " lega otroka pa ne bom krstil." Začudeni boter ga vpraša po vzroku, a dobil je odgovor, da ni kristjan. Se le po daljšem razgovoru je zvedel, da jc pravi vzrok, ker noč< polniti njegove nenasittfe bisage, kakor njegovi podrepniki. Nekoč je lieračil Hribar po cle-vclandskih hišah. V botrov i hiši pa ni dobil nič. Sedaj se je maščeval nad njim. Čudimo se, kako jc to človeče |>o-stalo prevzetno. Spominjamo se, ko je priroma! v strganih hlačah in preluknjanih čevljih v Cleveland. Sedaj sc pa obnaša lik? turški paša. Seseda, se bode tako godilo, dokler bodo nosili slovenski ijelavci krvavo zaslužene novce v njegovo malho brez dna. Taki duhovniki so le izrodek j razmer, take si je ljudstvo samo iz- j jedilo v svoji brezpogojni pokorščini s rojakom oči. da s|xunajo to pro- j ^ pr^fz'ovanjern in brezbri staško klerikalno dušo, ki skrbi ; ,,,,stjo. Opazovalce. za svoj lastni žep. j-------------- ' ■, Kar njjm Tone pripoveduje p ^SotnlSjenlk« /n spovedi je tudi polo slepih. Mar priporoe»|te"qLA9 SVOBODE" je Tončetu spqved. Vjcmu sc tudi j,JE JE JA1Sinz BUTAJLF. tloma tukaj gre le za amerikansk. dolar, j ^ ^ fttofvV? y Amwi. ko j»> prišel preti 1 leti. Pn d I kti j Je bil vCnhimehi. 5fitlh.(Hlt«liratj j«pu i/uii.ilin iif vp kam.. Kdor roiakov ve kaj o n jemu, nuj. hlagnvoft mujuniiti njegov-mu j bratu, pravkar'liwi' rtiu ittifTr-j tlomoviii'\ Antona Bntajra Box Jfil ri ,rid, da bi te nase obleko naidalje v modi,ostale in da l)i cen j. odjemalcem, kakor Brno dost^ vw< uma.j«. j— .............. tega umazanega podt.kanja nisem po njega, da bt ™ ^ j mosel molčati in vskliknU sem:|no ženo izspo^etlal Sel ;e takoi-Kdor to trdi. je bedak, ali pa zviti Govoril je o vsem. le o spovHt ne. !-„.; Vpr vrriame ritnalrim]pogledal je Pravila, potem j a od« " ■ ' • y r.cmška SOLIDNA TRGOVINA l OBLEKO- 1-367 Blue Island Ive, cor. 14th Str. Naša zaloga moških in mladenig-kih spomladnih in poletnih oblek je dogotovljena. Obleke najboljšega kroja po primerni ceni. M0SKE OBLEKE in površne spsmliuhic suknje uajiep- .|n | ;egu kroja po........................................ * MOŠKE OBLEKE iz najboljšega Mik na in podlage naj- norita mo4« po.................... • ■ ♦...............* OBLEKE ZA DEČKE IN OTKOKE, novomod- .. „ , y ne lit trboruegii kroja od.....................;W.!lU DO *I.3U 1'ridi in pr» pri<"aj fM- sam. Soiidim postrež-l«i in za vBAifUS euflk;i- cona ao naft smoter. H05-307 Blue Island Avo. cor. 14. St, Slovenska Narodna Podporna Jednota h sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonjch, 5(><» s. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: mihael Stbu kelj, oil) Power Str., Johnstown, Pa. i. tajnik: Fkank Medica, 5 011 Throop St.., Chicago, 111. Pom. tajnik; Frank Petrič, 5(53 Troop Str., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 5)017 Ewing Avo., South. Chicago, 111. v . \ Dan.,badovinao, P. o. Box 193 La Salle, 111. JNaazor- ! mahtin Konda, 563 Throop Str., Chicago, 111. ,llkl: { Anton Mladič, 134 w. 19th Str., Chicago, 111. p , I Jos. Duller, 110 Washburn Avo., Chicago, 111. ik < Martin Potokar, f»04 S. Centre Ave., Chicago, 111. oclbor: | mohob Mladič, 017 S. Centro.Avo„ Chicago, 111. ,, , .... ( John Vehscaj, 874 W. 21st pl, Chicngo, lil.V . no niaki ) Jo8 puLIj£Ki 4K5 Washburn Avo., Chicngo, III. odbor: j antqn Mladič, 134 w. 19th Str., Chicago, 111. YSE IH1PI8E naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Frank Medica; denarne pošiljatvepablngajuiku Frnnk Klobučarju, Pristopili. K društvu "Triglav" št. 2vLaSallo, 111.: Frank Lajkovič, 1871; Anton Lajkovič, 18?3; MatH Komp,1875; Anton Jeres, 1870; Frank Zaje, 1800; John /dbort. 1870 in Josip Jakse, 1879. Društvo šteje 48udovf Črtani. Od društva "Triglav" it. 2 v La Salle, 111.: J. Humljan, John Zorko, Frank Mally in Frank Wolgemuth. Društvo šteje 44 udov. Frank Medica I. tajnik, Petrova skala. V. K. iz Rima, 35. nov. XXI. Hvaležnost je sicer prav redka stvar, a take nehvaležnosti, kakor pri klerikalcih, je le težko kje drugje dobiti. Zato je klasična priča cesar Napoleon III. V tem, ko povzdigujejo klerikalci Najioleona I. v deveta nebesa, so proti Napoleonu III. skrajno krivični, dandanes ga prezirajo in mu ne priznajo nikakih zaslug. Komaj jc bil Napoleon III. postal prezident francoske republike, jc najprej priskočil 11a pomoč papežu. Zc meseca aprila 1849 jc poslal posebno cksjfcdicijo v papeževo državo v namen, da obnovi pa [Ježevo posvetno oblast. S tem se je papežu in sploh klerikalcem prikupil in zdaj je šla vsa francoska duhovščina v boj proti republiki in za obnovitev cesarstva. Z jezuvltsko pomočjo je Napoleon izvršil 2. decembra 1851. veliki državni prevrat, duhovščina je atr^irala pri splošnih volitvah v parlament, da jc dobil uda no mu večino in duhovniki so prevzmčili adrese, naj se obnovi ccsarstvo. Duhovščina je delala tako, ker je bil Napoleon postal popolnoma njeno orožje. Pri državnem prevratu je bilo na tisoče J j udi umorjenih, zaprtih in deportiranih, duhovščina pa je prirejala cerkvene slovesnosti v proslavo te revolucije od zgoraj. Vedela jc dobro, zakaj. Napoleon je znatno pomnožil državne prispevke za cerkvene namene, izročil je Pantheon zopet cerkvi, avtoriziral v času od 1. 185J do i860, kar 982 ženskih samostanov ter sploh storil, kar so duhovniki zahtevali, tako da je klerikalni vodja Louis Veuillot mogel vzklikniti: Sam Bog nam je dal Napoleona kot rešitelja. . Toda cerkev je nenas:tua__AIi Gostoljubnost. Lansko jesen sta dva misijonarja obiskala svojo čredo v German-townu in sešla sta se z nemško kmetico, ki jo ravno jemala maslo iz pinje. "Oh", vzklikne prvi misijonar veselo, "ob pravom času sva prišla, da dobiva sveže kislo mleko". Čakajta, da vninn prinesem kozarec, "rew kmetico, in izgine v hišo." Pij ta kolikor sovama poljubi." reče in napolni kozarce.,— "Ej, kuko sto poBtrežljivi!" opomni misijonar, — "V resnei, prh v pri-jazui ste!" polivali drugi. "Kuko pa vam povrneva?" — "Oje že dobro. Kar vse izpijta. Suj mleko takointako vedno damo prašičem," Skušnjava. Ob neki priliki so povabili Ed Stedmaha h kosilu in ga naprosili, naj začne molitev pred jedjo. "Izne-naden sem bil In skušnjava me je napadla," rekel. t£ Stedman, govoreč o tem slučaju. "Vstal sem nato in molil, kar, mi je ravno prišlo na misel." "Kako, da vas je tako hudo napadla skušnjava?" vpraša radovedna gospa. "Da bi tako napravil kakor K. Lamb ob enaki priliki.'" "In kako jc napravil?" "Ozrl se je po zbranih in začuden vprašal: "Ali ni nobenega duhovnika v hiši?" Druščina mu odgovori, da ne. Nato je molil Lamb: "Za to in vse druge dobrote smo ti hvaležni, o Gospodi" Klerikalna Špekulacija. Ei'gtn Uoutoux, velik špekulant, ki je kot ravnatelj avstrijskih državnih železnic in južne železnice z Rothsehildovim denarjem pred 20 leti provzroČil v Avstriji finančni polom, je umrl v Canesti 80 let star. Zaradi onih špekulacij, ki so zahtevale tojiko samomorov; je bil obsojen v petleno ječo, toda zbežal je na Francosko. Ta Boutoux je hotel 1 preorganizirati Francijo na kleri- j kalni podlagi. Ali ker se klerikalne-j ga gospodarstva drži povsodi vse j drugo, le poštenje ne, jc prišel velik j krsh kar naj bode z nova v svarilo | vsem onim, katere mamijo s kleri- j kalnimi gospodarskimi organizaci- j POZOR ROJAKI! Opozarjamo rojake, da nam bode knjiiica-ŽRTEV RAZMER" ali "ZAPISKI KRANJSKEGA KAP-LANA", kmalu pošla. Kdor želi imeti knjižico, v kateri s« slika pogubonosno delovanje nekaterih duhovnikov po imenu za naš narod, naj dopo&lje 25c. na uprav-ništv®"GI. Sv." in pošljemo niu Jo takoj. Žaloigra, ki se opisuje v knji-žiči, seje završila na Kranjskem ter je povsem resnična. Uprav. »01. Sv" Na prodaj! Skoro novo, lepo in fino pohištvo so proda iz proste roko skupaj aH posamezno. Pojasnila dajo g. Anton Soli wither 608 W. 18. St, v odsotnosti njegovi pn gospa Ploetz v prodajalni v pritličju na i-sti številki. Pohištvo bo mora proti m vsako ceno. NAZNANILO. Naznanjavn rojakom, Hrvatom indrnginv br. Slovanom, du sva kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... jkmI imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporo čava o. občinstvu, sosobno ruzuim društvam veliko plesno dvorana za razno zabave in druge dvorane za društvene seje. V saloonu "pool tablo" in glaBovir. Točiva pristno pilteiisko pivo in drugo izborno pijačo, V istih prostorih otvorilasva tudi vinarno. Točiva »borna kalifornijsko, Trinerjevo in draga bela i n rdeča vina. rdeči bu rgu ndec, beli tokajec, risling in druga fina vina h* dobe pri naju na debelo In drobno. Potniki dobe pri naju prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobrodošli! Mladič bratje 586—58V S, Centre Ave. 11a vogalu 18. cesti. Tel. Loomih 4t»8 Chicago, III. Poskusite najboljše unijsko A—B, X—Lent in Criterion smodku * ► : katere izdeluje H. F. Aring t 4 910 Payne Ave. Clevoland, O. jj * Postrežba točna. Cene nizke. £ Na prodaj sta dve kmetiji po 80 akrov v državi lova. Obe kmetiji Btu sedaj v najemu ter stn druga od drugo oddaljeni le 7 milj. No obeh kinoti jah jo kmetijsko orodje, poslopja, hlevi in ograja. Piše nnj so v stol venskem jeziku Chas. Tyl 772 S. Halsted Str. Chicago, III. Preselitev Slavnemu občinstvu v Pueblo, Colo, in okolici naznanjam, da sem opustil gostilno na starem prostora 1009 E. B str. ter odprl nn 207 E, Northern Ave. lepo moderno urojeno gostilno. Priporočam bo vseui Slovencem v obilen obisk. S spoštovanjem Frank Hočevar. Posebno obvestilo. Nova prckomorslta vožnja preko sre-duzemnkt'Ka in adrijanskega morja — proUkuiena Črta Cunard Line UBtanovlJena leta 1840. Najitarejia prekomortka črta, ki Je z dnem 20. aprila prlfela s pfovltbo Iz New Yorka direktno v Trat In Reko. Drulba Imii velike, novo In elegantno jMUtUka na dva vijaka. Vsaki parnik rtoal 10.000 ton, Parnlkl odplujejo Iz Now Yorlu: "Ultonla" (dva vijaka) 10.402 ton, v torek 6. julija. "8lavonia" (dva vljnka) 10.00"» ton, v torek 19. Julija. "Pannonla" (dva vijaka) 10.500 ton. v torek 2. avgusta in potem bo vrsto' parnlkl vsaki Četrti veCer. Zaradi j nizkih cen. ponohno^radl tretjega raz-reda obrnite se na nafle agente. ISCe- j mo tudi Ugonte. F. G. Whltinu. M«r. Dearborn & Randolph 8t., ChU V. 18. ulica (' EH K 0 - -H LO V A N 8 K A BANKA. Po&ilianje denarja, izmenjevanje | tujih denarjev, izterjatov denarja' in vrea tudi mi preporočamo našem narodu in potrdujemo, daje lodča ozdravljen. Bolezen na pin-each naduha in kronične bolečino v želodcu o-zdravljeni1. • Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New-YorKu, jeciini zdravnik, kateri jamči za popolno ozdravljenje vs^Ji bolesti, Kakor bolesti na plučnh, prsih, felodcu, f revah, jetrah, meh-urju; -k'dvieah, srcu, grlu, nefVOžnost v glavi, kaSelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi. griža, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v grižu, zlato ?.ilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, leSaj, tečenje iz uSeSali oči, gluhost, slepost. raka, hraste, garje in rune, Šumenje v uSesih, ienske notranjo bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in stunanje bolesti. Prof. Collins je j edini kateri popolnomčf ozdravi suSico in sifilis kakor tudi vse SPOLSKE BOLEZNI PRI MOŽKIH IN ŽENSKAH. Ni bolnika, katerega nebi Prof. ('olIiilN naj si bode [od katere spolske boleli) i z m i raj, ozdravil. » Cifajte!. Nekoliko najnovejših zahval, katera so najboljSi dokaz njegovega izkuSnjega zdravenja. Kroničen katar Slavna zdravilnica Želodca in slabo Collins-ovtt| prebavanje že- 0d srca se Vam Iahva. ljujem za poslana zdravila, ker sem od ' njih odmnh ozdravel tako da sem ta lo! zopet pričel, delat, poj: pa že 8 mesecov nič dt-.li nisem mogel. Vam dam n. znanje da sem bil tukaj pri nekem zdravniku 3 tedne, ali pomagat mi nikaKOF ni mogel Potem sem se zdravil pri drugem 81tednov in tudi ta mi ni mogel pomoči, Janko pLKrilMč t«ko da sem sc odločil da Tyrone, Pa. nedam omenjenim zdravili- 41 North Front st. kom tudi tie jednega centa. Reading, Pa. Ko sem se 11a Vas obrnil in začel VaSe zdravila rnbit sem od-inah ozdravil. Vsakem Qd mojih znancev in prijateljev Vas čem priporočiti. Ostanem Vam zahvaljen kakor svojem največjem dobrotniku VoS M. Mcdenjak, 1 jo Central Ave, Kansas City, Kansas. Zato, če bolujete na kateri bolezni zmeraj, najsibode zastareno boleznijo, ali pa di so Vns neizkuSeni zdravniki pokvarili—opišite točno svojo bolezen v maternim jeziku, ter pišite na Profes. Dr. E. C. COLLINS, 140 W. 34th Street, New York. Prof. Cellini Vam bode dal na podi zdravila, jpo katerih se bode te gotovo Simon Luzar, i diagnose najboljSa ozdravili. • • I ©patov praporščak. Zgodoiiska povest. Spisal F, R. XXXX. OpatAlbertus je peljal Kovana, v zadnjo sobo Margareti odkazunih prostorov, češ, da ju tu ne bo nihče anogel motiti. Iz previdnosti je bil Kovan dal Matiji' migljaj, naj za vse slučaje ostane v njegovi bližin:, leer se mu je zdelo, da opat morda vendar poskusi kako nasilstvo. Albertus in Rovan sta si nekaj časa molče stala nasproti in drug drugega motrila, kakor bi hotela uganiti misli in čutila, ki ju navdajajo. — Želeli ste z menoj govoriti, je Itončno zinil Rovan. — Da, gospod Rovan, je sedaj dejal opat in s sladkim usmevom pristavil: Naš Gospod in Izveličar «či, da moramo sovražnikom odpustiti, in jaz se rad nklanjam tej zapovedi. — Gospod opat, je prekinil Rovan ta uvod, ali bi ne bilo bolje, da govoriva odkrito in brez vseh zvijač. Vsaj zdi sc mi, da tudi Vam le fraze ne prihajajo iz srca in da jih le rabite vsled privzgojene napade, kakor obče duhovniki. Opata so te ostre besede jako neljubo zadele, ali bil je mojster v pretvaranju in se ni dal lahko u-jgnati v kozji rog. — Krivico mi delate, gospod Rovan, veliko krivico, je vzdihuje odgovoril opat in s povftŠf umi očmi hodil po sobi. Moje meso jc slabo in moja kri je vroča. Časih ine res premagapo strasti in tedaj pozabim na zapovedi našega Izveličarja in na ukaze naše presvete cerkve. — Hinavec, je šepetal Rovan sam sebi in z vidnim preziranjem sledil jk) sobi šetajočemu se opatu ■z. očmi. — Ne tajim, da sem posebno Vam gosjxxl Rovan storil krivico, je nadaljeval opat. To mi je resnično žal. Poznam Vas, da ste odkrit in pošten mož in zato bi storjeno krivico rad popravil. Rovan seje molče priklonil, a ni eničesar rekel. — Odpustiva torej drug dragemu in hodiva zopet prijatelja, je rekel opat in stopivši pred Rovana nut ponudil roko. • Rovan pa se te roke ni dotaknil, nego hladno dejal: — Kar ste vi meni storili, se sploh ne more odpustiti. Vašega odpuščanja pa jaz ne potrebujem, kaj-ii moja vest mi pravi, da nisem ničesar krivičnega storil. — Torej nečete biti moj prijatelj ? je siknil opat. Torej ostanete »noj nasprotnik? — Da, gospod opat! Odkritosrčno Vam povem, da bom do zaJ--rajega ditfa z vsemi močmi delal, •da se Vas odstrani iz Zatičine, ker aiiste vredni, da ste duhovnik, kaj da ste opat. Vaše roke so 'krvave in če bi Vas hcrtel priznati kot božjega namestnika, bi moral .izgubiti vero v Boga. Opat je postal bled kakor zid, v -očeh p mu je žarel strašen ogenj. Neustrašeno je stal Rovan pred »jim. — Tago govoriš z menoj, dečko, je hrešČal opat m s tresočo roko prijel Jlovana. Dobro I Hotel sem biti velikodušen! Ali jaz znam biti atrašen. čuvaj se! — Storili ste že vse, kar ste mogli, da bi me ugonobili, je mirno rekel Rovan. Stregli ste mi celo po življenju m najeli posebne morilce. Vem, da bodete tudi sedaj poskušali ▼se, da me uničite. — Vase grožnje tab torej nepotrebne. Eno pa Vam povem: Dokler bom živ, bon delal na to, da se Vas odstrani iz Zati-jSne. In povem Vam tudi, da se le u posebnih ozirov ne ravnam po načelu: oko za oko, zob za zob! — Iz posebnih ozirov! se je ro-£»] opat. Kolika velikodušnost! Ta posebni ozir se pač imenuje Margareta pl. Lindeck, kaj ne? — To je moja stvar, j« ostro od-govoril Rovan. Resnica "pa je, da Je iz posebnih ozirov nisem poiskal •tistega zadoščenja, ki mi gre. -t*. Hvala ia toliko velikodušnost, je je smejal opat, ali tvojih posebnih < ozirov ne potrebujem, oko za oko— »ob za zob! Opat se je obrnil in ponosno odšel, Rovana pa so zdaj premagala njegova čutila, padel je na stol in ttiprl glavo v roke. Matija je bil videl opata oditi in je sedaj previdno odprl vrata. — He, Rovan, ali si tu? je vpraša) polglasno. — Tu sem, se je oglasil Rovan. Idi in pripravi konja, da greva ^fr'zdaj ponoči? se je čudil Ma flbja. Poprej te pa ni bik) naprej ^ravitit Kaj pa ti je hotel oprt? Rovan mu je na kratko povedal, kaj se jc zgodilo med njim in opatom. V tem so sc vrata odprla in vstopila je v sobo Margareta. Bila je razburjena in zasopla. Uzrši Rovana je vzkliknila: — Hvala Bogu — da Vas še dobim. — Oprostite, gospodična, je rekel Rovan spoštljivo, da sem sc upal, priti v Vašo sobo . . .< — Vem, da Vas je moj brat sem poklical, mu je segla Margareta v besedo. Slučajno sem slišala, kaj je brat povedal vojvodinji o svojem pogovoru z Varni. Matija je sprevidel, da je njegova navzočnost nepotrebna in se je vsled tega splazil iz sobe. — Prišla sem, je dadaljevala Margareta, da Vas nekaj prosim. — Ukazujte, gospodična, je rekel Rovan. Margareta je bila v vidni zadregi in ni vedela, kako bi nadaljevala. To je obudilo Rovanovo pozornost in obšel ga je sum, da se nekaj proti njemu pripravlja. — Kaj je Vaša želja, je vprašal Rovan in stopil k Margareti. Rahlo jo je prijel za roko in ni mu branila. — Prosim Vas, je zdaj rekla Margareta, da greste koj sedaj iz grada — a tako, da bi Vas nihče ne opazil. Splazite sc na vrt in odi-dite peš. Lepo Vas prosim.. — Ali se pripravlja name napad? je vprašal Rovan. — Kaj se pripravlja, tega ne vem natančno. Izvedela sem samo, da jc opat ukazal Vas prijeti, ko poj-dete od tod. Na dvorišču Vas čakajo, a če greste pa vrt, Vas nihče ne vidi. Noč je temna in dež I i je. — — In vi ste me prišli svarit, Vi? je dihnil Rovan in čustvo blaženosti mu je objelo dušo. Stisnil je Mar-garetino roko na svoje srce in jo potem vroče poljubil, — Idite, da Vam odprem vratca na vrt, je šepetala Margareta in Rovan jc čutil, kako je trepetala po vsem životu. Previdno sta šla po stopnicah doli v sobo, od koder je bil za vojvodinjo napravljen izhod na vrt. Matija je šel ven, Margareta in Rovan sta ostala sama. — Margareta! je dihnil Rovan in pritisnil ljubljeno dekle na 9voje prsi ter jo poljubil na čelo. Za tre-notek je naslonila svojo glavo na njegovo ramo in vživala slast prvega objema, potem pa se mu je iztrgala iz rok. — Ne upajte ničesar, je dejala, Vi ste sovražnik moje rodovine, jaz pa sem od danes nevesta Jošta barona Galla. XLI. Margareta je vojvodinji odkritosrčno povedala, da jc pomagala Ro-vanu pobegniti iz grada. Pripravljena je bila na ostra očitanja, in se zato ni mogla prečuditi, da se ji je vojvodinja začela prav presrčno zahvaljevati m jo zagotavljati, da ji te usluge nikdar ne pozabi. Izkazalo se je, da vojvodinja ni vedela ničesar o opatovem naklepu. Opat ji je bil samo povedal, da je slučajno naletel na Rovana in 9e hotel ž njim sprijazniti, Rovan pa da mu je grozil s smrtjo Opat pa ni prevaral samo vojvodinje, nego tudi njene ljudi, ko jim je naroči, naj se polaste Rovana in ga spravijo v ječo zatiškega samostana. Vojvodinje se je polastila velika nevelja do opata in ko se je naslednjega dne opat zopet pripeljal v §t. Lambert, ga vojvodinja niti sprejet« ni hotela, nego mu sporočila po Margareti, da pretrga ž njim vsak» občevanje in si enkrat za vselej prepoveduje njegove obiske. Opat ni mogel razumeti, zakaj da se je vojvodinja nanj tako raz-Ijutila, saj je sicer vedno odobravala njegove ukrenitve, tudi če jih je storil brez njene vednosti. — Vojvodinja mora imeti kak poseben vzrok, da se tako zavzema za tega Rovana, je meni! opat, ko je sedel sam pri Margareti. In začel je svojo sestro prav previdno, kakor je že znal, izpraše-vati o različnih posamičnostih, iz katerih bi mogel sklepati na ta vzrok. Margareta mu ni ničesar prikrivala, nego mu povedala, kako je vojvodinja z Rovanom rada-ebče-vala, kako ga je vedno vabila v St. Lambert in ga sploh nenavadno odlikovala. — To so na jako zanimive stvari, je vskliknil opat, ko je Margareta končala svoje pripovedovanje. Zdaj šele spoznavam, kako sem bil neroden, da sem se v zadnjih mesecih tako malo zanimal za dogodke v St. Lambertu! In obraivši se k svoji sestri, je dejal: Kaj ne spoznavaj, iz kadh vzrokov se vojvodinja tako — Ne, je odgovorila Margareta. — Zaljubljena je vanj, je kroho-taje vskliknil opat. Ko bi ne bila zaljubljena, bi se preklicano malo zmenila za tega Rovana, kajti dobrosrčna ni bila nikdar. Margareta je strmela in bridka čustva so ji zalila srce. Sama ni umela, kako da ni že prej spoznala, da je vojvodinja zaljubljena v Rovana, a sedaj ji je brio hipoma jasno, da je opat pogodil resnico in spomnila se je na nebroj malenkostnih dogodkov, ki so to ]>otrjevali. Opat jc bil mož, "ki je v vsakem položaju z bistrim očesom spoznal, kako mu je postopati, da varuje svojo korist. — Margareta, ti nri moraš pomagati, se je obrnil k svoji sestri. Jaz potrebujem vojvodinjo, oziroma njeno podporo. Rovan postane ljubimec stare dame — — Ne, je rekla Margareta odločno, Rovan ne {»stane njen ljubimec in če bi mu darovala Sent Lambert. — Zakaj ne? — Zato ker ljubi drugo, je rekla Margareta. — O, vem, da je sedaj še zaljubljen v drugo, se je smehljal o[xit, in sicer v tebe — le nič ne u-govarjaj, jaz vem to prav natančno — ali čim se ti poročiš z baronom Galiom, izgubi Rovan vero v pravo ljubezen in potem postane prav gotovo ljubimec stari kave vojvodinje. Saj bi bit neumen, čc"bi ne izkoristil nagnenja vojvodinje Viride. Bogata je in vplivna in bo Rovanovo ljubezen sijajno plačata. —• Ne govori vendar tako, je protestovala Margareta. Jaz ne verjamem, da bi se Kovan prodal in tudi vojvodinja ni taka, kakor jo ti popisuješ. — Kaj hočeš mene podučevati o značaju vojvodinje Viride, mene, ki sem bil sam dosti let njen ljubimec, jc s cinično odkritosrčnostjo vprašal opat. Ta trud si lahko prihraniš. Nihče ne pozna vojvodinje bolje ko jaz in ker si domišljam, da tudi svet nekoliko poznam, zato s«11 prepričan, da postane Rovan Viridm ljubimec. To je pa zame jako nevarno, ker bo Rovan gotovo v porabil svoj vpliv proti meni. — Vojvodinja mi je sama rekla, da jc že večkrat vprašala Rovana zastiran tebe, a 011 ni nikdar niti besedice rekel proti tebi, je pripomnila Margareta. Opat pa ni verjel, da bi kdo mogel biti tako obziren in ne bi vsake prilike izkoristil v svoje namene. — To le kaže, je dejal, da je Rovan jako premeten in da zna čakati. Ko bo njegov vpliv tako velik, ga izkoristi prav gotovo proti meni. Zato tc prosim, ljuba Margareta pomiri vojvodinjo in vplivaj, da pridem zopet ž njo v zvezo. — Kar je moeoče, to rada storim, je odgovorila Margareta, ali tega ne zahtevaj, da bi sodelovala pri takih spletkah. Ko je bil^.Margarcta sama. so jo premagala fiena čutila tako, da ni mogla zadrzati solza. Kar je videla okrog sebe, vse se ji je gnu-silo; gnusilo se ji je početje opatom vo, gnusilo početje vojvodinje Viride in gnusilo njeno lastno početje, da je namreč postala nevesta barona Jošta Galla, dasi je z vso dušo in t vsem srcem ljubila Andreja Rovana. Društvene Testi. Društvo sr. Petra i» Pavla Pozi-vlit vse tvoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega Id. v mesecu v dvorani na S. Santa Fe Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO Bratske drultvo: "SOKOL" spadajoče k J. 8. K. J. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na 602 Sr. Santa Fe Ave. Društveni zdrav-nlk je Or. Chr. Argyr na 1210 Bcrwlnd Ave. K ranogobrojnem pristopu v čilo društvo vabi vljudno ODBOR. PUEBLO, COLO. Znliana vožnja v Yellowstone park. Northern Pacific ielezalca n&znanja znitano voine cene Is Chicago, St. Paula. Duluthi in drugih severozapad-nlh krajev v Yellowstone park In pr* ko njega. S to snltano voinjo ao idru-ient tudi xnllanl vozni t roški v parku. Novi hoteli ao doildinl. Starodavna goetllna, interna r vsakem oairu, postavljena ii hlodov bllzo Čudežnih vrelcev, je najbolj zanimivo poslopje v detel I. Poleg Je pa precej lepih norih hotelov na obreiju Yellowstone jezera, ki >0 najlepil okras parka. V vsakem hotelu Je proatora sa 250 gostov. Hoteli imajo električno raz sretljaro, kurjavo na plin in svojo laatno sodbo. Sezona pričenja 1 1. Julijem tor koočs koncem septembra. Vozne listke kupite na N. P. R.. preko Livingston in Gardener. Zs svet lahko povpraiate raacega agenta Northern Pacific leleanlce, sli pa pilite (lavnemu agenta A. M. C Island. Orni. PaMgr'a Agent St. Paul, Minn, za pojasnila, polog p« prilotKs znamk z« • centov ta kajilico ' Woa-1-?r!»ad IM4". J. SM0LK0VIC, ugleden meščan v New Salem, Pa., ni mogel dobit olajšanja v svoji dolgi bolezni. Trinerjevo zdravilno grenko vino "Podpisani, čutim se hvaležnega in Vam naklonjenega za popolno ozdravljenje mojega že dolgo časa bolnega želodca. Mnogo denarja seui potrosil za razlifi-ua zdravila in zdravnike, ali olajšanja vender nisem mogel dobiti. Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ni samo hitro odstranilo vbadanje, paS pa me je popolnoma ozdravilo. Jaz sem zdaj popolnoma zdrav. Vam udani J. Smolkovic," Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino služi vedno najbolje za odstranitev vsakovrstnih bolezni, so-sobno želodčni h. Znlije in ojači želodčne organe, kateri so bili že popolnoma jxikvarjeni radi zavživanja pokvarjenih zdravil; spravi jih v normalni red, da zopet pravilno izvršujejo svoje dela. Varujte se pred ponarejenimi vini v lekarnah. JOSEPH TRINER, 799 South Ashland Avenue Pilsen Station ^ ^ ^ t I i t i » % i i I i <4 0KAD ZAGREB" je najstureisi hrvatski "SALOON" na zapodili »trani mesta Chicago. Postrežba izvrstna. HrvatHko-NIorenHka dvorana a zborovanja, svadbe in plese. A LOUIS PArŠE lastnik, 814 W. IHth St. Chicago, 111. tllttIMIIM} IMMMti MATIJA ERKIATEC, 438 W. 17th St. Chicago, III. edini slov. krojač v Chicagi, ss priporoča rojakom v izde-. lovuuje nove in popravljanje •tare obleke, katera bo izgle-' dala kakor nova. Vse po tt zmerno uizkih cenah. flfazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni Točim vedno sveie pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fino smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni £edna prenočišča In dobro postrežbo. Za obilen pose t se priporoča MARTIN POTOKIH, 564 S. Centre Ave. Chicago, III Telefon itev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite starega prostora, Joka Krtžlika. * Najbolji izmed i-za nesljivi, fotograf 391-393 Blue Island k na vogalu 14tti Pl. Zenitvanske in slike v skupinah so naše posebne speeialitete. Phone Cans! 287. Tvrdks VHtanovljena leta 188». Ob nedeljah odprto od 9. ure dopoldne do 5. ure popoldne. Obrnite se zaupno na naš r^. ^m. kadar hočete odpreti saloon (J9 sli m zmeniti sa pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jesiku, a našo i i borno piv* je po en opeko kuhano, tako, da bodete vselej delali dobre'kupčijo. f Kadar nimato Saša priti osebno do nas, pilite ali telefonirajte nam, la kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v aodiklh in izvrstno doiano pivo (Lsger-Beer) ▼ steklenicah .^j Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CB. s . & Blue Island Ave. O BV ESTILOI Podpisani si usojam naznanjati p. n. občinstvu, da sem prevzel "Saloon" rojaka Jak. Martinciea v Sumit, III. Moje načelo je in bode vselej sprejemati rojake najuljudnejie, vsled česar u- Eftm, da so bodo tudi meni izkazovala tista naklonjenost, ka-or mojemu predniku. Posetnike prijatelje in o. rojake v oble zagotavljam, da bodo vsak čas postrežem točno z izvrstnimi smodkami, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim _