GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki TELEFON. 2876 CORTLANDT Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 187t._TELEFON: 4687 CORTLANDT^ NO 93 — ŠTEV. 93. "1 N®w YORK, FRIDAY, APRIL 21, 1922. — PETEK, 21. APRIL, 1922. v VOLUME XXX. — LETNIK XXX. ............................................................... im rmt •■Tniiiiiraiir""'*--—^^^^^^^ H a j ▼ • «J1 ilorenakJ Anemlk t Združenih državah. Velja xa vse leto......... $600 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za Inozemstvo cslo leto... $7.00 The largest Slovenian Daily i te the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. B^ 75,000 Readers. RAZVOJI V PREMOGARSKI STAVKI ' V LUZERNE. PA. JE PRIŠLO DO VEČJIH IZGREDOV~ PRVA SODNIJSKA PREPOVED PROTI ORGANIZIRANJU V PENNSYLVANSKIH POLJIH. — SODIŠČE JE ODREDILO IZGON PREMOGARJEV IZ KOMP ANIJSKIH HIŠ. Wilkcsbarre, Pa . 1!*. aprila.— 1 l in— jr prišlo Jo »creditv ui»*d 1 inv.a]*»s!euiini antraeitn un pre- j p'i.«jrar.ii in -»ieer prvi-** odkar so i d«'avei zapustili de"o 1. aprila. -Knmenanih je bilo — kot po- : m -ji. 1,0 mož. ki -o m- oglasili ] m, «|. )u kot vzdrževalna sila v r.-ist 1 7^rcm«"5rovniku. v i 1 ii/vi u«' oUraju. V» strelov K < b uddamli in par m o/ j»- bilo i p i • ?«• penili. nprav ti i bil ni ktlo r«"-J!'» pošk<><> r.^li-li na pikete. kajli stavkarji razp stavili strni.«. ki naj bi / • .ir .v;.la vs«» dohod". Ljud»*in seji- p.cdalo. da ne morejo iti na tit'l. ; Ko vprašali za pojasnilo, s i> jim > odsfevorilo 7. hiranjem I. titii-n'V in palicami. (To j*- trebi še d »trna t i. knjti skoro *e ne-i .»i-, ,. vprizorili nobenepra p<>sku«• branijo. Xa padal -irv bilo pri hI'/no dvesto ter izji.vl'ajo napadeni. da se .f- nekatere med njimi ;malo prav do prajra niih domov. ' i Pittsburgh. Pa., 19. aprila. —j P<»dpr» -dsednik Kujran. Pnlti-dl M m- Work» i"s j>- danes objavil. • la so naenkrat poskoeile cen« ipeiiketra premopa. kar se i-- vrtino smatralo za znamenje bližajo-r*_:m- jNnuanjkanja. Trilil je, da i st,.n<- tako/vani ''slaek-preniopr". t k" jr stal pred prvim aprilom. k« j <• prii'chi stavka. p<> ^ 1 ..">0 t<<- | n«t. snlaj tri dolarje tono. kari <'ii)i*tija (»ovišanje erne r,a eel ill J si.» odstotkov. S»*duj se nadalje j prodaja takozvani "soreen-pre-' mo«r" ali presejani premoe. ki je *r--pr«**'-i razSiri»*iij*- a rasno sod-n!jsko pre]>ove.|( nih p< 1 tiso.-* ncnnijskili pri-mojrarjev. Zastavkanjr neuuijskih prrmo-■_;'iji v v Si;ir -Tunetion s»* jr smatralo za kaj važen rar.voj. Washington <"oal and Co k-? Company, ki obriitu.:r štiri rove v star .Junrtioii in ki ima r.ormatno v službi približno 4'»00 mož. j" da-io -. nabila lepake, v katerih se u^' tavlja. naj možj *, ki so zapustili delo. jutri vrnejo svoje čeke. nakar bodo v soboto dob?li svojo polilo plaeo. f I.rpaki oznanjajo nadalje, da b.tdo ostali rovi ilru/be zaprti, d* klet* lir bodo premolar ji izia-vili. da so pripravljeni vrniti se na drlo kot nennijski prrino«rarji. I "In.d; v štiri rove te družbr so bili zaprti, kar znari. da pričakuje jo uradniki komi>anije pre-erj doljro dobo neza{>oslenosti. i Pt»roealo se je <> stotinah slu-I «•;■ jr v ]ximanjknja juetl družina-■ mi preino>jrarjcv. in številne teh <11 i• žin nimajo primerne hrane in obleke. Lock Haven, Pa.. 19. aprila. Si (I i i i k Itaird je il:iti<- raz vrl ja-i vil prepoved, vsled katere je bilo j Kettle Creek pn mojxarski koui-I pan i ji jirepovedano vreči iz kom-p;-nijskih hiš v Bitumen približno | s. rides-r družin prenioprarjcv. >l<*dn'i niso hoteli že dalj časa d- latf. N-iiif .lohnson bo v družbi pomožnih šerifov ;.n državnih kozi lov jutri izvedel povelje sodi- i >''*'' - i Z/^ ROJAKJ, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEV-j NIK V ZDR. DRŽAVAH. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah m 9*U*m m*« bank« Urrftajcj« alzfcl «ml. mcmUIt« Im Utr«, ▼AcraJ M Mle iri« mm ibMit Ju^otlmvi : Huv^llja m ndn;« »o#t« tn "Kr. p-4tnl iek«rraft nT tm "Mnaik* w L^HJmL 300 kron ---- $ 1.30 1.000 kron ____ $ 3.80 400 kron .... $ 1.70 10,000 kron ____ $37.00 500 kron ____ $ 2.10 GImmh weibe Ministrstva ta paftte ta brzajav v Jagoolavljl j* n^m} Mfiia —hniTift icnkc pni— ^vfita edtoolc t urjlb; ii naka Wirt knae b« irplmtea en dinar; razaacrj« mt4 I tlaariflM bi krm mUc tartj —'-n---j— Italija in ngadano ozemlja: BaspaUlia aa nbj« nM la ts»laiai« NadraMka baaka" w Twwtm. »it ' 11111 50 lir----$ 3.30 500 lir____$29.00 100 lir ---- $ 6.20 1000 lir____ $68.00 300 lir .... $18.00 Jg?! Funika Avstrija: ■ m>iMIJm aa nfcji paftla ta bpbb« **Adrtaa»cha Baab aa j ^B^TreUkanAta rasMk v Uim}u kplatajeaM sedaj v Arsttjl na ■afifC-Miiln dolarja, Na&a pristojbina sa vsako posuifzno do tl».— mate M cco^r; od da M- po $L—; ta m vetja aa- kartla pa 1 ccnta od dolarja. Pod istiail ptfoji Izstavljamo tudi lihi Iriin ta hIIJimi mm-rUke dolarje v Jugoslavijo In V Italijo. Vritairt denarja sedaj al stains, aesjs m vstkra« siplltfi vano; la tava raataga aaat ni assgota padali aitMfai mm inn>-J ■oi f—wliil isstipaikl "Jadransko Banke" la njenlfe psfcsl- itatt m sm. fcf m ta aD m beda pMlaiifS^aaia bmta. P—pr^mm^je ■ idi«^ —Jbelj pa PibibMi «mv Mm, aB pa 80.000 PREMOGARJEV ! IZROČENIH STRADANJU i --I Unijski uradniki bodo naprosili delavce v New Yorku. naj po-j sije jo tovarišem v West Virgi-| niji pomoč. Osemdeset ti-oi" ljudi, vključno iiiii.jskf ia neimijske premoga rje} v West \*irginiji /. njih družina-, mi vred bo izpostavljenih pomanj-| i kauju in stradanju vsled premo-' jrarske stavke, — j'* izjavil veeraj! New Yorku Kawreiiee DwyerJ ■ iz licckley. W. rl.iii medna-j rodnega sveta l'itii<'(MI mo/kim. ženjknm in otro-! kr>iu v N<-w 11-hrr in Winding < inlf okra 'ih. i M r. Uvvver je olijavil. da i [irispi'vali loj liko. da j«1 mo^el odposlati toliko, znlo<£ živil, da bo mogoče prelira-j njatl preitiojrarjf v teli dveh okra-; i 11 ilo prvega naslednjega mese- |ea" . . i | Mr. I)wyer je rekel nadalje, daj i»o moral opustiti svoje pomožno delo se ta teden, ker bo moral na-! stopiti prihodnji ponedeljek v j Charleston. W. Va. s približno :i00; nadaljnimi. ki so vsi obtoženi izdajstva. On je bil namree stav-! ljen pod obtožbo /. drugimi unij-skimi uradniki vred v zvezi z oboroženim pohodom premogarjev na Logan nennijski okraj tekom i avgusta meseea preteklega leta ter je sedn.i pod jamščino ^ir..rKX).; Rekel je, m csto zastopniki delav-,!cev iz«lali nobenega pozitivnega . | ugotovila, se vendar glasi, da skn-»išajo delodajalci po njih mnenju ! zavlačevat i pogajanja s tem. da . se noeejo lotiti vprašanje plačilne lestvice. DUBLIN POZORIŠGE VROČIH BOJEV i - Po ulicah in cestah Dublina divjajo vroči boji med nasprotujočimi si strankami. i i Dublin, Irska, v20. aprila* — Zadnja noi- je bila najhujša kar . ^jih je doživel Dublin izza Velike-noei, j v kolikor se tiee kra-vala. Prebivalci niso mogli spati vspričo nepresranega streljanja s ])uškami in strojnieaml ter topotanja vojaških avtomobilov, ki so hiteli na nie>ta. ki s«) bila na-j I tdeua. a v kolikor je znano do-j sedaj, j«- izgnbil pri tem življenje le ril eloVek; Vee poslopij, zasedenih od pro-V'Zori«*ne vlaile proste irske države ter v rokah vladoih i'et, je . i b !«» napadenih. — soglasno z za«I njimi izdajami jutranjih, listov. (Jb easih je bilo ostro streljanje z revolverji in avtomatičnimi pištolami prevpito od moenejšega pokanja pušk in strojnic, ki so se oglasile, ko so se pojavili na raz-lienih mestih, kjer je prišlo do napadov, oklopni avtomobili vladnih eet. Krog polene zjutraj je streljanje nekoliko pojenjalo, a dvajset minut pozneje je bilo čuti par osi rili salv v bližini O'Coiuiell mostu. Kraval ]>a je hitro poje-injal in kmalu po eni uri je bil [tam napravljen mir. Medtem pa je bilo čuti v dm-fgih mestnih deLiii sliena streljanja. v spremstvu eksplozij bomb, posebno pa v bližini Kings Inn. kjer so nastanjene eete, stoječe direktno pod poveljstvom glavnega stana irske republikanske armade. vendar pa ni znano, če je i lilo poslopje samo napadeno. Oborožene kare so pozneje pa-trulirale po središču mesta in vsakega. ki se je pokazal na cesti, se jr prijelo. Številna okna poslopja, v katerem se nahaja glavna telefonska postaja, so bila zdrobljena od k rogelj in delo je bilo treba prekiniti za celo uro. Redne eete. ki so patrulirale po Grafton St. so bile napadene ..Pariz, Francija. -0. aprila. Navodila, katera je poslal mini- -strski predsednik Poincare i'ran- < coskim poslanikom v glavnik me- j stih zavetnikov in katera, je v i pe-lui. meri odobril francoski k a- s binet. se ;rlase, da morajo vstra- 1 jati pri energičnih odredbah, ka : i t ere naj se A-prizori v namenil, da ! I se kaznuje Nemčijo. >"•■ ii" bo t-ii ,i sko nemška pogodba razveljav T jena — in sieer bre< ozira i i i", kar bo sklenila konferenca v Ge novi. j ŠtaliŠee frauefi.sk' a.i niiM'.str skega predsednika i.*. t.e m,,-re biti nobenegr. obotavljanja pri izvedli versa ill ske mirovne pogodbe in da l>i bilo najbolj še sploh pustiti jo na strani. 'V je n<> bodo zavezniki sedaj izv »Ui ' n:ij-ver j(i iulločnost jo. On je mnenja, da > i n'"bena izmed koncesij, danih N- ni'- .ii. d- -sedaj dovedla do kake sprave, pae pa da je vse t-' kom-esije smatrala Nemčija kot dokaz slabiš-: zaveznikov ter kot. bodrilo z:i na-daljni odpor. Ministski predsednik Po:iieare je imel posvetovanja s Številni, ti voditelji različnih strank v naj-ttsnejšem stiku s položajem. Kon- N servativei in naeijonalisti so pri- y poročili trdno stališč • kot je bilo pričakovati, dočim so bolj lihe- ^ ralni elementi v parlamentu, za-jI stopani po takih voditeljih, kot j c Tlerriot, načelnik radikalcev. dali j < ministrskemu predsedniku razii- ; I meti. da bodo ]K)dpir ili kabinet v j7 vsakem n •eirovem priznd"van "u. ' da se napravi konee kršenjem I-vcrsaillsko mirovne pogodbe. Danes se jo povdar.ialo. da je \ dovedla rasko-nemška p »uodiia |1 do lahkih kršenj vcsaillske godbe od strani Nemčije z ozir«>m " na vojaški materijal. kajli kot' kaže vse so Nemei prodali, or-ž-j je, katero so pustili, ruski begunci v Nemčiji, mesto da b' ira izročili komisiji v unie nje kot d .-: ločeno v mirovni po trod bi. Tukaj se dosti špekulira, kak- ' I sne vrste kazni se namerava na-j Zložiti Nemčiji, kaj'i smatra, sej' skor«> za gotfivo. da bo vprizorje-na kaka akcija tc v i-s1*-. Zasefianje Ruhr okraja je predlog, o ka.t«'- I od strelcev, ki so se nahajali na ijtrahah hiš v Bridewell Lan-v Le malo upanje je najti, da bo uspešna konfereiica meti zastopniki proste irske države ter re-. publikanci, ki je bila danes obnovljena, čeprav sta si župan iz , Dublina ter nadškof Brvne na vse mogoče načine prizadevala. r'pr:>v-Ijeui. Viuan*ne in ek> noiuske kaz-; )ii. d"l"e--tle v p'"_T"ioi /a si M" 'j il:r:lenja 1" |w>i»odbe. i>l d ile zaVeZ-irkom v rok" orožje, d i/vedejo z t. ; ni pritisk na \« nie;;o ni sCei* u^p-MMvše i*i manjši-rid siroŠk? ^->1 pn bi b'l<> razšir-j jen.je vojaške okupa"i |e Genova. ludija. 20. a p- 'da. Nemška delegacija ni d » opoldno še od- .voril. na al: itu.itum Lloyd Co (.rue a. da uaj Nemčija ali raz-r -Ijavi rn^ko-neiiuško pi godbo ali '..a spr« ime kazen, ki b t obstajala v tem. da bodo nei lški dele-tr ! L ' 1 1 .'»prav gb-de ru-keira pnddeti i. \'-n ej s-, raz-df-iicn: irbde t'-ga vprašanja t.-r ni pričrdiovati od njih nobenega o11 — i > v' i r: i pr^d k »neem dneva. Rusi izjavljajo .da nora ostati ]-.! ej odba ! " 'T!' •■'■ill. Nemci zborovali do pozne ► ure vči raj zvečer t-m- skušali naj-j Ii fii'ii n1 t; p-, moč jo katere bi . dosegli kompromis z zavezniškimi . voditelji, ne da bi jim bilo treha žrtvovat i pogodbo. iledtrm p.i so zaključil! Rusi s^oie p v e|Mi*vanie načrta za re-: konstrukcijo njih dežele, kot so je;! predložili /a\"r.niski i/vd« n-| ci in Lilviuov • ■ k d. kad''remkoli času. kakorhitr. bi j se jih poklicalo. i Ce se jih ne bo sprejelo d ii- s. — je rekel včeraj. — bodo ruski odtrovor kliub t"un obj*:vili — ' X- - 1 • otipov« r je nani'i en cletnit 1 svetu, — je rekel. . i___ ČUDEN PATE ON. Chicago, L'U. aprila. — Sto do-llarj--v ni mesec j<- dosti velika | :.•:••.•(. «:■ h- • lo\ ' 1; I. Ii i- o i -o ro i ■ , i— J1' A''*eraj izjavil ju«-'! sodiščem jza družinske odnošaj«* sodni!" '.\ruv, s katerim <- imel poda. — .Mlad človek, 1 i ima na i If <•"->*. c. se 1 .hi- o <>/• lil. i;e * >ka, kat' i e izi>ere, U'a\e \-r ,fe, I — je rel ej. __ Vsaka dvoji-a l.du ■ :'o i/ha.'.i s sto dolarji na nt*— , • '" e i.'>>t,ija !iietJs''boj ia ljubez£LEG AT"E5 ENTRANCE.. ROVA ur PALA C E .___ dimn& SALOON, royal, PALACE^. KRITIČEN POLOŽAJ NA KONFERENC! POINCARE JE MNENJA. DA SE SMATRA KONCESIJE. DANE BERLINU, ZA SLABOST. — PRAVI. DA KRŠI RUSKA POGODBA POGOJE, STAVLJENE GLE DE OBOROŽEVANJA. — KAKŠNE KAZNI NAJ SE NALOŽI NEMČIJI. — POGODBA BO ^"ft4 PRAVOMOČNA. * •- - - tr ■ ■- „ jt- ■ "GLAS NARODA" _(SLOVENIAN DAILY)_ Own«i and Published by UoTcnic Publishing Company. (A Corporation) PHANK 6AKSER, Prfld«nt_LOUIS BENEDIK, Treasurer Placa of Bualneas of the Corporation and Addresaea of Abova Offlcaras U Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y. •'Glas Naroda" Izhaja vaakl dan Izviemžt nedelj In praznikov._ Za cclo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto ........ 97.00 In Canado................... 16.00 za pol leta 13.50 Za pol leta .......................$3.00 Za Inozemstvo za celo tete ......m- $7.00 Za iatrt ie-ia _............. »1.50 za pol .eta ..........»3.50 O L A 8 NARODA (Voice at the PeopSe) lesuad Every Day Except Sunoaye and Hoftdayat Subscription .Yearly $6.00 Advertisements on Agreement. Do p tal brer podplaa In osebnosti a« ne priobCuJeJo. Denar naj ae blagovoli po-Mljatl po Monf Order. Prt arrpm^mbl kraja naroCnlkov prosimo, da ae nam tudi prejšnjo bivališče naznani. da hitreje najdemo naslovnika,-_ GLAS NARODA ■S Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York, N. Y. * Telephone: Cortlandt 2876 IRSKA - SVARILEN VZGLEDj Že par mesecev nudi Irska nad vse mučen prizor, /ii vsakega, ki ljubi prostost ter zna ceniti narod, ki je žrtvoval vse. življenje in imetje, da je dosegel ta največji blagor. j Po zatiranju, ki je trajalo stoletja in stoletja in tekom katerih se je pisalo zgodovino zelenega otoka z krvjo nuuVnikov in krvnikov ter z ognjem in mečem, je bila oblastna Anglija prisiljena dati irskemu narodu prostost, seveda ne polne prostosti, a vendar prostost, o kateri so sanjale tako številne generacije irskega naroda. Ustanovljena je bila prosta irska država, ki je na temelju sklenjene pogodbe z Anglijo le v najbolj ralili zvezi z angleškim imperijem. Pri sklenitvi tozadevne pogodbe s<> vpoštevali tudi čustvovanja protestantovskega 1'lstra, to je severnega dela irskega otoka, ki je imel že prej svojo lastno avtonomno vlado. < V]i sv«-t je sprejel z veseljem vest, da je vendar prišel enkrat kunec prelivanju krvi ter medsebojnemu i uničevanju, a veselje je bilo prenagljeno. A' trenutku,| k<» je bila ustanovljena prosta irska država, je razpadla južna Irska takoj na dva dela, v dve stranki, ki se sedaj med seboj bo] j sovražita kot sta preje skupaj so-\ raz i I i Anglijo in njeno navlado. Voditelji ene stranke, to je stranke, kateri je irski narodni parlament poveril provizorično vlado, so Collins, firiffith in drugi boril<-i. ki so se odlikovali od mladega H v boju |• i»ti angleškemu nasilju ter trpeli za to. Nasprotnike pogodbe, to je neizprosne republikanec. ki liočejo prosto in neodvisno irska republiko, brez najmanjšega stika z Anglijo, vodi Kaiiion de Valera, ]>rej>ni predsednik irske republike, dokler je slednja obstajala 1<* ^e v glavah domoljubov, čeprav je bila na skrivnem dejanski organizirana ter imela svojo lastno armad. >. Od onega časa naprej, ko se je vnel med tema dvema strankama boj za prvenstvo, je na Irskem še manj niiiii kot ga je bilo. ko je visel nad deželo meč Anglije. Medsebojni poboji so na dnevnem redu. in nikomur ne pade v glavo, da bi skušal napraviti red v deželi tei* organizirati redno in trajno vlado. Še nekoliko easa in svet bo prišel do prepričanja, da so Irei popolnoma nespodobni, da bi vladili samim sebi in nikdo se ne bo čudil, če se bo vrnila Anglija! ter napravila red v deželi. ! V iaiicm slučaju pa ij se obe nesprotujoči si stran-j ki seveda takoj zopet združili ter se vzajemno zopet I pričeli boriti proti angleškemu nadgospodstvu. Irski narod kot tak pa bi bil osleparjen in oeiganjen! za svojo prostost. Vzgled Irske naj si stavijo prod oči tudi nekateri naši jugoslovanski laži-voditelji, ki sanjajo o separatizmu. o treh državah, v katere naj se razcepi sedanja! »Jugoslavija, da bodo postalo tem lažjo plen pohlepnih! sosedov, katerim je že sedanja jugoslovanska država trn' v peti in jim bo m- dosti bolj. ko se boojačila ter na' notranje konsolidirala. Jugoslovanska edinost je postala dejstvo, in gorje J onemu, ki bi roval proti njej. i Jugoslovansko priseljevanje. ! I r«tih uii(li;<» nrl.aj jako zanimivrit in pod urnih podatkov. Spcilaj njiv-''-*!•*!"»« števili;« so vzet:* iz ur»-iii'b poročil general-t ' *,r:i komisarja z;i pt -•>■]j. vnn:- in -p tiTej« le ]-riseljeneev nr.iroma hsoljeneev v o;*-'"in >nvs!u hrs-de. Priseljeniške oblasti namreč razlikujejo nied 4• inimij." ant alien" in ''Non-inimiirrant. alien'* oziroma »ti»-ti "Eniijrrfini alien" in '4X«»n-emigrant alren"'. Jnozemci, ki so b:!i p'>pr« j nastanjeni v inozemstvu in prihajajo 7. namenom, da se 7n stalno naselijo v Združenih državah, spadajo med '"Immigrant alien" ali inozemske priseljence; oni inonemci pa. ki so bili stalno nastanjeni v Združenih državah in odhajajo z namenom, da se za stalno naselijo v inozemstvu, spadajo med '•Emigrant alien"' ali inozemske izšel'enee. **Xon-immi«rrant alren" pa so oni inozemei. ki prihajajo v fZdružen*. države le začasno na obisk: vsi inozemei. nastanjeni v Združenih državah, ki odpotujejo v stnrl kraj na začasen obisk, so klasificiranj ob svojem odhodu kot "NYm-emigrant alien" in ob svojem povratu kot '4Xon-immigrant alfen". Slied^-i podal ki se torej ti«'ej<» le inozemskih priseljencev oziroma izseljencev in se ne tičejo onih inozemcev, ki prihajajo le na kratek obisk, niti onih inozemcev. ki odhajajo v stari kraj na obisk in se zopet vračajo. Ameriški državljani seveda tudi n?so všteti. Iz podatkov treneralnejra priseljeniškega komisarja je razvidno, da od zadetka tekočega fiskalnega leta (1 julija do konca | I letošnjega februarja se je priselilo v Združene države iz Jugoslavije 000.1 ljudi, dočim se j;h je izselilo iz Združenih držav v Jugoslavijo 8226. Izselilo se jih je torej tekom teh osmih mesecev 2221 več kot S1' jih je priselilo. Priseljeniške oblasti ne porazrejajo priseljence in izseljenec le po deželi, iz katr-re prihajajo oziroma kamor odhajajo, ampak tudi po narodnosti. Glede Jugoslovanov se uradna poročila žalibog držijo še vedno neke jako zastarele in neznanstvene metode: j>oraz-djeni so v tri skupine: 1. Bulgari, Srbi in Crnogore'. 2. Hrvati in Slovenci, 3. Dalmatinei, Bosanci in Ilercegovei. Razdelitev v Srbe.' Hrvate in Slovence bi bila jako bolj umestna; razun tega so v prvi S skupini prišteti tudi TJulgare. Ako smatramo za Bulgare po narodnosti vse one priseljence, ki prihajajo iz Bulgarske. oziroma one izseljence, ki odhajajo v Bulgarsko. bomo — odšteli iste — do-irnali priseljevanje in izseljevanje Srbov, Hrvatov in Slovencev po narodnosti. Seveda to ni popolnoma natančno, ker je morda tudi nekaj bulgarekih priseljencev izven Bulgarske. ali biilgarsko prise-Ijevanje je sploh tako malenkostno .da bi eventualna razlika komaj prišla v poštev. Oil ]. julija 1!)21 do konca Februarja 1922 se je priselilo v Zdr. I države; 1. Bulgacov. Srbov in Črnogorcev 1320 (meti temi iz Buljila rske 291) in izselilo 4901 (med temi v Bulgarsko o9S i. 2. Ilrvatov j in Slovencev priselilo 307.") in izselilo 3632. 3. Dalmatineev. Bosan-' cev in Hercegovcev priselilo 251 in izselilo 393. Skupaj vseli Jugo- ! Slovanov (Srbov, Hrvatov in Slovencev, ne pa Bulgarov) se je priselilo v tej dobi 4S52 in izselilo S32b, torej o376 več izselilo kot i priselilo. Skrajno zanimivo jo. ako primerjamo podatke po državi in <>ne po narodnost«. Razvidimo iz njih. da je v tej dobi prišlo (J00."> prise-| ljeneev iz Jugoslavije ali le 4952 Srbov. Hrvatov in Slovencev. To more le pom en jat i. ako so ti uradni podatki zanesljivi, da se iz Jugoslavije prišel ju je precejšnje števil" ljudi, ki niso Jugoslovani po naiodnosti. katero število mora biti še večje kot razlika med obema podatkoma, ako pomislimo na priseljevanje Jugoslovanov, ki niso vključeni v Jugoslavijo. Glede izseljevanja pa je ravno narobe: v Jugoslavijo se je izselilo 8220 ljudi, a Jugoslovanov po narodnosti 8326. Izmed evropskih držav, glede katerih je bilo v navedenih osmih mesecih izseljevanje večje kot priseljevanje, naj navedemo razun Jugoslavije; Bulgarsko (irško. Italijo. Poljsko in Portugalsko; priseljevanje je bilo znatno večje kot izseljevanje glede Avstrije. Odrske. (.'ehoslovaske. Francoske. Nemčije. Rumunske. Rusije. Švedske. Norveške. Švice. Turčije in Anglije. Skupno priseljevanje iz celega sveta v Združene države je znašalo tekom osmih mesecev 22(».;k41 in •zseljevanje 1-72.049. izmed priseljencev je bil ženski spol v znatni i večini (119.694). do-iin le eetrti del izseljencev si> bile ženske. Mož-| kili se je več izselilo kot priselilo. : Kar se tiče jugoslovanskega priseljevanja v fiskalnem letu j920—21 (od 1. ju'ija 1920 d » 30. junija 1921) — torej pred vzako-i.itvijo sedanjega omejevalnega priseljeniškega zakona. — je isto daleč presegalo izseljevanje. A' tem letu je prišlo 1/. Jugoslavije 23536 priseljencev in izselilo se jih je tja 1 13.034. Po narodnosti pa ■ vzevši v poštev iiori na veti ene tri narodnostne skupine in odštevši Bulgare se je priselilo 19.080 in izselil«. 1.1.232 Srbov. Hrvatov in Slovencev. Od 1. julija 1919 do 28. februarja 1922 se je t<••,rej priselil«, iz Jugoslavije 31.429 Jjudi in izselilo tja 49.734. 1*«» narodnosti: jnis"-' iilo 2.7.562 ii"i izselilo 48S31 Srbov. Hrvatov in Slovencev. Za fiskalno leto 1918—19 nimamo seveda podatkov jrlede pt*i-seljevanja iz Jugoslavije, ki je šele nastalo ravno sredi tega leta. Pač pa imam » statistike po narodnosti, iz katerih bi bilo razvidno, da se je v tej dobi priselilo le 210 in izselilo ">02.7til Srbov, Hrvatov in Slovenev. priseljevanje in izseljevanje je bilo skoraj vse preti izbruhom vojne. Iz Jugoslavije. jZagrebški nadškof proklinja hrv.'; narodno cerkev. j' Iz Zagreba poročajo: V nedeljo ■ j 12. marca je bilo po naredbi nad- i škofa pri vseh glavnih mašah v-; "zagrebški škofiji proglašeno sve-Ji Jčanr> prokletstvo natl organiza-.; • torji iu pristaši hrvatske narodne 1 j cerkve ter nad hrvatskimi refor-j iiiisti in oluskovalei maš v lirvat- J skem jeziku. Ta najnovejša "kle-Itev" i/, zagrebškega kaiptola je i f i/.nenadila. ker kaže na srednje-J j jveške nazore, ki vlada i o na kap-, i j tolu "]k.kI vplivom jezuitov. "Kle-.] lev" tudi grozi reformLstom z dr-j ižavno silo. kakor da s<> to kakšni ; Jprotidržavni ljudje: j« | Samomor beograjskega trgovca. < | Beograjski trgovec Salomon I Demajo se je vrcel pod brzovlak. I Slekel je prej zimsko -mknjo in j klobuk ter položil nanj listek z (najiisom: "V zimski suknji je mo- 1 ja legitimacija." Kolesa lokomotive so Demaju tidrezala obe nogi nad kolenom, truplo pa je bilo na kose raztrgano. K:ij je nesrečneža itnalo v smn. še ni pojasnjeno. k Velik dom za siromašno deco. Otidelek za zaščito dece v ministrstvu 7.a socialno politiko je pre- ' A'zel ogromno zgratlbo v lieli c°r-; kvi. ki jo je ta občina poklonila Jugoslaviji za siromašno deco. Šef amerikaus-ke misije pa je.fx.lo-J bril GOO.OOO dinarjev za popravo lejra poslopja. | Zagonetna smrt ruske begunke. ! T'red kratkim je a- Kragujeveu v Srbiji umrla ruska begunka grofica Mnravjeva. Njena smrt ni sprva vzbudila nikake pozornosti, 'zaradi tega so j., pokoj »ali brezi J vse nadaljnje preiskave. Sedaj }>a se je izv«»delo, da grofica ni umrla naravne smrti, marvee da j" bila •zastrupljena. Sodišče je odredilo j obdukcijo trupla, ki bo dognala.) .je-li je na trditvi, tla je grofica' bila zastrupljena, kaj resnice. Sanatorii za državne uslužbence. Zveza"~nabavnih zadru u: drža v-j nih uslužbencev je predložila m:-i I i ,nistrstA"ii za šume in rudnik" pro-J .šnjo. da ji odsto{>i kompleks zem-l jljišea in ^f>/ centrale S'• se ž« pričela. Neva modema onekarna v Bosni V l„učanih ]>ri Derventi je zerra-dilu tvrdka Aleksand«*r fivtrzdare-vič in ilmiff moderno "tekamo. Obsojen nazarenec. Pred vojaškim soožt-• dar Milakov:«" \/. Viikwara zaradi zločina neipokotj^čine na dve leti ječe. Kot nnzarenee je txlklo-nil prisego kralju ;n domovini ter ni hotel prevzeti puške. Peter Zgaga še eno o smrti Škofa Napot-nika: Vse slovensko časopisje ga ea-sti in piše: Leta 1918. ko je izprevidel. tla je Avstfija res uničena in da ne j r'*e ne tako in ne tako. pač ]>a j popolnoma drugače. je postal I n;.\ dušen Jugoslovan. Takih "Jugoslovanov** j" bi-; lo dosti. i Sam Bog naj nas varje pi-"d ' njimi. * * - Včasih d«»biš po pošli vabili, za 'to ali ono prireditev. (V se str"-I i - . . „ ! ' niaš s snubci, že vnaprej skleneš. J tla greš. če ne, pa vabilo enostav i % „ ^ „ no proč vrzes. m • • Totla to ni pravilno. Vabila in programi nudijo človeku dosrj premišljevanja ter ga vodijo k razn ni zaključkom, seveda, če zna citati in misliti. * * * Včeraj sem dobil vabilo za neko jugoslovansko tYro v New Vorku. Za afero bo tulgovorno v največji meri članstvo 'Reprezentativnega Kluba". ' Omenil bom samo par t.tlstav-kov iz dolgega programa, ki je tiskan v angleščini, j Mene je zbodel v oči izraz "Ju-; gosi a v or Servian7'. C'e bi ne bilo narobe, bi že še slo nekako, toda prireditelji hočejo predstaviti ameriški publiki, da ]»omeni bese la Jugoslovan*" isto kot beseda '"Srb**, j V resnici so pa vsi Srbi Jugo-' j slovani. dočim niso -\ sj Jugoslo-j ; vani Srbi. * * • \* j>rogramu je rečeno, da 1 o i a\zoe tudi jugoslovanski kon- To mora biti velik gospod, kajti njegovi službeni naslovi ol.se-/gajo kar tri cele tiskane vrste. 1 * * l Nastopali lu.do jugoslovanski !' umetniki, vscueiliški profesorji in cebtkupni konzulat — torei lju-j dje. ki so ustvarjeni samo za re-{]>i ezentaci io. I ' * . j -Tngoslovanski umetnik Mr. "BI. bc zajvl svojo povsod poznano • Povsod ni" poznajo"' . . . S to svojo pesmijo je doseg'-l ž" ka i lepe uspehe med jugoslovanskim narodom v Ameriki. Ker je gospod iako talentiran j * - j pevec, mu mer ila ne bi delalo ]>•.- I s. bnih težav, .'e bi se še kake dru- [ ge pesmi priučil, da bi imt*l dve Kij: raz pola aro in bi jih ob raznih i j pt ilikali izmenoma p''l. I * ^ * Iz programa j" nadalje razvid- .! ii><.. da bo predaval o jugoslovanskem petju Mr. Ml. Poleg njegovega imena j" go-roštasen pristavek: jM*edse imenu rašt"l. ^ splošnem je pa program či-sto nedolžen. Srezi v Sloveniji. ' i \ l»e >gra lu s.- je 9. marca ob- i tlržala s\iK«na seja slovelisk li [»• - J slaneev Demokratske .n Saim^t. i kmetijske stranke, tla izdela za -| ministra za izenačenje zakonov | Kkupiii predlog razdelitve slov.'.i- « [skih oblasti na srez*-. 1> .scž«-n je ! ( sporazum, tla ostanej< sre^' v na- -• -e!u dtiscdanja okrajna glavar-j (stva z nekaterimi izpremembai.ii. Tako bo mesto I.jub jana -rez zase, drug srez lj^ibljanska okolica neverno Ljti! »i jjinice z Vrhu o. dalje južno Ljubljani"" z Višnjo j goro: n>vi srezi bodo Trebnje z .Mokronogom. dalj" Laško i Šmarje z K< gatcem in Kozjim. K or. ški del bo pr'!•:! ]>';■!; -••••ezu sloveM jgra-^ .emu. Izpo-.*a ve ■ l.. . v Lit'ji. Prevaljah. «; -:ij Ii::d-goni iu Mozirju. Korektura popravek s" ZVi d" v k. j:.n k-m . raju. — K. nt'ereiici - « prisostvovali tudi poslanci SS.I. ki s imel; še n-k" p sel ne /"'j -. \ načelu pa - > ]irista'i na z<_> ■ k e narodi .e zavesti ia-: ko navdušili, da Židi v-•■•kakor te1 '• raje č i tip reje ra/.kazat! >vo:,i s progi, jugoslovanski kraljici. i FJiektr čno žico hotela cd=;traniti. Xeke. ženska ie hotela v 1'rba-. !io\*i u'iei v Mariboru odstranili Iz Slovenije. 'na rest i s.* nahajajoči žico clek- - lrične mi.;."" j.-t v e. Ll-ktrični tok - jo je vrg"I ua tla n j » ženska ob-. ležala nezavestna. Tu li neki nio-l -ki. k j" '.d pon »srečenki na • pom« č. je d iil ui» ča i udarec od - električnega tok i. |/ uučnega po- • ložaja j" rešil oba neke:'ih mu . avlja. tla j" za s( (Mr-Mi d iiarjfv pripravljen 1 izdat: po/: galea. l>r. Pranz je o - /.ailfvi takoj obvestil ]vdicijo, ki 1 j" j • -la kmalu iz> Ijcvalcu na 1 sled. V neki trafiki, kamor bi m< - • ral biti posbin denar, je namreč ~ d"Tekiiv a> "t 'ral nattkarieo S* e-1 iico K'eT ••• '• j.- pri/.i als. da jo j-> " ]. vslal pn denar nj^ti jul.ček Kari ' Loilier. Parček je pod k!j:t"em. Novo oo revno sredstvo, > V Mariboru je Halo Nip'-* iz-npš- ! . grevno sreiI-1vo ;"t"pb>-d:'i "'. katero baje grej" vsak prostor brez |H-či in kurjave. Njegov izu! i bi pomeni! jirdira-■ -*k glede pi-enioga iti drva. Nipič j" dal svoj i/utu pate itirati in bo menda v kratkem pričel z n.i"go-. v o eksj)loata"i.jo. }»oii o videli! i SLOVENSKA VEST. C-irron L: kc, Minn. J*, rečno dovoljenje sta m vzela - a i • 11 I 'od i i mik iti Marija Kra- • v Ilibbingti, ^li!ln. Poroka .So .h:" L a. ja lirj-j. Medene »e-. d bosta imela \ Kittsvil'e, - M :un. Itilo srečno! P< r(>čevalee. mm m m m gWm regalije. trobojnice, a fm ^^ i n \m !■ kape, prekoramnice, B mk V MH in vse potrebščine La društva. ! v'HjS'c^srp*: \ EDINO - PRAVA - SLOVENSKA TV RDKA ŠTEDENJE KOT IZDATEK Katero pot gre Vaš denar? PRORAČUN VAŠIH prejemkov in izdatkov vam bo povedal to v naprej« Prihraniti denar ni iako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štedenje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt zz izdajo svejih dohodkov, brez ozira na to kako ribali so, ali kako občutni so odbitki na istih. Ako smo toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot reino postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno kakor g a bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi — potem je vprašanje rešeno. DAJTE NAM priliko razložiti vam način. ki bi bil najbolj primeren VAŠIM POTREBAM. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo g2 Cortlandt Street _ _ New York, N. Y. Jadranske Banke Hliutrtfilmmrtalui ^^^^ 5KatnL SlriUinta - Ustanovljena 1. 1Sj3 Inkoroorirana 1. 1900 GLAVNI UrTIS BAUN11, Bor 10« Pear! O. ■ rujmk: JUSFPH P1SHI SR. Ely Minn. Blagajnik: GEO. I. BltOZrCH, F.ly. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: Joll N MOVER>j, C'.'i Jrf. "Jnd At*, W. Dniutli, Minn Vrh^ral idr»rz'|ri Or. JOS. V, QBAHEE, S43 E. Ohio bt.eet, S. S.. PlttPbnrgi. P«. N^diArai MOHOR M1.ADTČ, M03 So. IjiW.tiale Av«, Chicago. IIL FRANK tiKBABEC, 4&J2 .Vaslilngtou Str»*t, Denver. Col.x Poroto1 odbor. 1.KONARD eiJkBOONIK. Fox 4S0, Elf. Mln»» GRECliU J. PoltKNTA, -M>1J Ilea-on Ave, St^ttlf. Wash. CRAN& ZOR1CU. fcl7 St. Clair Ave.. Cleveland, o. Itdrnievainl odbor: VALENTIN PIRr. B19 Meadow Ave , Rockdale. Joliet, IIL PAULINR EUMEXO, 5Ci9 — 3rd Str»-*?t, La Salle. IlL JOSIP STKLLH, 4(M E. Me«a Avenue^ Pueblo. Colo. ANTON CELA KG T»K) Ms'-ket Str***, Wauke»?an, ILL —<■- Jednotlno uradno glwsllo: "Glai Naroda". «—=*-» Vse at v ari tlkaj<)fe Be uradnih zadev kakor tudi denarne pnfillja-tvo naj [KiSlijajo na glavnega tajnika. \ se pritožbe naj se poSLlja na pr«Jsednika porotnega odbora. ProSnje za sprejpm novih članov tn bolniška si-ri^evaLa naj k poftilja na vrliovT*eKa zdravnika. Jugoslovanska Kstoli^ka Jo-'uota ne priponka vitetn Jugjslovanom aa oMien pristop. Kdor želi postati Clan te organizacije, naj Be Kglasl tajnika ^iji»t?ega dmdtva J. S. K. A Za ustanovitev novih druStev se pa obralte na gL tajnika. Tiovo društvo te lahko vttanovl ■ 8 Člani ail Članicami. GLAS NARODA, 21. APR. 1022 Vladimir Levstik: GADJE GNEZPO. l' ' Povest iz dni trpljenja in nad. (Nadaljevanje.) t Zdaj po«"iva. Sama *ta ostala otroka v sobi, ki zaliva dež s ^ Miijavo >dl>o : sk"/.i okno dihata j l»ozd iu trata svoj a romat leni j h:.d. Rahel \onj ]H> dobrem mt-J| Iti In sveži obleki se siri od Zine. ki sodi na znožju postelje z očmi ^ sv« 11(7 uprtimi vanj. Luč ji l>ril>a- ^ j.i i z/, a hrbta; zlati oblak njenih l.js rpr.minja svoj b'sk <»d vsak*4 ^ i;i-1 i ■ **. ki plove mimo. Janez ( n-loni napol oblečen iti toplo zavit v \olneno ruto na svojem le/.iš-, t ter v mehki hvaležnosti poslu- Z š;( metuljev, ki trrj>ee'ta z raz-pi< strtimi krili na cvetoči kitic; j zob. YA\ se. kakor bi pela ptička <, t ■ nort-'" h. žalostnih in veselili.' ie*»»ih in razposajenih: zmerom j jo je sladko poslušati, najbolj pa. ( kadar prerokuje bodočnost: ta- f ko modro ima vse preračun jeno ] v svoji modri jrlavici! Janez str-mi, kako se j.» raze veti a v letili j I< r it ve. n komaj verjame. da lio- j če biti njegova; v teli hipih !?n ^ |H«lni misel na zdravje s šumečo ju izmernost jo koprnen j. ^ — Z ink a. — seže enkrat po j li f ini delnici. — kdaj bova spet ^ ples In. k;il >r sva Wsisiii na vaš; ? verandt ? — Kmalu, zlati. — obljublja dekle. — še letos, ako zdivvnik . I d« voli. c "ena ima novo harmoniko j in je obljubil, da prvič nategne -•ueli z;i naju dva. On l»o pa čakal! — se smeje •r;.d To •• predolgo. Zinka:i(j jar lio''«-m takoj. Vsaj tebe na*',. ' idilri plesati. /apb-šetn ti. - pravi ona. —- j-Xe lita t • bi se zbudila; ne smem. j 1'mii sli. nj.smehne >e tiho, žaru t< ukaže gadu mežati. In Ja- , ne/ meži. . . ^ Zdaj smeš! mu šepne de- | kle si-edi sobe; vrti so na bosih ( ii"!rab. izterajc roke. prav kakor j j In s^ lovila / njimi, ter si pripeva ' ] z rablim. pridušenim glaskom, j k Medice smehljal igra 7. njenih na / fantova usta. j z In spet mora Janez zapreti oč.1; t pa tudi če bi goljufal, bi bilo z.n- j man, ker se je skrila očem za I a . ,1 končnico. Tenia. on ne zna golju-ji fi ti. pn-mlad j«- še! -p Včasih pride .ta. kaj je novic jm s ve- t tu ; a! i Janez ju sam ne iz.prašuje. ! i Giid ve, »la pride, kar mora prt- I ti - dan» s ali jutri, svoboda jaše j' na rdečem konju s sol ne cm vštric i ■ . 111" vihti upajočim harulcro iz|w>l- ; nitve. Iu kdor ima gad ja ušesa! iu gad je- oči. sliši v kamenju stok j iu v vetru vriskanje, on vidi v j majskem nakit ju jror in dolin Te-i1 sketanje strasti, s katero se pne 11 Li uboga, krasna zemlja svoji ve-11 liki pravdi naproti. j-j XX. U Mnogti sreče je prinesel zadnji • mesce našim ljudem; toda ostala , je temna senca, ki mori Galjotu dušo in skeli Zino v dno srca. če- j prav jo skriva Kastelki iu njene-j mu sinu. Tej senci je ime sramota ' (ialjt.tove Jele. in glas o nji irre 1 od konca do konca doline. i1 Jela je divje krvi. pred zako-' i noiii spočeta hči prve ljubezni.! "tr< k -svoje matere, ki je v srajci tjšla z;i očetom. Blagor G al jo- . tu. alice je tekla na sestanek s pisano suknjo, iz. zaklenje- ; ne sobe je skočila bosa na vrt. . . Škodoželjna slava n ičnih objemov j je sla '"1 ust do u>t. vaščatii so s prstom kazali na Jelo .in Kastel-' ka je irledala v stran, če sta se kje srečali. i Galjot se je večkrat razjokal pri vdovi; li ji edini se je upal po- tožiti svoje gorje. Sam ni vedel, ali naj ubije izgubljenega otroka njo in prvega, s katerim jo vidi. a »i naj jo pomiluje, zakaj predo-j bro je vedel natikem, kaj je na-. pravilo iz ponosne Jele to bedno igeačo moških strasti. Nazadnje so ljudje nehali plju-' vati r;i njo. češ. da ni zdravega uma in sama ne ve. kaj počenja. Oče je stisnil zobe ter se storil slepega; le po krajih, kjer je «b m ne val njene sestanke, se je ogibal hoditi- S hčerjo ni več pre-gt voril besedice, in kadar je sliši.i njeno ime, je zardel in jkjvc-sii oči. l>a ni iniel Zine, kdaj bi bil že obupal ! Toda kmalu nato se je Jela poboljšala brez strahoranja in dobrih besed. Galjot in 7/uika sta ingibala vsak zase. da se je morja zaljubila v mladega poročnika Ov ra. k1 je bil pred meseci z baterijo v vasi na odpočitku. v mirnih r-asili j>a je opravljal služTio gimnazijskega učitelja. To je bila za očeta .nova skrb: tujcu ne bi bil dal hčere za. nič na svetu. Ilkrati pji mu je odleglo, zakaj , Jela ni pogledala nikogar, čeprav si pisma r. bojišča le redko padala v hišo. Prve dni maja so vsi spoznali vzrok nenadne izpre-im ml »e. in danes je sirota sama priznala resnico. Po kos lu je obsedela za mizo ter plašno uprla pogled v očeta. Rila sta sama. Galjot je molčal in i črk a I. ona se je drgeta je davila s prvo besedo. — Govori! — je dejal oče s tr-jdim glasom, videč, da hči ne mo- < r- začeti. Izvlekla je list. položila ga predenj. zakrila si oči ter udarila s čelom ob mizo. Lajoš je p sal. da si vzame dopust in jo poroči, '"ako je oče voljan zagotoviti njeno bodočnost ". t Vzigni glavo in poslušaj. — j je izpregovoril stari brez pomišljanja. — K;u- sem rekel, sem re-j kt-1 ; Galjot nima dvojne besede /.a eno reč. Z mojim blagoslovom, j z beličem mojega denarja ne boš I tujčeva žena; kdor hoče roditi zaničevavee mojega jež ka in so-j vražnike mojega rodu. »lima do-I ma pod mojo streho. To j)f»mni in jsti>ri i»ti svoji glavi! — Imejte usmiljenje, oče! — | stoka -Tela, belejša od belega j>r- ta. in sklepa roke. — Moam ga »vzeti, moram! Oh. dajte, da vam povem. . . Nekoliko nasvetov. Ako čebela piči, 'ne smemo nikoli žela, ki ostane j v koži. prijeti z dvema prstoma,! i ko ga hočemo izvleči. Najboljše [ je. da ga izpraskamo z. noht mu J 'Na želu namreč visi mehurček s i strupom, ki povzroča potem otek-j Mino in ki se takoj iHije v rano. čel , /elo lu-iuiemo z dvema prstoma in ga na ta način iztisnemo. Proti mokroti zavarujemo obuvalo, da namaže-j :no poflplate prav močno z ricino-| i vini oljem Najbolje je, če to sto-| I rimo takoj. kt» ie obuvalo novo. I Plesnobo na čevljih j odpravimo, ako čevlje dobro okr-tačinio in potem namažeme z gli-eerinom ali pa s terperttinovini iljcm. 1'snje |>t»s1iijie potem zopet] voljno in mehko. Kako čistimo krtače? 1 N«-I;aj časa lahko čistimo krta-' | če kar s časniškim papirjem, ki 'ga zmečkamo in ž njim odrgnemo prah s ščetin. Senipatja je ]>a tre-jba krtačo tudi z vodo osnažiti. Krtače za obleko čistimo tako-le: pi-eeej plitvit skletbt nalijemo vode in salnijakt»v-a. iu sicer vsakega polovico, in postavimo krta-; č o na ščetine notri". Pri tem je (treba juiz.iti na to. da s«> tekočina j ne d t »tika le^i. Po dveh urah vza-jmenit) krtačo, jo dobro e.peremo i s čisto \'<»do in nosušiimo. ( e jo pa j čist imo z milom iu vodo., jo mora-; mo zelo hitro oprali. Ko jo fiplak-nemo čisto vodo. iztrt»senio nit»-krott. kolikor mogoče, odrgnemo ibrbe* s siru* cuii jt» in postavimo krtačo po konci, da čiti. ker potem rade ščetine popuste ] in izpadejo. Krtače za lase. ki so ! mast ne od Ia.s. ne peremo z milom, i ani]>ak s s- , raksom. Najbolje je. da imamo za 'obleko dve krtači, eno fino in dru-Jgo grobo, s katero krtačimo blat-i ne 11 bove d am ski h kril in lno-I škili hlač. Kako čistimo likalnike? Zarjavele likalnike dobro umijemo in suhe liamažemo z voskom. < ez 2—ure jjosipljemo likalnik j s kuhinjsko soljo, izdrgnemo in jt»brišemo z mehkim blagom. Nato : pustimo likalnik sta-ti v hudi v»-o-'čini, cia vosek izhlaipi, nato se en-jkrat dobro obrišemo. Likalniki bedo izgledali kakor novi. Bele usnjene rokavice j se snažijo zelo dobro in lahko z idobrim navadnim milom. Rokavi-iee natakni na roko. Potem vzemi čisto platneno cunjo in jo drgiii ]>o milu. 'ki mora biti sktn*o čisto suho. t*e je presuho. ga za trenutek Tiomoči v vodo. S cunjo, ki si jo drgnila po milu. odrgni rokaii-ce in madeži bodo izginili. Na ta •način se snažijo laiiko tudi beli , 'usnjati čeveljčki, le da jih je tre-;:»a prej nabadati s papirjem ali .) podobnim, da ne izgube oblike. | y Sladkor kot obvezo za rane priporočajo v novejšem času. i Sladkor v jkx! .bi prahu, zavit v muselinovi vrečici (pol centime-!ra ali približno pol inča na deJ>e-■ b:>. se ix»loži ne rano. Pri dotiku sladkorja in tekočin iz rane se ».tvori mliena kislina, ki varuje ra-► no ]»red gnojenjem. P so se vrnili z bojnih pol jen je ta dežela bolj skrbela zanje, kakor so bili deležni tak*1 skrbi vojaki katerekoli druge armade. V nekaterih krogih si očividno prizadevajo prezreti ali pa vsaj omalovaževati to. kar je naša vlada že storila za naše veterane. To pa je ravno huda krivica do vlade in omt»č takim bivšim vojakom. Poleg tega dobi vsak mož še bonus po £60 v goto- ( vini, kar znaša !?.">(; milijonov. Nadalje, je kongres dovont dosluženim vojakom še posebne predpraviee. ki se jih nikakor ne da preraču- t nati v dolarjih in centih. Okoli 4.~><) milijonov dolarjev Je bilo na leto , porabljenih za vzdrževanje veteranjske p"same in druge ustanove za vojaško pomoč. Niti Anglija, niti Francija niti kaka druga deže-1 la ne more pt kaz;.ti od pomočil ili odredb, ki bi bile vsaj približno tako liberalne. j Vrhtega st> ]>a tudi države same veliko storile za (Tosluženc vojake v obliki neposrednega bonusji in drugih načinov hvaležnega poplačila. Jlinncsot«" je bila na čelu celi vrsti drugiA držav, ki s n dovolile veterane m po ."». — za mesečno službovali je. kar je zahtevale. da je držav Ti a uprava morala izdati trideset milijonov dolarjev; nadalje imajo veterani prednost v civilnih službah, tiče in vzgajajo se brezplačno, in t;sti. ki so v potrebi in sili. uživajo še posebno odpomoč. A' celem je storilo enake korake 38 držav. Nekaj demokratičnih držav na jugu ni storilo doslej še ničesar v tem oziru. ali v vseh drugih, med katerimi so vse tiste, kjer so republikanci v premoči. je bila uveljavljena vojaška odpomočna posta voda ja. Nasplošno rečeno, zvezna in državna odpomoč gre '.r. istega vira, in sicer iz žepa ameriškega davkoplačevalca. Prav m pošteno je za ameriški narod, če spozna in pripo/na. kaj vse so Ze storile v . narliistom ter skušajo sedaj dvi-J j gniti sklade potom prodaje svo-j jih prejšnjih veleposestev. Princ j i Kuropatkin je dal vsem monarhi-i si.-m vzgled s tem. da je prodal j - vse bodoče lastinske pravice do j i gotovega elela njegovih posestev j Ifogu Stinnesu za svoto pet.ili mi-J ijonov nemških mark. Monarhisti nameravajpo kupo- - vati orožje v Franciji in Čeh osi o-■* v;,ški in jx^znej'e tudi v Nemčiji. MUNŠAJN TUDI NA FRANC0- 1 SKEM. i j Iz Pariza se poroča: j — Home brew" je sedaj prav 'tako priljubljen v nekaterih delih ^ Francije kot v Združenih drža-'. i val*, soglasno s poslancem Edvar-j. » l (bun Daladier iz Vaucduse. Tekom v razprave glede vladne prepovedi I- izdelovanja in prodaje absinta je \ izjavil da pozna osebno več kot , . dvesto družin v svojem volilnem j okraju, ki se pečajo tekom ur po-j čitka z distiliranjem prepovedane j, ]>ijačc. Malo težkoče je njati pri h tem. kajti čisti alkohol je laliko K elobiti vsepovsod in druge potreb- j i ne stvari rastejo na vsakem vrtu.;s Poslanec Daladier ie rekel, da ' »i • 1 vlaoa v številnih vaseh velikanko navdušenje za to in da teknra- . jejo posamezne družine med se-boj. katera bo skuhala najboljšo J pijačo. Te tekme se vdeležuje)( vsakdo, neizvzemši krajevne obla-j; sti. Dostavil je vspričo liomei-ske-ga smeha navzočih, da pozna tovariša. ki je slaven radi izvrstne'; vrste absinta. katerega proizvaja j m k'o je ga primesi prideljuje na svojem lastnem vrtu. i : FRANCOZI VIDIJO STRAHO-I VE. Pariz, Francija, 20. aprila. — Fm i le Bure pravi v listu L "Eclair. \ (da je poslala nemška vlada dva-i jnajst tisoč takozvanih "sehoek": čet v ozemlje reke Ruhr in da jej I nadalje objavila, da je priprav-[ JI jena na odpor v Gornji Šleziji! Med tem pa ogrožajo ruske rdeče armade ruske in poljske meje. — Nobenega časa ne smemo izgubljati, če se hočemo izogniti, vojni, — pravi član kar. __*__1 ADVERTISEMENTS. Jšeem svojega bratranca LOREN-, CA FRANK iz vasi Ga-berk št.' 10, jKJŠta Obrov. Istra. Pred leti' . je bival nekje v Ohio. Ako kdo. izmed cenjenih rojakov ve za) njegov naslov, prosim, da mi; naznani, za kar mu bom zelo' ; hvaležen. Ako pa sam čita tet vrstice, prosim, da se mi zglasij j ker se 111 pred kratkim prišel iz! j starega kraja, mu Linam marši-1 j kaj sporočiti. — John Frmk,j j 7m N. Water St., Sheboygan,! j Wis. (21-22—4)} j-.j NAZNANILO IN VABILO. J Društvo sv. Alojzija štev. :]G jJSKJ. v Conemaugh, Pa., priredi1 plesno in zabavno veselico dne 22.® aprila 1922. Tem fK>tom vljudno' vabimo vse rojake in rojakinje iz| Je okolice, tla nas blagovolijo po-setiti omen jeni dan ter pripomoči i društveni blagajni. Za dobro postrežbo in zabavo bo izvrstno preskrbljeno. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za moške dame proste. K obilni udeležbi vabi '(19-21—4) Odbor. ADVERTISEMENTS. Pozor potniki! - } zletniški parnik 'BELVEDERE'j r Cosulieli Line) odpluje iz New j forka v Trst dne 14 junija, ter p >o spremljal naše potnike naš za- t topnik skozi do Ljubljane ozi- s oma do Zagreba, ter bo skrbel.'n la bodo vsi naši potniki kolikor ti nogoče udobno nastanjeni in po- 1. treženi, da bodo sami za se v s »osebnem oddelku in ako mogoče, n la bodo imeli tudi posebno lira- a •o itd. Tudi radi prtljage bo vse r >reskrbljeno, tako da potniki ne a >odo imeli nikakih sitnosti in skr- s »i na celem potovanju do Ljub- a jane, oziroma do Zagreba: ako se t jo prijavilo zadostno število na- t lih potnikov, jih bo pričakal v ;i Prstu poseben vlak. da se bodo t potniki takoj lahko odpeljali na-' ?rej v Ljubljano, oziroma kamor i )o kdo namenjen. Cena za tretji I azred do Ti-st je $90.00 in *5.00 } rojni davek; vožnja tja in nazaj < ra nedrža vi jane je $201.50. držav- t .lani plačajo pa .^'S.OO manj: otro-' i M (lo enega leta prosti, do petega eta plačaio četrtino in $1.00 voj-i iega davka, do desetega leta pa 1 [■nlovieo in $3.00 vojnega davka.', Vožnja drugi razred stane Vtir,o " J lo Trsta: za tja in nazaj stane; m g i razred za nedržavljane $300. i r.:\ državljane $8.00 manj. ; Parnik "Belvedere" vozi do Tr-j sta približno od IS do 20 dni.' odvisno od vremena in kolikor se na potu vstavi. Ktlor želi natančnejši pojasni-! la ali k clikonočno dolžnDst. (20-21—4) __ Oglasi naj s0 SKI J AST J AN LON-1 C'ARIC. Pri nas ima več pisem j iz starega kra ja in tudi od ro-| jako v iz Milwaukee, Wis. Če se t oglasi naj pove tudi. od koga pričakuje pisma. — Glas Naroda 82 Cortlandt Street New City._C 20-21 —4) Fosfor je čudovito živčno zdravilo. j Vsak tlel It lesa zahteva hrano 1 »osebne vrste, tla zgradi organe, jih ojači litt napravi inoTiie. Oe ne dobile i»otom 'jedil dovolj lirane. je» i»otrebno. da 'vzamete ztlravilo, ki iia»lt»mesti 1 niankljivost. Vaši živci 111 možgani Irn»rajo imeti fosfer, ee ne. bt»t»bro z«lravje jt? nemogoče brez ' i:it»rne. živahne živčne sile. Nujra-Tone jtf znano fosforno zdra-Jv'Io zii možgane in živce. Vsak, ki •iiua slabe, oslabele, slabotne živce, naj i si nabavi takoj steklenico tega čudo-(vitega zdravila. V kratkem času b koristno vsakemu or?a-iitu v telesu. Srec. zelrwlee. čreva. jetra ' j letliee 111 vsi drnrf življenski organi 1 I fi»]o iMjljše opravljali svt»je delo. Roi-:(i!ik bo zdravo, okrečujoče spal. dobil . bo zdravo, sveže meso in novo življenje se bo razvilo. Nuga-Tone je ]toj>ol-[n<»nia garantirano, da bo dalo popolno zadovoljstvo, ali se pa vrne denar. • IV»1 nomesečno zdravljenje stane samo . S-'i.OO. Prodajajo g*i vsi dobri lelkar-narji. ali se pa i»t»slje naravnost po ]>ošti. pfdtnina plačana. National 1 I-••.'•oratory. inih Dlif^h in Jo« , Bevčič. 1 Jobet, IIL: Fr. BambiC, Joan Zaletel. jl.a f^aUo, Ili., Jos. Spelbh [ l.i scout ah, IIL: Frank Augustin. , North Chicago, III.: Ant«n Ko?>al in \ Math Ogriu. " 'Springfield, 111.: Matija Bnrborich. jWaukegau, III.: Frank 1'etkovšek. Franklin, Hans, iu okolico: Julm It®- I I 1"'VŠ. Kitimiller, Md.: Fr. Vothruvec. 0 Chisholm, Minn.: Frank CrovZe. i. Ely, Minn.; Jos. J. IVsLel. jo: 5veleth, .'Nflnn.: Louis Govže. I filbert, Minn.: Louis Vesel. Ilibbing, Minn.: J»»hn I'ovSe. _ (»'irginta, Minn.: Frank IJrovatich. - St. I-ouis, Mo.: Kike (Jrabrian Fast Helen«, M0.1t.: Fr. IlrelU. 111 Kiein, Mont.: Gregor Zobec. t>- Gowanda, N. Y.s Karl Sternislia. M? L tile Falls. N. Y.: F.nnk Masle. ral iarberton, O.: A. Okolish. Cleveland, O.: .Tanko I'le'ko,, Jakok *~f liesnik In Chas. Karlinger. CoUinwood, O.: Math Sbipnik. t) Lorain, O.: Louis Balant in J. Kurn^e. Niles, O.: Frank Kogorsek. _ ^oimgstovvuw, O.: Anton JCikclj. .'Ainbridge, Pa.: Fr^nk Jak^e. iSesstmer, Fa,: Lr.uls Hribar. Itror.ghton, Pa.: Anton Ipavec. Iiurdine, Pa.: John Hem-liar. Conen.augk, Pa.: J. Brezcvrc »a Vi«» 01 I ItovanSek. 111 Claridge, P3.: Anton Koz»»gh.v In A.. • Jerina. Dunlo. Pa.: Alnon Oiibal»on. I Cxport, Pa.: lx>uis Supančič. <>_I '©rest City. Pa.: M«th Kamin. n I'arrell, Pa.: Jerry Gkt»rn. 0 Imperial. Pa.: Valentin Pet^rneL v i *»reensburg, Fa.: Frank JVak. 1* Irwin, Pa.: Mike TavSek Johnstown, Ta.: John I*o anc. 'z I uzerne. Pa.: Anton tV>lr ik. {Lloydrll, Pa.: Anton Malovrh. Manor. Pa.: Frank Demshar. Moon Run. Pa.: Fiai>k Maček, F/ank 'J 1 PodmiJSek. v "Pittsburgh. Pa.: 0. Jaxobfch, z. .Tnk-■>-| Bhe, V'ae. Arh in Is. Magister. J« Ralphton. Pa.: Martin Korosbetz. ie Reading, Pa.: J. Pezdlrc. it Pockwood. Fa.: A. IL»che*ar. i-(SteeIton. Pa.: Anton Ilr^n. Turtle Creek, Pa. in okolico: Frank >i Scliifrer. 1- West Newton, Pa.: Jo«eph Jovan. il Ubite Valley. Pa.: Jurij Previa. Hillock, Pa.: J. Peternel. l-(CoKeton, W. Vs.: Frank Kocian. 1- Milwaukee, Wis.: Jos. Trstnlk. r. Sheboygan. Wis.: H. Svet In. 0 West Allis. Wis.: Frank Skok. r- Rock Springs, Wyo.: Ix)i is Tauehar ^o} in A. Jnstln. 1 Pole^ fori navedenih so pooblaiVml poliir.iti narornino tudi vsi tajniki J. S. K, J. _______1 GLAS X A RODA. 21. APR. 1922 Požigalec. FRAlfCOSKI DETEKTIVSKI ROMAlf, Spisal Emil« G&bori*m, | ____i 1» "GUm Naroda" prtvtl O, P, < Nadaljevanje.) — No ?ti»* eusiiio bese«Io. — je "rekel. — nikdar bi si ne nio^rel iii;>liti. di« bi> >jireje!a irrofii-i niojy izdajstvo tako hladno. Ko je prišla od \;h v leni ti nutku. me jr \|.i;išal;i kot vsak dru«ri dan. po-;i'»lnouia hlailno. kako >tr ]»očili moj mož in fc je kaj upanja na ozdravljenje. lieke! som .ii.... Ostalih bt sed ni izgovoril, ^dravuik je zapazil skrajno j*>-trt«.sl odvetnik;.'. y Kaj za pa vam je.' — j«. vjnH.ša«. Stvar .;•• ta: -laz vprašii m-hi. •'•e ^t-m invbnjen ali ve sa-e ta žensk;, krha. ji je lastna drznost, ki presega vse Kaj. i t j« ? A:i ste ifpremtnili svoje nazoic glede njene 1 . . .e s "pod i*olg;it ji izjrlediil poparjen kot se nikoli. Ah. - ;v e.:<). jaz koina.i poznam samega sebe. Ali ne vidite, da srni izgubil svojo giavo. da ne vem. kaj bi >i m slit in k-j vrjelt v . . i, i — Aha It—. d »k">»i- 1 Viriiavaiu. «la nx'iii ouiejrn rlovrk. Že pet let ima ni po'. Li \ kriminalnih sodiw'ih. Imel s vir. opravka z najglobljimi niživaun živl.'*»iijr:. Vidri sem rudne stvari, se seznanil / izvanred-liiini zuaeaji ter « nl o*ravnost bajlie stori.. . Tedaj pa t t i -s f. i vrsta na zdravnika, da je bil zaeuden. Dejan--J;i je po/;i|.i' snrli -voja rfat.i orala ter jiii obrisati — No. kaj pa je rekla grofica? l.idiUo vat.' nov. in slehrno btsr.l.. n prav nir modrejsi ne l»"s' o.i\rnil i'«] vet n ik. \'i bi morali biti JukaJ. jo slišati in videti' Kak aa Niti najmanjša mišira v njenem lien se ni premaknila. Njene o.-- -n ostale ja^ne in eiste. Nikakega ginjenja ui into oiKiziii \ njM!iem gla>u. In s kakšnim izrazom me je zavrnila ! 1'ojdiva doktor pro*ini viis. Odšla '.t;. ven tt-i prišla že prrr«*j nhv/.dol po »Joliri poti skozi vrt. ko s.- jima • približala Mturejs;1 le-erka grofice, v "preuLStAH tvoje goireiMUit4 Dr. SejoJbo se je ustavil, stisujl roko mltdecs odvetnika ter n il višepetal v uho: Zapomnit* »i. ,,e rekel. — tla je p»->i,sto najti resnico na ustnih otrok. Kaj pa mislite » teui ' — je rekel Foluat. llorfin i,iiivn.:ti dvon lji\o toeko. Pustite me govoriti. Med t e i • i • j som ie prisbi mlada deklica do obeh. liila je to kaj mirna »Jrklira. stara • sem do d-ve". let. ]>lav.dasa. modrih oči ter z v s« mi znaki :nt» •igeiiee. a bi vsake bojerno-.li. Kako ti jr kaj, maia .Marta.' —je vprašal zdravnik z najbolj n žnim irlason- kalen jza se je znal poshižiti ob priliki. Dobro jutio. fosjroda. -— je odvrnila ona ter se priklonila. I M'. »o j« sl.-|(.||i! na v/dol. |M>ljubil njeno rožno Lice ter rekel lato • — Ti si žalosina. Marta? Da. ker .a 'n-ian [»upa in tudi moja s» strica. - je odvrnila ona v '.'lohokim \zdihoin. In tudi l.er pogrešaš Valpinson * (»otovo. tudi i -idi tega. Tukaj je / t. po ter imaš velik vrt. kjer se lahko igraš. '-na je /majala s svojo glavico ter odvrnila: (Jo'ovo je >,>d tukaj, a — jaz se boj ni. — ( esa -e bojih draga moja 1 Pokazala je no kipe. se stresla ter rekla: Na v«-e«. i ko jirrde mrak. se mi zdi. da se premikajo. Mislim, da -i lim ! udi. ki s" skrivajo za tin ve>'. kot oni. kt je hotel ubti iij<»jega pflparka. \ -ve niora'e iriirhiti teh irrtlih nn>li. go>podit*na Marta. — se je oglasil L'o-poti Folgat. I.) t. Sejjibo pa mu ni dovolil iti naprej. Kaj. Marta Nisem vedel, da si tako bojazljiva. Mislil sem nasprotno, du si /.»lo poguuiua. Tvoj papa mi je povedal na večer po/.ira, da se ne kotiš nobene stvari. Moj pajui je iiuel prav. In vi iidnr .ii moralo biti strašno, ko so vas prebudili plameni. O ne. niso l»di plameni, ki so me prebudili, doktor. Požar je vendar izbruhnil. •laz nisem ? pala ob onem ea>u. doktor. Pri'budilo me je lopu-I a n ji- / vratmi. katera je inauia morno zaprla, ko je prišla noter. Uta -lutnja -»t i, |K>javihi v Folgatu in doktorju in oba sta se stresla. — Ti sr moraš mol ti. Marta. — nadaljeval zdravnik. — •''vojn mati ni prišla nazaj ob ča>u požara. — Da. da, gospod. — - Ne; ti se motiš. Mala deklica sr je vzravnala z onim slovesnim ogorčenjem, ki si loti otrok, ki'.dai se dvomi o resničnosti njih izjav. Kekla je: — Popolnoma sem prepričana o tem. kar pravim ter se čisto nataiirtio spominjam vsake stvari. Šla sem spat ob običajni uri in bila sem zelo izmu -ena od igranja. Ko sem spala, je žla mama ven. N'len povratek pa me je prebudil. Kakorliitro je pnsla noter, se je sklonila nad jmst« l.io moje mlajše s«*stre ter se ozrla na njo za trenutek tukn žalostno, da sem skoro pričela jokati. Nato je šla ter sedla poleg okna. Iz postelje sem jo uatihem opazovala ter videla, kako so ji tekle po licu debele solze. — ko je naenkrat počil zunaj strel. Gospod Folgat in zdravnik sta se s strahom spogledala. — Potem si popolnoma prep»ičana. da je bila tvoja mama v sobi. ko je jK-čil prvi strel? — je \prasal zdravnik. — Gotovo, doktor. Ko jr mama čula strel, se je vzravnala ter nagnila glavo kot človek, ki prisluškuje. Skoro takoj nato je padel drugi strel. Mama je dvignila roki proti nebu ter vzkliknila; — Veliki Bog! — Nato pa je hitro odhitela, ven. Še nikdar ni bilo smehljaja, ki bi h I bolj hinavski kot oni, katerega je nosil zdravnik krog svojih ustnic medtem, ko je mala deklica pripovedovala svojo povest. — Tebi se ;e moralo vse to sanjati. Marta. _ je rekel. Tedaj pa se je vnve*ala goven-anta, rekoč: (Dalje prihodnjič.) n j a m pojme krivd. r, Plesalčeva 'tragedija. Pretkan zločinec. Cisto blizu rumene, velike bu-dimpeštanske umobolnice stoji lična vila velike madžarske trajre-dinje Emilije Markus. Pot iz te vile do umobolnice ni dolga, a bil je to zadnji kos k riževega pota velikega umetnika, ki je kot meteor žarel v umetnosti dveh delov sveta, našel v vili ljubezen, sanjal svojo družinsko srečo in ae dal — zapreti v umobolnico kot živi mrtvec. Ta umetnik je slavni plesalec Nijinski. ponos in prva zvezda carskega ruskega baleta, ki je nastopil pred kakimi desetimi leti svojo slavno pot po glavnih mestih Evrope. Še danes se spominjamo. kako navdušenost je vzbudil ta ansambl. v katerem je bila združena najvišja tehnika, najenostavnejša režija in slikovita oprema. Senzacija njegova pa j t Lil plesalec Nijinski. čigar litre! nost je stala ce'o nad umetnostjo Karsavine. To pa ne zaradi tega. ker je plesal, kot da plava v sanjah, ker je imel v svojih slikah vse polno na novo ustviir-jeidh motivov, ki so podirali vse d« sedanje — ne. temveč zatio. ker je vse to plesal čaroben moški. dovršeno, zaokroženo iu ljub-ku — in vendar pri vseui tem okrni i l svojo možatost. Čutil si: po dolgem prestanku se je pojavilo na polju i/esa nekaj izvanredne-£a. Najbolj je to čutila neka mlada pla vol asa deklica v Budimpešti, ki je prisostvovala vsaki predsta-i vi. kadar je plesal Nijinski in takoj je dozorel sklep v njeni duši: Tega ali pa nikogar. To je bila gospodična Romola. hči igralke (Em'ilije Markus. gospodična, ki je podedovala po svoji materi ne samo njen talent, ampak tudi njeno energijo. Mirno in resno je skovala svoj nari-t. nikomur zinila o tem besedice, niti Nijinske-u'u se ni zaupala, niti se ž njim seznanila. Ko pa je zaznala, da I odpotuje balet v Pariz, je šla tudi gospodična v Pariz. — tam pit ni iskala nobenih stikov z Nijin-skim. pač pa je z vso vnemo oprijela plesa. Ni hotela stopiti predenj kot kaka neizkušena mla da. zaljubljena deklica; saj jih bilo vse polno, ki so mu venomer pošiljale ljubezenska pisma. Hotela je tudi sama kaj vedeti o njeirovi umetnosti. Ko se je ruski balet vkrcal v fherbourgu na ladjo za Južno Ameriko, si opazil v mednarodni družbi tudi krasno Luadžarsk o dekletce. Samoumevno se je tudi kmalu začel zanimati zanjo Nijinski. Govorila je i vrstno francosko, znala je marsikaj lepega povedati o plesu in se obnašata \eduo zelo rezervirano, vedno jr ostala doma. V življenju Nuimkega do takrat ljubezen in ženske niso igrale nobene posebne vloge, ta pa ga je kmalu očarala in lepega večera je ves vyplanitel v ljubezni do lepotice. Romola pa se mn je umaknila in izjavila: — Samo takrat, ko naju bo oklenil poročni prstan. — 0 poroki se dotedaj Nijinskemu še nikoli ni sanjalo. Poroka! Triindvajset let je bil star — misel na poroko se mu je zdela nad vse smešna, njemu, ki .ie svobodno jadral po svetu. Vroči poletni večeri na samotnem morju pa so podžigali v njem 1 repenenje po lepi plavolaski in lepega dne je povedal svojemu prijatelju, režiserju in vodji ba-leta. Djairilevu. da se hoče ]>oro-i"iti. i*jagilev se je zgražal. Videl je v duhu propast baleta — ože-n jen i Nijinski bo izgubil kot plesalec ves i'ar Pregovarjal ga je. da bi ga odvrnil od te blazne misli. Plesalca pa je to samo še bolj podžigalo. Ko je stopil v Riu de Janeiru na kopno, je bila prva pot Nijinskega na — ruski in ma-žarski konzulat — druga pa na magistrat. K prvi baletni skušnji je prišel že kot zakonski mož. — Kakor povsod dosedaj. so želi tudi v Južni Ameriki silne UKpehe, toda skupno delo Nijinskega in Djagilova ter kolegov je vedno bolj trpelo in prišlo je do nasprotij. Niso mu mogli odpustiti, da se je oženil in mladi par je imel kms lu okoli sebe same sovražnike. Zaželela sta si. da si poišeeta kotiček. daleč proč od vseh. teh" ljudi, da uživata svojo srečo sama : in Nijinski je zapustil an-samhl. Čutil je dovolj moči v se bi. la nadaljnje svoje umetniško delo sam. brez Djagileva in tovarišev. Poprej pa se je bilo treba od počiti in najbolj pripraesn kraj se mu je zdel za to vila gospe tašče v Budimpešti, posebno ker je Romola, pričakovala veselega dogodka. Nežna družinska idila se je ravno prieela — tu pa je izbruhnila svetovna vojna. Nijinskega so hoteli — kot Rusa — internirati. Moral se je vsak teden javiti na policiji. Ko je dobil sinčka, je pozabil, da divja vojna po svetu. Toda leto je minilo, prvo. drugo in zopet eno — vojne ni bilo konec. kaj naj začne ? Iz Pariza so pi ihajale vesti o nezaslišanih uspehih luškega baleta, on pa sedi tu, ujet. nedelaven, mišice so mu zaspale, tehnika tudi ni več. kot je bila nekoč. . . Začel je trenirati. toda če mu. saj ni smel več Budimpešte zapustiti. Že leto dni ni stopil na oder. To so bile ure obupa in depresije, niti soproga, niti dete vra nista razvedrila vee. — Leto dni je trpelo, p redno je prišlo v -Dunaja dovoljenje, da sme potovati v Švico. Veliko veselje je zavladalo v družini; konec je vse žalosti, slavi in uspehom se bližamo. . . Šel je v Ameriko, sestavil svoj baletni zbor. zanaša! sr na svojo srt čo in umetnost — toda uspeha n: bilo nobenega; čez leto dni se je vrnil razočaran par nazaj v Svieo. Brez vsakega poguma je sedel potrt v St. Moricu. koder ga ni nadlegoval noben agent in ravnatelj. Kai naenkrat pa se je ojr.naril in hotel i r. nova nastopiti: in sicer sam. brez ansembla. s čisto novimi figurami iu originalnimi pbzami. sestavil je svoj orkester in zamislil svoje dekoracije. V Grand Hotelu v Št. Moricu so gostje čitali plakat in šli si og-edat ta čudni plesni večer. — Dvorana pa je bila le napol zasedena. Nijinski je pK'sal originalne pantomime, ki jih je sam se-str.vil; očividci trdijo, da .je plesa! lepše kot sploh kdaj poprej. Pi' kaj je razumela t.» medvojna publika o umetnosti! Ti bolniki, verižnikl in valutni tihotapci! Komaj par ljudi j■•* ploskalo. Brez zavestnega so prinesli Nijinskega v sobo. Sledil je živčni napad, o kf.terem so ^e zdravniki zelo ne-povoljno izražali. Te dni je bil v Barceloni na Šparskem aretiran neki Sanchez Donato. ki je nastopal tudi pod iiueni Antonio Lnsia in Harrison Edison. Aretiran je bil radi sleparij. potom katerih je svoje žrtve oškodoval za en milijon dolarjev Trdi se. da je njegovo pravo ime Antonio Luisa v Buse, ki je hi* rojen v Barceloni in katerega je evropski: nolicija lovila že skozi šest let. Mož je neverjetno pret kan lopov ir že okoli stokrat se je izdalo ukaz. naj se ga aretira. Obsojen je bil že mnogokrat- v zapor. in "■e bi hotel odsedetL kar je "dob'.l . bi moral ostati v jevi 102 let. Nastopal ;'e sijajno |>od različnimi imeni in se sedemkrat poročil z bogatimi deklicami m vdovami. \ vsakem slučaju je pa kmalu po poroJki okradel svojo ženo in i/irbiil. Njegova šesta žena je bila hčerka pofc'jskega načelnika v lla»am. Policija poro-"a. da je Luisa nastop;.! kot svak finančnega riutistra južnoameriške republike F-juadcr. S popolnim uspehom t>i otoku Mauritius v Indijskem oceanu nastopal kot španski kralj Mfonzo. Tam si je ''izposodil" v°-ik'' vsote denar. Pozneje /> i-astof^-.l kot pred tednik republik \*di're. Češki klerikalci o jugoslovanskih. "Občinske Novim '", ki izhajajo v Br.-'t kot "dnevnik katoliškega ljudstva eehoslovaškega ** p št- o juiroslovanski ust:»vi. ^Ir«l družin« pravi: Znano je. da je iugoslo vanska avtonomija i>!aš-'•ck za st pnratsiičr.e popadke, ka-t"rili logični eil j je resnični politični separatizem"*. — Glede ta-kozvanega kaneelparagrafa pa pravi češki katoliški dnenik : ;'Ne more biti pač drugače v državi, kjer je večina verskih izpovedi utemeljena na strpnosti in enakosti *. Češkoslovaški klerikalci so pač treznejši od jugoslovanskih! ADVZBTIHEBOani- POTOVANJE IZ EVROPE. Ako imate sorodnik?, v Avstriji dli Nemčiji, kateri je tam prfeto jen ter želi priti v Ameriko, ga 7amorete sedaj dobiti sem. N« lalje zamerejo sedaj ameriški dr '.avljani Jobiti žene in otroke iz ood 18. leta iz Jugoslav: je ali za nedenega ozemlja. Avstrijski podaniki morajo pla 'ati vizej pri ameriške.?n konzulu : amerikanskim denarjem in rav-io take morajo na Evua Islandu I so v zvezi s rtarlm krajem. — Cen« vedno med najnl^llml. — Telefon Watklna 7C2f OimffCHOR ^MS^?«IStSGAI^ISI^I ^^ Najhitrejši "lodernl parntkl na svetu. Izborra postreihn potnikom. V vaiem mestu atl bližal ]e lokal- ni agent. V Jugcskrjo, Bolratdko, Rumensko in Madžarsko, Preko: Dubrovnik, Trst ITALIA - - 3 junija Parobrodnl listki $90. Davel" $5. Železnica do LJubljane $1.65 Preko Cherbourga: MAURETANIA 25apr.; 16 maja AQUITANIA - 2 maj*; 23 m»ja Parobrodnl listki $100. Davek $5. Železnica do LJubljane $10- iJlrektna Rlaiba r Jugoslavijo preko Havre * velikimi parnik! mStnS vijake 1'ARIS ............... -H- aprila K(K HA.MKK.M' ...... i7. aprila IA SAVOIE .......... fi. maja FRANCE .............. 1». maja Izborne uilfibrsosti tretjefr^i razro(1:i Kitbine uinhaJiiieo in vo- do, za 4 in 6 I'osebna je- dilnica. soti;i kajenje bsira. in brivnica na ryzi»olago i»otnikom tretjf^sa razredi«. Vino n i>:vn l»rcz-fdjično. 2a iiiidatjne rortrobnost! vpraSajte i>rl lokalnili zastopnikih French l.ine. O POTOVANJU. Dr. Koler slovenski zdravnik 638 Penn Ave. Pittsburgh, Pa. J>r. Koler Je najstarejši Blovensil zdravnik specialist V Pitt3burffliu, ki ima 24-letno prakso v zdravljenju vseh moških bolezni. Zas tru pij en j e krvi zdrav, s glasovi tem 606. ki ga je izumel dr. prof. Erlich. Če imate mciolje ali mehurčke po telesu, v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, pridito iJi izčistii vam bom kri. Ne Oakajte, ker ta bolezen naleze. Vse mofke bolezni zdravim po o-krajšani metodi. Kakor hitro opazite da vam prenehuje zdravje, ne čakajte. tem ve j pridite in jaz vam ga bom zopet povrnit. ITyrosolo ali vodno kilo ozdravim v 36. urah in sicer brez operacije. Boleznt mehurja, ki povzročajo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri puščanju vode. ozdravim z gotovostjo. Revmatizem. trganje, bolečine, o-tekine, srbečice, škrofle in druge koine bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi. ozdravim v kratkem času in nI potrel-no ležati. Nekateri drugi zdravniki rabijo tolmače, 6* vas razumejo. Jaz znam le tz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumen slovenski. Uradne ure: ob delavnikih od 1». do 5. Ob nedeljah od 9. do 2. Z a potovanje apomlndi, poleti ; in začetkom jeseni je dragi raz-1 red na prekoeeanskih parrikih že več mesecev naprej iarprod&n. Že sedaj je iežko dot iti pi ost ore dru- j Sega razreda za junij in dru^e mcsece. Le lna'o prostorov je s<, i na razpolago. Kdor hi t'idaj hotel j potovati prihodnje loesoc*. v drugem razredu, naj nam takoj naznani, da mu preskrbimo prostor., Frank S&ks*? Stat« 3ank. :: Dospelo je novo suho grozdje. <► Muškatel zelo pladke flebele ja- o "" gode, boksa JO funtov .. $6.50 Cirar grozdje največje in naj- <► sladkej.se Jagode, boksa 50 fun- ^ tov ...................... $7^0 t l' »ralo črno irršk» proždje, t*»1o x sladko, boksa 00 funtov .. $6..">0 "t Cesplje fnnt po 10 centov. Za •<► Jt voi'ja naročila posebne cene. * * if PoSljlte IJ. rit. rafun vs»ke boka* < ► ki n&ro^lta In rK»alall bo-no Ukol. <» ^ BALKAN IMPORTING CO, ^ ;; 51 Cherry StrreS ;; New kork, N. Y, - Znižanje cene za 40 0. —Najnovejša 14K. čisto zlata— ZAPESTNA URA za žene In dekleta, na 15 rub*' fino kolesje, do* bite danes aa $29.50 pr' IVAN PAJK, 24 MAIN STREET CON EMAUCH, PA. Klektrični varilec. Zadošča vsem zahtevam za dol> lo delo v industriji. Greti .so brez ognja, obdrže visoko enakomerno toploto, /.luanj-Sajo škodo ter neva -no.st ogiija. Kjerkoli je treba uporabljati varilec, naj se uporablja električnega. (1 lede poskušal je se lahko domerire z našim II -atinji Bureau. The N c\v iork Edison Company t/// Tour Service General Offices: Irvinsr Place and isdt Srrect Todruinice, kjer se razkazuje tn razctavlja elektrlf'ne priprava za udobno^ občinstva, 124 West 4.-d St 1 5 1 East 86th St 15 East 125th St 20 Norfolk St 1 o Irving Place 362 East 149th St 5 55 Tremont Ave KOJAKt NABOČAJTE SE NA "GLASI NARODA"-NAJVEČJI SLOVENSKI DNE VOTE V ZDKUtlBHIH DEŽAVAQ _______