Lk« M koristi Ijodatva. DtUfd m rii««i 4m fM|«. lur| ducirajo. TUi i» dovotod «• inter«»!» of tko lag cUm. Workor» •ntitUd to «II what PTMIVC». ar« ICnUrW %» »*««ad-claa> maltvr. D«. C, lt»#7. «t th« post off 1er at Chicaaw. Iii., ua4cr Lfc« Act of Con«rj»a of gareh trd. 1IT«. Offic«l 4008 W. 31. StM Chicago. 1)1. Delavci vseh dežela, ^družite se! M PAZITE na ¿tovUko » okiopaju, IU •o nahaja polog vala«» naslova, prilopljo-noga »podaj ali mm ovitku. Ako jo /£27) «tovilka ........ * ' t oda j van • prihodnjo *ta-vilko naéoga licta potolo naročnina. Prosimo, novito jo takoj. STEV. (Na) 526. SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV SOCIALISTIČNE ZVEZE. CHICAGO, ILL., DNE 9. OKTOBRA, (OCTOBER 9.) 1917. LETO (VOL.) XII: TLA ZA KORUPCIJO Trden lie mine, ne du bi prišla kukšna nova presenetljiva afera iz aktualne zgodovine cesar-a si» vsa ta dejattja in tam na. o tem pač menda nihče ne dvomi. Vprašajmo pa: Katerega sredstva »e ki.jzerska vlada vseskozi oslužuje hi s katerim jw d'>segla nspehe, tam kjer jih je dosegla ? Krupp je hotel svojčas z denarjem plačati francoske napade na svojo domovino. Z denarjem je sedaj Nemčija hotela plačati francoske članke — i za Nemčijo. Z denarjem je kajzerstvo ustanovilo ogromno špionažo po vsem svetu. Z denarjem si je grof Bernstorff skušal pridobiti vpliv na ameriški kongres. Denar, denar, denar! Povsod nakupičeu denar, ki ni več pobotnica za izvršeno delo; ta denar ni izinenjKaluo sredstvo, ki bi omogočilo, da vrednostjo lahko nabavil vse, kar je za njegovo kulturno življenje potrebna in po višini splošnega razvoja sploh dosegljivo. Akumulacija brezdelnega kapitala bi postala nemogoča, i > bi kdo hotel igrati skopuha pa bi spravljal denar ua kup, namesto da bi si privoščil dostojna življenje, bi bil le norec in nič mu ne bi to pomagalo; zakaj za socialni denar ne bi | mogel kupiti nič druzega kakor potrebščine. Razdeljevanje dela bi bila sfraf družbe; on torej ne bi mogel nagnati trume ljudi, da delajo zanj. Produktivna sredstva bi bila last družbe; neprodaj-na bi bila, in ker ne bi imel produktivnih sredstev, ne bi nioael vprgči mezdnih delavcev k njim Ker bi bila driižba osnovana na vzajemnih pravicah in dolžnostih, bi bilo vsakemu Članu gotovo delo |h> njegovih sposobnostih, s tem pa bi mu bile t udi zagotovljene vse življenske potrebščine. Vaba za koru|M»ijo izgine, kakoç izgine tisto, kar more dandanašnji biti njen uspeh. Kaj naj se v taki družbi doseže s korupcijo? Kje naj bi bil njen cilj? V kapitalistični družbi vidimo korupcijo na vseh koncih in krajih. To, kar uganjaoluradno dementi-rsla vest. da bi bila papežu naznanila kakšne namene, kf*se nanašajo na Belgijo in na njen položaj po vqjtii. K to utajitvijo ni Nemčija nič zboljšala vtis-ka, ki ga je bila napravila vest o njenih pogojih z ozirom na Belgijo. (> bi se smelo kajzerjevi vladi verjeti, da ni predložila papežu nobenih naznanil o trm, vendar ne bi idedilo h tega, da na-* mtrnva z Belgijo kaj boljšo kot se je poročalo, in že bi se le smelo sklepati, da nima Nemčija ti-namenov, o katerih se je poročalo, bi S tem ae bilo rečeno nič drurega, kakor da ima drugaA ne namene. Ne >i ps bilo a tem 5a povedano, kak-ftna namene ima. / Ampak logično se lahko zaključuje to: Nemška vlada neprenehoma trdi, da želi mir. Od vseh strani se je naglasalo, da ntora hiti popolna obnovitev in neodvisnost Belgije med poboji miru. Ce bi Nemčija res nameravala vrniti Mflji popolno svobodo, bi torej morsls to po-▼•dati le v interesu tistega miru, o katerem trdi, ds ga želi. In če bi imela ta namen, bi ga tudi go: tovo brec straehu lahko povedala; zakaj hrepene-po miru je med nemškim narodom nedvomno dovoy močno, da bi ogromna večina preMvalatva odobravala popolno vrnitev Belgije, če bi mu prišla mir. JVmkerji bi pač robneli in velekapita-H*i bi tšbtvljali, toda nemški vladi se ne bi bilo frft» osirati iranje, če M se količkaj hotela posta- lo vendar ni ]»a ni mogoče iz Berlina slišati besede, da bo Belgiji vrnjena neodvisnost. Dokler se brani kajzerjeva vlada to povedati, se mora logično sklepati, da ima z Belgijo drugačne namene. In če nima listih namenov, o katerih se je poročalo, da jih je naznanil« papežu, ne ostane noben drug sklep, kal^or da so njeni nameni še slsbii. V tem osiru nismo odvisni od ugibanja. Tu so nekatero dejstva, ki prinašajo precej jasnosti v stvar. Papežev državni tajnik kardinal (iaspari je v neken» pismu, naslovljenem škofu v Valeneiji, dejal, da ne bi bil papež nikdar razposlal svoje mirovne note, če hi bil le slutil, .In ne mara .Vcij)-čija vrniti Belgiji svobodo brez pridržka in da so najnovejša dogodki papeža bridko razočarali. Papež je torej prišel do spoznanja, da ne namerava Nemčija vrniti Belgije brez pridržka. Ni važno, kako je prišel do teirn spoznanja. Ampak kardinal Oa«pari mora to vedeti, ker gre skozi njegove roke vse, kar se tiče vatikanske politike. Na razpolago pa imamo še nekaj drugega, kar utrjuje to mnenje. Pirii ameriški .poslanik v Nemčiji Oerard pV> svnie «mamine iz zadnjih let in nekoliko amerjš'cfh liirtov jih pri obsuje" Taki spiai atoje pod javno kontrolo in so materi-jal za IgodovinoTlCjer izraža svoje mnenje, ni človk navezan na njegovo besede, ampak «i lahko som napravi svoje mnenje; kjer pa pripoveduje dogodke^ si ni misliti, da ho človek v njegovem položaju pisal reči, zaradi katerih bi bil lahko postavljen na laž. Oerard se ni nikdar tako obnašal, da bi ga bil kdo mogel smatrati za sovražnika Nemčije. Bili so eelo trenotki, ko so mu ameriški časopisi očitali preveč prijaanosti napram tej deželi. Težko bi bilo torej verjeti, da piše namenoma slabo o.Nemčiji. Vse razloge imamo, da smatramo njegovo pripovedovanje za objektivno. V svojih opominih omenja Oerard razgovor, ki ga je imel letos meseca januarja s tedanjim nemškim kaneelarjem BetKmann Hollwegom. Po njegovem pripovedovanju se je med obema razvil sledeči dvogovor: Oerard "Povejte mi vendar ia enkrat mi- i1- rov.ne pogoje, o katerih neprenehoma govorite Ali mi hočete dovoliti nekoliko posebnih vprašanj o teh mirovnih pogojtb? — Ptaič: Ali se ho. če jo Nemci umakniti iz Belgije?" Bethmami: "Da. Toda.z garancijami." iierard: "Kakšne so te garancije!" Bethmami: "Mogoče je, da moramo imeti u-trdbe l.icge in Namnr. Imeti moramo svoje utrdbe in ga misije po vsej Belgiji. Posedovati moramo železniške proge. V svojo posest moramo dobiti luke in druge prometne }>oti. Balgijčani ne smeji» vzdržavati vojske, nasprotno pa moramo mi inteti pravico, da vzdržujemo veliko armado * v Belgiji. Oerard: Kolikor morem videti, ne prepuščate Belgijcem mnogo druzega, kakor da sme kralj Albert rezidirati v Bruslju in imeti častno stražo okrog sebe. Bethmann: Mi ne moremo dovoliti, d» postane Belgija prednja straža Anglije. Oerard: Ne verjamem, da bodo Angleži trpeli. da se iz nje razvije nemška prednja straža, zlasti odkar je admiral Tirpitz pred kratkim iz-i«vil, de naj s» anektiVa flandrij^ka obsl, zato dn ho mogoč*» voditi vojno xAnglij* in Ameriko .Bcfhmann i Popolnoma snto pripravljeni niti severno Franaijo. s predpostavko, da se re-jrnlirajo nsše meje. Oerard: Ksko je z vzhodno mejo? Bethmann: Tam moramo izvesti zelo znatno regulacijo mçje. Oerard: Pa Bumunija? Betlvntann: Rumunijo prepustimo Bolgarski. Oerard: In Srbija? Bethmitnn: Mogoče, da ho smela prai majhna Srbija nadalje obstajati {.odločitev o tem pa pripada Avstriji. Prav tako mora biti Avstriji, prepuščeno, kaj hoče storiti z Italijo. Razun tega moramo dobiti od vseh dežel vojne odškodnine, kakor se razume, da se nam morajo vrniti vse ladje in kolonije .. . Skoraj pet tednov je tega, kar je bil ta del Oerardovih spominov objsvljen. Če se ne motimo, je bil <4Phtladelphia Ledger" prvi list, ki jih je tiskal. Objavlja jih tudi "Chicago Examiner." Ca bi bilo mofoča raci, da se Oerardovo pri- i po vedo vanje ne vjetua z resnico, bi bila Nemčija to že prav gotovo rekla. Njen molk se torej lahko smatra za potrdilo. Ce pa je tako, tedaj je zelo razumljivo, zakaj je mir nemogoč. %-ik kar je Bethmann Hollvveg pravil Oerar- du, p.....eni v resnici nadvlado Nemčije v Kvropi, tako neznosno nadvlado, da ne bi bil mir ne en dan na varnem. Belgija bi na ta način res postn-la nemška trtfmtarna država in obenem nemška vojaška bazš. Z nemškimi utrdbami in z nemško armado v Belgiji bi na eni strani atralnivala Francijo, um drugi pa ugrožavala Anglijo. Tak položaj bi Nemčijo venomer mikal, da bi stre-mila po popolni kontroli Atlantičnega oceana. IVancosko-neinška meja — je dejal kanee-lar — hi se moriMa regulirati kot pogoj, da vrne Nemčija severno Francijo. Raaume se samo po sebi, da «e taka regulacija ne bi.vršila v prid F1H11-eijc, ampak narobe. Očitno ima Nemčija pri tem dvojen namen: Uospodarskega, ki gre predvsem za pridobitvijo francoskih rudnikov, in vojaške-ga, ki išče tako mejo. da bi bila Francija čimbolj vaitoko republiko ne sme ostati omejeno le na Chicago, kajti slovensko ljudstvo zunaj Chicaga želi in hrepeni po tem, da je podučeno o vsem, kar ima prinesti to gibanje. In slovensko ljudstvo ima pravico, da zahteva in tirjs, ds mu rszložhno to gibsnje. Ksko se rs j to zgodi? Odgovor je enostaven. V časnikih je nemogoče rszložiti pomen gibsnjs z ozirom na prostor, pa tiskana beseda tudi ne doseže tistega uspeha, ki ga žanje poljudna beseda, izgovorjena na shodu, da jo lahko tudi tisti razume, kateremu je članek težko umljiva reč. To je resnica, in ta resnica nas uči, da moramo sklicevati shode, na katerih govorniki pojasnijo v lahko um I ji vi besedi cilje in namen "Slovenskega republikanskega združenja". •Kdo naj sklicuje shode zunaj (lhicaga? ¡Pravico do skliosvsnjs shodov imsjo vsa kulturna, polit&na in podporna društva, ki ao se pridružile gibsnju zs jugoslovansko federativno republiko, ali ki žele izvedeti, kaj pravzaprav hočejo ljudje, ki agitlrajo zanjo. Sklicevanje in obdržavanje shodov mora ae-veda biti aistemaitčno. To pomeni, če je treba prirediti sImkIc, naj se vrši več shodov in drug za drugim v sosednih krajih, tako da imajo Slovenci iz večjega teritorija priliko obiskati vsaj en shod in se seznaniti a eilji in namenom "Slovenskega repuhličanakega združenja *. To je sistematična agitacija, ki ne povzroča velikih troškov. Apeliramo na vsa slovenska kulturna, politična In podporna društva, ki žele obdrža vat i •«bode, da se priglasijo za shod pri Anton Ter-boveu, tajniku S. K. Z., za potrebna pojasnila glede prireditve shodov. Od njega dobe vsa potrebna pojasnila za sklicanje shodov, in kdaj se shodi vrše v dotienem kraju. •Puzivamo vse Slovence ne glede na versko in politično prepričanje, ki ao sto in stokrat rekli, da žele slovenskemu narodu svobdo, ki so občutili trdo pest avstrijske avtokraeije, ki so govorili o svobodni in demokratični Jugoslaviji v starem kraju iif v Ameriki, da smlelujejo pri prireditvi shodov za federativno jugoslovansko republiko. Eksekutiva S. H. Z. kliče vse Slovenec v A-ineriki na delo, ker ae zaveda, da je uspeli zajamčen le v združenem delu, da vsakdo stori svojo dolžnost, ki želi Slovencem, sploh vsem Jugoslovanom državo s tako vladno formo, ki jim jamči, da se lahko razvijajo do vedno popolnejše forme v človeški druži»} z drugimi demokratičnimi narodi vred. Slovenci v Ameriki, na delo in ne gubimo časa! Sklieujmo shode in povejmo tako jasho, da je potrebna v interesu vseh Slovencev in mira jugoslovanska federativna republika — Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov, da nas razume sleherni Slovenec in tudi državniki vseh držav, ki so v vojni proti avtokraeiji Nemčije in Avstrije. 'Ne držimo križem rok, ampak delajmo, de-laj;no in delajmo, če hočemo doseči, da ne bodo Jugoslovani podaniki cesarjev m kraljev. Za "Slovensko republičansko združenja": ANTON J TBBHOVKT, t. č. ta j. »Slovensko republičansko združenje je organizacija v Ameriki živečih Slovencev, ki združuje podporna, politična, kulturna in zabavna društva, ne oziraje se na specialno strankarsko-po-litične in verske razlike. Namen S. R. Z. je delo za. ustanovitev Jugoslovanske federativne republike, v kateri naj bi Slovenci imeli avtonomijo prav tako kakor vsako drugo jugoslovansko pleme. Jugoslovansko vprašanje je samo po aebl do-volj komplicirano; največ ao tega krive doseds-nje politične rszmere. Ker ps niso Jugoslovsni v velikem svetu igrsli posebpo znstne vloge, bolje rečeno, ker ae njlhovs vlogs nI posebno opažala, tudi niso dobili večjega vpliva v tujini,An vsled tega je bilo nasprotnikom njihovegs stremljenja mogoče zanesti v jugoslovanski problem ns kupe nepotrebne konfuzije In razširjati o njem popolnoma napačne nazore. . N i se čuditi, če v veliki dsljsvi živeči nsrodi ne poznajo vseh podrobnosti na Balkanu. Vsakdo ne more biti specialist za narodna vprašanja. Toda izobraženi sloji naših sosedov so imeli priliko, da s* pouče, a prav od njih ao prhiajala v svet nsjbolj napačna tolmačenja. Zlasti velja to za nemške pisee./Kdor čita taks dela o jugovzhodni Evropi, bi moral misliti, da tam sploh ni pravili narodchr, ampak brez šdevila neorganizi-ranih plemen, približno kakor v dobi hrlogsrjev. Skoraj brez izjeme govore taki avtorji o Dalmatincih, kakor da je to poseben narod. — Toda odštevši deset ali enajst odstotkov Italijanov ao Dalmatinci pristni člani srbsko-hrvat-skega naroda. Povsem enako je z Bosanci in Her-cegovci. Tudi dejstva o malem slovenskem narodu falsificirajo na tak način, da bi moral ta narod pravzaprav izginiti s površja zemeljskega planeta/ Namesto o Slovencih govore o Kranjcih, Vindišarjih (Windische), Vendih itd. Kranjec ni narodno, temveč le geografično-provincialno ime hi njega raba je tako absurdna, kakor če bi kdo z Ohiocem ali Nevadčanom hotel označiti na-roduost Američans iz Ohia ali Nevade. Ime *Vin-di" ali "Vendi" nima danes nobene podlage več; v starejši zgodovini so imela slovanska plemena imena, ki so izumrla oziroma so jih sama opustila, ko so se razvili iz nekdaj enotnih Slovanov sedanji slovanski narodi. — Tako ime je bilo "Vindi", "Vendi", "Anti". Danes rabijo ta i-mena proti Slovencem; po eni strani jih hočejo s tem pofiižavati, po drugi pa še bojj razkosati, nego so že politično razkosani. V resnici so Slovenci v avstrijskih pokrajinah, na Ogrskem iu v severovzhodni Italiji en narod, enega pokolenja in enega jezika. Rszcep-Ijeni niso po svoji volji, temveč po sili. Krsji, v katerih se sedaj vodijo najljutejši boji med Italijo in Avstrijo, niso nemški (ns ksr se navadno misli, če se govori o "svstrijskem"), pa tudi ne italijanski, temveč slovenski. Italijansko je prebivalstvo v Furlaniji, ks-tero je italijanska armada okupirala brez boja. Sicer trdijo razni furlanski znanstveniki, da njih jezik ni italijanski in da furlanščina ni italijan- ski dislekt, temveč posfbln jezik. To Je pač p zs oslovo senco; faktiČno se furlanščina ne od litersrnegu italijanskega jezika — kakor , znano, je to toakarmki dialekt — bolj kakor h* nečansro narečje in na vsak način manj kaj n. pr. siciliánaks nsrelja. - Tudi je Furlai^. gotovo premajhna za Samostojno državno življ#. nje in bi bilo le naravno, če as pridruži Italiji. .Nihče ne more tsjiti, da je južno Tirolako, t a koz va ni Treni in, italijansko, in tudi gospoda* ako gravitira proti lombsrdski rsvnini. Toda ksr zahteva Italija rs*un teh krsjev, ni njeno, če naj veleja narodni princip, ksteregs ali. šimo v sedanjem času naglašatl. Slovenci privoščijo Italijanom vse, ksr jim po pravici gre, streme pa za tem, da dobe, ksr je njihovega. Za tsko insjhen narod, kakor je slovenski, bi bils izpolnitev itslijsnakih a »p i racij umor Narod, ki šteje komsj poldrug miljon duš, se ne more tsko cepiti, kskor hoče Itslijsnska vlsds, ne ds M prišel ves njegov razvoj, ds, etfo njegov obstsnek v nevsmost. f* Slovenci se ne bojujejo proti dinsstiji Ka-ragjorgjeviČev radi te famllije, temveč zsto, k er hočejo živeti brez dinsstije sploh. . Iz Petrografía javljajo, da so Nemci obeti li 150 ruskih socialistov In drugih rsdiksleev v Rij;. kmalu po okupaciji. Iz Petrograda javljajo: Turki so obesili vse člane arabskega odbora v Siriji, ki so pred vojno vodili narodno gibanje med Arabci. Francpski poslanec Turmel, ki je prejemal velike svote denarja iz ftvice, je bil aretiran. Turmel je že pets oseba v zaporu, ki je ns sumu, di je imel opraviti z glasovitim špionom Bolo pašo. J. Pernvsnski senat in poslanska zbornies sts na skupni seji glasovala za dipjorriatični prelom z Nemčijo s 105 glasovi proti šestim. Iz Buenos Airesa poročajo: Argentinske policije je v petek skrivaj odvedla odstavljenega nemškega poslanika grofa Lurhurga v Tigre,I kjer se je vkrcal ns čoln, ki gs je odpetjsl v Ca-lonio, Urugvaj. Od tsm je šel z viškom v Monte» videi, kjer ga je Čakal španski pšrnik in odpisi z njim proti Španiji. ITrugvajska zbornica je po dolgi seji, ki je trsjsla vso noč, glasovala za diplomatični prelom z Nemčijo. »Predsednik je takoj izvršil sklep in pretrgal stike. V uradnih krofih javljajo, da izroči Urugvaj pristanišče Montevideo ns ratpe» Isgo zavezniškemu brodovju. In nekaterih njegovih Načrta! dr. H. Dolenec Že smo ae dodobrega razmajali in dela je dovolj, da se Še bolj pripravimo za prihodnjo noč. Ako ie vemo za pottine v tem kraju, si jih ogle-dsmo. Ako so uglsjene, nastavimo pred nje tulce. To so izdolbene sli zbite lesene votline z luknjo, ki se postsvijo ravno pred polšine. Ako ni svet trd in kamenit pred polšino, treba ga je utrditi in povsod okoli pregledati, ako nima več odduš-kov ali izhodi v. Kajti predno poleže polh iz polšine v tulec, se vendar nekoliko premisli o tej nenavadni poti, in prav je, ako ima tulec na nasprotni strani k polšini pridejane votline tudi ne-koliko z debelo žico preprežene svetlobe, pri kateri meni priti na prosto. OdduŠek pri polšini pa mora liki mišnica na notranjo stran imeti žice, ki zabrsnjujejo izhod. Da se tulec pravilno nastavi, ako ni vi v njem ne prišel na vrsto "stric Jakob", "opankar", "tkoamatin", ako te je hudo prestrašil, "grdoba" — in kdo bi pomnil vsa imena in v*e pridevke, katere pnerasa medved po go- zdu. Na>*tarejši polharji vedo tudi še katero povedati o jelenih m ne zabijo nikdar pristaviti, da je bilo takrat, ko je ta žrval še prehajala po naših gozdih, na »vetu še vse drugače, da so tskrat po gozdu prehajali tudi še rqpaqi in tolovaji, katerih se je bilo doati bolj bati nego medveda; da je t udi redkokdaj noč minila, da ne bi bili slišali volka tuliti in risa lajati, ri tak«* pripovedkah bi te zamalo še obšla groza, da se beseda ne zakroži nazaj na medvead, o katerem pa je razgovor vedno bolj dobrohoten, kajti gozdar te živali ne sovraži, ampak jo smatra le bolj za nekakaga nepovabljenega .gosta. Dosti sem sam prehodil gozdov, prišel tudi v ožjo dotiko z medvedom, >lišal pa sila dosti pripovedk o njem, toda niti enega slučaja ne vem povcdaiti, da bi bil kdaj medved kaj" zalega storil človeku. Toliko pove vsak gozdar, da se ogni med vedske, ako se snideš ž njo, ko ima mladiče pri sebi, sicer poskočiš pred njo kakor pes pred koklo, vendar o tem pa je složna sodba, da je medved ogrožen, ko človek naleti nanj, in da bi bilo težko reči, se H medved bolj ustraši človeka, ali človek medveda. J*tari Polončič nam je pravil, da je nekoč po gozdu prehajal in nase-kaval dolgih prekel za slamnato streho. "Saj veste", jc rekel, "da po lepem svetu ljudje vse pobe ro, zašel sem torej v bolj grd svet. Rasla je košata hoja v skalovju iu imela je veje bolj do tal. Ko eno privzdignem, da bi si naprej pomagal, kar privzdigne glavo in zarohni proti meni —-medved, Ae nikoli kaj takega! Ne pedenj od mojih stegen je bil gobec in še domov sem prinesel na hlačah izhrulhnjene sline. Ne vem, kaj sem re- f.i- Iz Berlina prihaja preko Amsterdama poročilo o burni seji rajhstsga. Socialisti so interpeli-rali vlsdo, da li podpira novo junkersko stranko z admiralom Tirpitzem na čelu, ki se imenuje domovinska stranka", in ki propagira "časten mir s sneksijsmi". Socialist Landsberg je v svojem govoru dejal: "Nemško ljudstvo se mora izvleči iz dušeče atmosfere osamljenosti, ki zapira Nemčijo. Delo meča ne more več pokvsriti dobrega dela s peresom. Kancelar se mora v svojem lastnem interesu kskor v interesu nsrods izreči proti agitaciji nove vsenemške stranke. Stališče države in bla-gostsnje nsrods je v velikem dela odvisno od njegovega stališčs." Ns te besede je odgovoril vojni minister; Stein in zsgovsrjsl novo strsnko, rekoč: "Vpričo rszširjsjočih se lsži v sovrsšnih državah morajo biti nssi vojski ns jssnem glede na prave vzroke vojne in ns nsše cilje." Nsmesto ksneelsrja, ki ni bil nsvioč, je odgovoril ns interpelscijo socialistov podkancelarMelfferieh, ki je dejal: "Iz besed Lsndshergs razvidim, ds bi morsls vlada izključiti novo stranko. Ako nimste zsupsnjs v Vodilne glave mornarice in armade in v voditelje, ki *toje ns čehi vlsde"«--" "Ne, nimsmo zsupsnjs!" so se zsčuli klici socialistov ns levici. * "— tedaj je škoda, da vam govorim". Helf-ferich nt več govoril in v zbornici je nastala velika rabuka. Iz Helfferichovib besed zaključujejo socialisti, da vlada simpatizira z novo junkersko stranko iu da ne odobrava mirovne rcsolucije. " ..... . > . á .„v. ¿ái Gršk o poslaništvo v VVasliingtouu je prejelo depeše od zunanjega ministrstva v Atenah, ki po-jasn j li je jo, zakaj ni Grška molibilizirula armade za macedonsko kampanjo, kakor je obljubila, ko je pretrgala diplomatične stike s centralnimi državami. Grška lahko mobilizira :HM),000 mož, toda nima vojaške opreme, orožja ne streliva. Mobilizacija se torej ne more izvršiti, dokler Anglija, Francija in Združene države ne pošljejo potrebnega materijalH. Načrt zaveznikov za balkansko kampanjo je prišel deloma na dan. Prodirati hočejo proti Sofiji, glavnem mestu Bolgarske in pretrgati zvezo med centralnimi državami in Turčijo. Nemčija dobiva veliko množino potrebščin, posebno olja in ptalice iz Turčije; ta prevoz ne more biti ustavljen, dokler ni zasedena orijentalska železnics. Načrt krtmpAnje pa ne more biti izveden brez pomoči grške srmade. Sedanje armadne sile zaveznikov in centralnih držav na Balkanu m približno enako močne. Grška bi torej izpodhila to ravnotežja in dala zaveznikom premoč. Sofija je od ' Sli 4 kel, vem pa, da sem imel v mislih re*i: "Let»* kni se, jaz se nimam kaai, saj t! nič nočem res se je medved mrmraje obrnil od mene, ju si« pa še precej časa stal kskor zid, predno sen il pripognil, pobrsl sekiro, ki mi je bila psdls ii roke ,in šel naravnost domov.4 Ali verjamete, prijatelji," je še pristavil srtari Blaž, "ds dvs dni nisem bil za nobeno delo in mi je mojs stara ofi-tala, da seni se zlenobil," -Nasmehljali smo se Blsžti, ki se mu je že pri pripovedovanju videlo in na resnem obrazu poznalo, tka ko ga je bila nanavadns .prikazen prest rašila in prevzela. Hudomušni Matevž je še pri-stsvil in rekel: "Da, vidiš, Blaž, zskaj pa nisi po-trkal, predno si vsteipil pri stricu t Njemu tudi go-|tovo ni bilo prav, da si mu domalega stopil s« glavo." "Le norčuj se!" odgovori Blaž. "Ds f* tebi taka pripeti, še hlsče bi prsi!" Toda zadosti teh besed! Sove so že vse ns negah in pri jssnem nebu že prsv gotovo kaplja od 9dreves. Pojdimo pobirat! In zopet mine noč in, i* kil bi, skoro msnj nsporns nego prvs; kajti del' ga pot v gozd prvegs dne in bolj utrudljivo delo za vse priprave so nas hMe bolj prevzele. Tudi tla okrog vedno gorečega in izdstnegs ognjs so t d od obrega osuAils in tudi prepoten nisi bil, ke «i legel, torej ni čuds, da te druga noč ne iidela talko kakor prva. A*ko je ovolj živeža, pribije m tudi tretjo noč v gozdai in šele tretji dan se po navadilo prav stenomhem za jut reku vrnemo proti domu. (Dalje prihodnjič).v _________ ' \ , r jlj daljena 2<>0 milj od sedanje fronte in pot do tam je ::elo težavna vsled hribovite pokrajine in sla-' bili cest. fz Stockholnia poročajo: Granate, napolnjene s plinom, ki povzroča bljuvanje, so najnovejša iznajdba v Nemčiji. Te granate so vporabili Nemci na ruski fronti, ko so okupirali Rigo. Granata vsebuje dvojni plin. Prvi prodre plinsko masko in prisili vojaka na bljuvanje, ki mora vsled tega odstraniti masko, tedaj pa je izpostavljen drugemu' plinu, ki ga takoj zaduši. It New Yorka poročajo: Dsžsvni prsvdnik Lewis je obelodanil dokumente, ki se nanašajo na finančne zveze mul-t milijonarja Morgsna s francoskim Sionom Bo-lom. V svojih prejšnjih izjavah je I^ewis prezrl Morgans, toda najnovejše odkritje baje pokazn-je, dn je Morgan vsekakor vedel ža Bolove transakcije, katere je odobril! V*led tega bo mordn proti njemu uvedena preiskava. Obelodanjeni dokumenti obstoje iz več p|. sem, ki so bila izmenjana med J. P. Morgan Co. Morganovo banko in Bolo pašo, ko se je mudil v New Yorku. Dalje so objavljeni telegrami od Harjes and Co* Morganove bančne podružnice v Parizu, ki pokazuje, da ae je Uorgaa osebno /*- ■ J . nimal za Bolove finančne operacije. Nekatera p^ ma imajo podpis treh črk J. P. M. i e stoje stvari tako, tedaj je preiskava ti Morgsna sploh neizogibne. Ursdpo poročilo o izgubah sngleške armade na vseh bojišliči v Evropi izkazuje: Ubitih lastnikov (i:i6, prostakov 18,302; ranjenih in pognanih častnikov 2151, prostskov 83,509. — Sku-pa j vseli izgub 104.598 mol Izgube v avgustu so znašale 59,811 mož. Sep-temberske Izgube so narasle vsled ofenzive v Flandriji. V septembru 1016 ob času tretje bitke ob Som m i so bile izgube 119,94? mož. Z v • ► i ■ n $ Ameriška vlada je posodila Belgiji zopet $2,-000.000. Ameriška vlada je posodila preje $7,500,-000 na mesec tekom šestih n^esecev, in $4,900.000 izrednega posojila. Iz Havrn (poročajo: •Nemške oblasti so naložile belgijskemu mestu Zele v vzhodni Flandriji 100.000 frankov globe, ker so nekateri prebivalci dajali hrsno In eigsrete angleškim . itjetntfoai, ko so korsksli skoii mesto. Nemci so tndi tspovedsli mesta, da morajo biti ob šestih zvečer vse hiše isprte is ni-bče se ne ima pokazati na ulici. Slovenci in jugoslovanski problem. h Svetovna vojua je med drugimi objet ki spravilu tudi vprašanje luulih ijurodov na površje. Da ho tudi oni hrepeneli po življenju, davno preden * * je izbruhnil v K v ropi splošni požar, jo luliko u- goniti; ali pjih lastno stremljenje ni moglo roditi nobenega praktičnega rezultata, dokler je bila njih usoda vsemu ostalemu svetu llekuba. Na male narode, ki so uživali vsaj nominalno držav* no saiuostulnost, so gledale vlade velikih evropskih držav približno tako pomilovalno, če ne zaui-čcvalno, kakor gleda šef velike industrijelne kor-poracijc na malega branjevca, ki bi tudi rad bil živ in nekaj štel. Mali narodi,*ki so bili včlanjeni v druge drŽave, so pa v mnogih slučajih veljali za Helote in njih stremljenje po lastnem kulturnem življenju se je postavljalo v eno vrsto z izdaja Ist vom, op ranču jočitn vsakovrstne, re-presalijo in eventualno tudi direktno zatiranje narodnosti. Brutalno se je praktieirulo "raznarodovanje v prcdrevolueni Rusiji; nikjer pa ni bilo tako sistematično, tako brezobzirno in tako obsežno, kakor v Nemčiji in v Avstriji. Na Nemškem so to najbolj občutili Poljaki iu lužički Srbi — katerih ni zamenjati z južnimi Srhi —, poleg njih pa tu- • di prebivalci Alzncijc in lx>rene iu Danci. V habsburški monarhiji sta bili le dve narodnosti privilegirani: V Avstriji nemška, na Ogrskem rnadjar-Wa; vse druge so bile podrejene in politiku dinastije iu vladajočih razredov je šla naravnost za izt rebl jen jem Cehov, Poljakov, Ukrajincev, Slovakov, Slovencev, Hrvatov, Srbov,- Rumunov. Vsled tega jc bila vsa - not run ju politika v tej nenaravni monarhiji razjedena od nacionalnih bojev, kajjl vsak izmed teh narodov ima toliko kuhurc in narodne zavesti, du noče žrtvovati svoje posebnosti, ampak brani svojo eksistenco z vsemi sredstvi. Če se govori o malih narodih in o njih IhkIo-či usodi, je treba na vsak način tudi te pod tujo hegemonijo živeče liurodc jemali v postc\v In zdi se, da so mislili pač tudi nanje različni državniki, med njimi tudi predsednik Zcdinjenih držav, ko so nuglašali pravico malih na rod o * do eksistence in svobodnega razvoja. Med tc narode štejejo Jugoslovani, ki imajo v sedanjem svetovnem konfliktu mnogo večji pomen, nego se navadno misli. Jugoslovani so glavni prebivalci balkanskega polotoka in da je vojna izhruhnilu prav v tem kotu Evrope, ni bil slučaj. Čez Balkan sta si morali Nemčija iu Avstrija izkrčiti pot do Carigrada, da bi se mogle uresničiti imperialistične sanje, katerih pOmcn je ze prej označevala bagdadska železnica. In dokler ne bo urejen "balkonski problem tako, da ne ne ho mogel noben imperializem gledat» na te I dežele kakor na afriške pokrajine s kolonijalno pohoto, ni Evropi mir zagotovljen. O tem problemu, katerega važnost je bolj internacionalna kakor nacionalna, bomo govorili ob drugi priliki. Na tetn mestu naj sc zmenimo o tistem delu Jugoslovanov, čigar razmere so zunanjemu svetu najmanj znune, deloma zato, ker je številno majhen, deloma zato, ker nima niti sence kakšne lastne državne organizacije ali vsaj narodne avtonomije; to so Slovenci. Za Jugoslovane se označujejo tiste veje slovanskega plemena, ki žive na jugu Evrope in se dele etnološko, računajoč od vzhodu proti zapu du, v Bolgare, Srbe, Hrvate in Slovence. Zadnji nega jo uajdalje na zapad in na sever. Tujca, ki se ni specialno Kavil s tem predmetom, postavlja jugoslovanski problem pred kup ugank, ki se mu morajo dozdevati tem l>olj čudne, ker ne najde drugod analogije zanje. Enkrat sliši govoriti o Jugoslovanih kot enoti, drugič pa o štirih jugoslovanskih narodih, v čemer vidi protislovje kakor še v mnogih drugih s tem problemom v zvezi stoječih rečeh. Razlog jc ta, da »e pojm narodu v strokovni literaturi različno tolmači, razun tega je pa tudi dejstvo, du so sc ruz-merc Jugoslovanov ruzvijule nu poseben jiačin in so vsled tega tudi dobile posebne oblike, katerih torej ni mogoče razlagati ua tak način, da se iščejo primere z drugimi razmerami, ki so se drugače razvijale. Nedvomno so Jugoslovani jezikovna iu etnološka enota. Razlike njih besednjakov iu slovnic niso večje, kakor diference med posameznimi di-. alekti kakšnega velikega nproda. Nihče n. pr. ne dvomi o Nemcih, da predstavljajo narodno oziroma jezikovno enoto; vendar so pa razlike med posameznimi nemškimi dialekti, n. pr. med štu-jfcrskim in lwrHnskim, med egrcrlaiidskim in tfrol-skim, med švicarskim' in hanoveranskim večje,' kskor med bolgarščino iti srbšMho ali pa med hrvašeuio in slovenščino. Povrh tega je značilno, da niso med govorico enih in dvngiti stroge jezikovne meje, ampak se narečja polagoma, skoraj neopažeito mešajo in prelivajo drugo v drugo, itajr hc tiče Hrvatov In SrGov mora tudi nujpedantič-nejši lingvist reči, da se poslužujejo enega jezika; zadnja desetletja sc zaradi tegu jezik tudi bolj-inbolj splošno imenuje "s^bo-hrvatski." Kljub temu so, se razvile v okvirju Jugoslovanov štiri različne literature, vsaka s svojim posebnim "književnim jezikom." Zlasti pri prevodih, na katere je seveda znanstvena literatura še bolj odkazaua, kakor leposlovna, imajo te razmere silno neekonomične posledice. Sploh izviru i r fcga velika potrata duševnih moči, denarja in *asn za vse reči, pri katerih prihaja jezik v p«»-*tev ,torej v šolstvu, pisani in govorjftti umetnosti, vsakovrstni propagandi itd. • Taka diferenciacija v razmeroma majhnem okvirju mors sevedu imeti svoje razloge. Pove nsni jih politična porazdelitev Jugoslovanov. Administrativno politični zemljevid kaže.tukaj ab Hurr|uosti, ds jim ni enakih na svetu. Zadnja balkanska vojna je odpravila nekoliko konfnznosti, »H n» vseh; namesto tistih, ki jih jc odstranila. »Invila drug»' potezah bi se zdelo, da je položaj ta: Bolguri imajo svojo posebno kraljevino; Srbi iuiujo dve sumostojiii držuvi, Srbijo iu Črno Goro; Hrvati imajo politično avtonomijo, spojeno z O-grško; Slovenci so del prebivalstva avstrijske drža ve. 'I a sliku, ki se uuvadno rabi, kadar se prikazujejo jugoslovanske razmere, pu ni resnična; vanjo spadu toliko detuljev, du je ves temeljni kor**ept popačen. * ■> , Med Bolgari iu Srbi je uiucedousko vprašanje, katerega ne komentirajo uiti srbski uiti bolgarski oficielni zastopniki pruvilno. Toda največja zmeda ni tukaj, temveč v področju uvstro-ogrske monarhije. V resnici ni prav nič |Mivedaiio z navadno trditvijo, du pripudujo Hrvati ogrski, Slovenci pu uvstrijski polovici. I)a se spozna površnost te toorije, je yrebu vzeti v poštev sledeča dejstva. 1. Razun Hrvatov iu Slovencev žive v monarhiji tudi Srbi, % 2. Kljub oficiclneiuti dualizmu je monarhija de facto sestavljena iz treh delov; Bosna in Hercegovino nistu del Avstrije, pu tudi nista del O-grske, temveč imata posebno deželno upravo, ka tero nudzorujc skupni uvstro-ogrski finančni minister. Avstrija in Ogrska tekmujeta med sabo za večji vpliv, ceno te konkurence pa plačuje de žela, katero smatrata ol>e državi za kolonijo. Vsekakor obstoja fakt, da je Bosna-Uereegovins po-seben teritorij, posebno upravljan in od ostalih Srl>o-Ilrvatov ločen. U. Srbo-lirvati ne žive le v ogrski polovici monarhije, temveč tudi v avstrijski, namreč v Dalmaciji, kjer snašajo devetdeset odstotkov prebivalstva, in v Istri. Prav tako ne žive Slovenci le v uvstrijski polovici, umpuk tudi v jugozupud-uciu delu Ogrske. 4. V ogrski polovici sami so- Hrvati razdeljeni. Hrvutsku s Slavonijo je po ogrsko-hrvutski pogodbi avtonomen teritorij, kuteregu prebivalstvo je "političen narod". Kako fiktivna je hrvatska "avtonomija," je posebno poglavje. Ali kot dejstvo moramo jemati v račun, da imajo Hrvati in Srbi v Hrvutski-Sluvoniji posebno upravo. Toda Hrvatje in Srbi žive tudi v ožji Ogrski, v Mcdjimurju, Bučki in Banutu, kjer so v vseh zr-de vab podvrženi direktno ogrski upravi. 5. Avstrijska držuvnu polovica jc ruzdeljena v tukozvanc krono vi ne; ta razdelitev se nič ne ozira na narodne skupine uli narodne meje in dopolnjuje razcepitev Jugoslovanov do skrajnosti. Hrvati in Srbi v Dalmaciji so popolnoma ločeni od Hrvatov in Srbov v Istri. Slovenci so pa razdeljeni v šest pokrajin in štiri administrativne teritorije. Politična parceluciju Jugoslovanov je največ povzročila, da uiso mogli priti do skupnega razvoja ; meje, ki so jih politično ločile, so prisile vsak del, da se je v svojem tesnem okvirju posluževal le svojega ožjega dialekta, posebno ker so nekateri deli stoletja mogli le skušati, da ohranijo svojo govorico in niso mogli dolgo misliti ua iioI>cii razvoj. Komplicirnla jc vso stvar še verska razlika, ki je igrula na Balkanu vlogo, ko jo jc drugod po Evropi že samenjals nacionalna ideju. Bolguri in Srbi so po prevladajoči večini pravoslavni f grško-iztočni, ortodoksni), medtem ko so Hrvati in Slovenci pretežno katoliški (večinoma rimsko-katoliški, deloma +udi grško-katoliški, unijuti). Do ber del Jugoslovanov je bil pod šti-ristoletno turško nadvlado |>omoltamcdanjcii. Verska razlika je največ vplivala na to, da se je pri Bolgarih in Srbih ohranila virilsku, pri Hrvatih in Slovencih pn vdomačila latinska pisava. Tako je «en jezik, srbsko-hrvatski, produciral dve ločeni literaturi, ker se jc posluževal oziroma sc še poslužuje dveh pisav. Vsa diferenciacija, ki sc je iy omenjenih raz-logov uveljavilu, pa vendar ni tnoglu zamoriti stremljenja po združitvi, ki jc posebno inočno o-živelo začetkom zadnjega stoletja', ko je nacionalna ideja prešinilu vse evropske narode in sc zmagovito manifestirala zlasti v zedinjenju Nemčije * in Italije. V sedanji vojni Je postalo to stremljenje ukutuo In njega izpolnitev ni le zadeva Jugoslovanov samih, temveč spada ined tiste in-ternucionulnc probleme, ki so v najtesnejši zvezi z bodočim miroin in njegu zavarovanjem. Po združitvi z ostalimi Jugoslovani streme tudi Slovenci in sicer je njih politični ideal demokratična federativna republika, v kateri bi vsak izmed delov, ki sestavljajo Jngoslovanstvo, užival avtonomijo, primerno sedanjemu stanju na- rodnega razvoja, kjer bi pu '.istaJu odprta |*ot zu postopno neprisiljeno, orguničuo tesnejše zedi» iijenjc. II. Slovenci žive v onih krajih sedanje Avstrije ob Jadranskem morju in po področju vzhoduih Alp, kjer sc križajo glavna pota od vzhoda proti zupadu z onimi od juga proti severu. Preko teh pokrajin so se v davni preteklosti valili uajraz-novrstnejši narodi; tukuj so rimski osvojevalci prodirali proti severu in vzhodu; tukaj so prehajali po solnčuem jugu koprneči severni inogot ci s svojimi četami. Na tisoče spominov je zgo doviuu /apisala v te kraje in geografična lega jc iz njih napravila pozori&če, kjer si še danes kultura z zapada podu ju roko z ono z iztoka, kjer sklepu vroči južni temperament zveze s severnjaškim hladnim intelcktoin. V šestem stoletju po Kr. so sc Slovenci, pri-luijajoči od vzhoda, sledeči toku Save in Drave, naselili po sedanjih bivališčih. Ozemlje, ki so ga tedaj zasedli, jc bilo pue veliko obširnejše od njih seduuje domovine. Njihovi sledovi se nuha-jajo gor do Donave v sedanji Gornji in Nižji Avstriji; nu zapadli so segale slovenske naselbine v Pustriško dolino na Tirolskem in na Saleburško; | v Primorju so prodrli globoko v Furlanijo, nu vzhodu so živeli po južnih krajih sedanje Ogrske. Sedaj sevedu ne gre zu preteklost. Ozemlje, ki jc obljudeno od Slovencev, se je tekom stoletij zelo reduciralo. V času pokrščevanju so prišli pod bavursko in nemško oblnst, deloma pa pod oglejski patriarhut. Na Ogrskem jih jc prihod Madjarov dcloiua potisnil iz mnogih postojunk, deloma pa oropul prvotne uuroduosti. Osrednja dežclu Slovencev jc v današnjih '.dneh Kranjska. Odtod se širijo proti severu po južni Koroški in Spodnji, nekuj tudi po Srednji Štajerski in segajo čez ogrsko mejo: zupsduo so naseljeni po Primorskem in ostanki žive Sc v ita-Ijanski Furlaniji, oziroma Veneeiji. • • Ogrski in italijanski Slovenci ho popolnoma ločeni od avstrijskih. Du so si ohranili jezik, je le posledica izredne narodne žHavosti, kujti v o-beh deželah so popolnoma brez šol v svojem jeziku, ki tudi v uradih in sploh v javnem življenju ne uživa iiolienih pravic« V Avstriji jc narodno življenje otežkočeno vsled razdelitve države v "historične" pokrajine uli "kronovinc," s čimer sicer ni ublažen politično centralistični sistem, puč pa skrajno zustrup-ljcno nacionalno'razmerje. Nobenemu narodu ni ta političnu razdelitev tuko nu škodo, kukor slovenskemu. Pokrajine, v katerih živi, so sledeče: Krunj-ska, Korošku, Štujersku, Goriška, Trst s teritorijem, lstru. Vsaku teh dežel ima svoj deželni zl>or, koinpetenteu za gotove zuifcve, ki niso pri držane državnemu zboru in centralni vladi. Kaj pomeni ta podelitev, je razumljivo po dejstvu, du je Kranjska edina deželn, ki sc lahko sama zase imenuje slovenska; okrog 9."» cdstotkov nje-negu prebivalstva, približno pol miljouu, jc tu-* kuj slovenskega. Na Štajerskem jc 30, nu Koroškem nekuj čez 20, v Istri okrog 15 odstotkov Slovencev. V goriški deželi se šteje 62 odstotkov Slovencev; v Trstu jc v okolici prebivalstvo pretežno slovensko, v mestu ni pretirano, čc so ceni ua 35 odstotkov. Število vseli Slovencev /naša nekako pol-drug miljon. To je gotovo majhen narod. Zu uspešno kulturno življenje bi morala biti tako mala skupina ulwolutno združena, da bi mogla porabiti, uveljaviti in razviti vsako svojo intelektualno moč. V resnici jc komu j tretjina tega na-rodiču zd ni žena v deželi, v kuteri reprezontira večino in ima vsaj nekuj vplivu na svojo usodo; miljon Slovencev jo od tegn dolu odrezan z do-žcluimi mejami ig izročen tujim, ncprijnzniui u-plavam. Bila bi zmota, čc bi sc mislilo, du uživajo Slovenci vsaj na Kranjskem kakšno resnično narodno avtonomijo. To onemogočil centralistični sistem Avstrijo, ki jc po vseh svojih tradicijah gcrmauizatoričcn. Nu čelu deželne vlade stoječega deželnega predsedniku imenuje cesar; ta funkcija je vedno v nemških rokah. Tnko je tudi redno z gluvurji ustalili od drieve opravljanih ob- . last ni j; predsedniki sodišč, državni pravdniki, ravnatelji državne policije itd. so vedno Nemci. V šolah prevladuje nemščinu, zlasti v višjih razredih. Dolgotrajni napori za ustanovitev slovcn- Diplomatične depeše. Državni tajnik Lansing jc izročil javnosti pot brzojavk, ki so so izmenjale med tedanjim nemškim veleposlanikom v Ameriki grofom Bern-storffom in flivšim nemškim zunanjim tajnikom von Jagowoni v zadevi Bolo paše: 1. Bernstorff te le grafi rs dne 26. februarja It) 16 JagOWu: "Iz popolnoma zanesljivega vira sem dobil informacije, ki ho tičejo politične akcije v neki sovražni deželi, s katero so doseže mir. Neka VP-dllua politična oseba v deželi, za katero gre, išče v New Torku $1.700,000 posodila, za katero se položi poroštvo. Prepovedali so mi, da zapišem njegovo ime. Afera se mi zdi največje važnosti. Ali se lahko denar takoj pripravi v New Yorku? Jfcšetarji zanesljivo obdržc stvar tajno. CfltmefiO poročilo sledi, ko se najde zaupna oseba, dr ga ponese v Nemčijo. Bernstorff. 2. Jagow odgovarja dne 29. februarja Born-storffu i Strinjam se s posojilom, toda le tedaj, če se vam zdi mirovna akcija prav resen načrt, ker je za uas izredno težko pripraviti denar v 'New Yorku. Če je sovražna dežela Rusija, ne imejte nič y i resno učinkuje v tej deželi. Tako jc tudi z Italijo, zaivjo ni vredno potrošiti toliko dennrjn. Jsgo*\ 3. Bernstorff/telegrafira dne 5. marca Jl-go\vu: Prosim, obvestite "I>eutsehc Buiik", da stavi llugo Schmidtu devet miljonov mark na razpolago. Stvar izgleda uspešno. Daljne podrobnosti slede., Bernstorff. 4. Brenstorff telegrafira Jagowu dne 20. marca: Z ozirom na brzojavko 685 vas prosim, da naročite našemu poslaniku v Berlinu, da pride nekdo k njemu, ki mu da geslo "Sanet Rcgis", ki želi ustanoviti zvezo z uradom za zunanje žadcvr Mešetar zahteva, da sc (porabi vpliv na naše ča-sopine, da preide preko spremembe notranjegn političnega položaja v Franciji, v kolikor je lo mogočo, tako da ne spridijo stvari z nemškim priznanjem. Bernstorff. 5. Jagow .telegrafira Bernstorffi» dne 31. maja: Oseba, naznanjena v brzojavki 6f>2 z duc 20. marca se še ui zglasila v poslanstvu v Bfrnu. Ali imate ie kaj novic o Bolu? » -^¿.«m* é. mUî I skega vseučilišču, n saj z omejenim številom fakultet, so bili brezuspešni. Da je vojaščina vštevsi deiuobranstvo po vsej drŽavi strogo nemška institucija, sc razume skoraj samo po sebi. Deželnemu zboru je pridržano le malo funkcij, a tudi ua tc imajo Slovenci edino na Kranjskem primeren vpliv. Mimogrede ImhII povedano, da uživajo Nemci, dasi jih je v dezdi le pot odstotkov, popolno enakopravnost v deželni upravi, pri vseh deželnih uradih in v deželnem zboru sta slovenščina in nemščina enakopravni in nikdar ni bil storjen poizkus, da bi sc nemški, manjšini odtekle enake pravice t Nasprotno pa je s Slovenci v ostalih pokrajinah. Na Štajerskem in Koroškem vlada nemščina, na Goriškem, v Trstu in Istri pa itulijutisčiua. Sicer je večina prebivalstvu tudi po oficielneui ljudskem štetju uu Goriškem slovenska, v Istri pu slovensko-hrvutsku; izumetničeni volilni sistemi puralizirujo to dejstvo tuko, da je večina prebi~ valstva v reprezentanci potlačena v manjšino. U-met no ustvarjena večina v lcgirlaturi pa ne pozna nobenega zakona pravičnosti, ampak se opira le na sv o jo moč. Tako se torej vlada iu upravlja povsod proti Slovencem, ne glede na to, da je ta vlada plačunu z njihovim denarjem. S stališča zunanjega sveta ne bi bilo treba ugovarjati trm metodam, ako bi se z njimi dosegel nameravani cilj. Zu ostale narode bi bilo vseeno, uli se imenuje prebivalstvo v teb krujih slovensko, nemško, italijansko ali siemsko. Toda stoletna izkušnja dokazuje, da je ves trud nasilnega raznorodovunja brezuspešen. Mogoče je bilo ponemčiti, poitalijaniti ali poiuadjuriti nekoliko posameznih ljudi ali družin; ne enega naroda v Avstriji pa ni bilo mogoče pripraviti do tega, da M se bH odrekel svoji narodnosti in splaval v drugo. Vse nacioiuiiuo brutaliziranjc dosega le dvoje; tlak povzročil protitlak, napadeni narodi sc postavljajo v brari in nu vsej črti sc razvijajo narodni boji. Avstrija jc njih trudicionulni dom Mobilizacija vseh moči zu nu rodne boje pu mora ovirati delo nu drugih poljih. Račun plačujejo v prvi vrsti slahejši narodi, ker morajo najbolj napenjati svoje sile zu odpor; maščevanje pa nadene I udi močnejšega nasprotniku, ki mora zanemarjati mnogo važnejše milo^c svojega razvoja. In končno škodo ima kultura, ki je zadeva vsega človeštvu, potrebujočega sodelovanju vseh sposobnih. Uničenje slovenske nu rodnost i — kakor no-Ikmic druge kulturno — ni mogoče. Zatiranje jc brezuspešno. V stoletjih srednjega veku, ko ni i-mcl narod nobene literature, nolienega šolstva, nobeno inteligence iz svojih vrst, ko je bil V vseb o/.i tih podvržen tujim gospodarjem, ui opustil svojega jezika in svoje narodne posebnosti; sedaj, ko je zavzel svoje mesto v velikem domu svetovne kult ure, jc vsuko tuko uusilstvo utopično. Čim jc to ugotovljeno, jc pu jasno, da je obstanek in svoboden razvoj tudi tegn malega naroda stvar, ki soglaša s koristjo civiliziranega, človeštvu sploh. Zatiranje je zapravljanje sil: svoboda jc moč, ki napravi tudi iz tegu naroda so-trudnika na polju splošnega napredka in kulture. V ta namen morajo biti Slovenci rešeni is železnih krempljev avstrijskega sistema in združeni v svobodi, lzpremcmba položaja, ki bi narod raz-ecpilu v prid kakšne druge vlade, nc bi bila zboljšanje ne za Slovence, nc za svet. Majhen, kakor jc narod, mora stroiniti za svojo združitvijo in nc more žrtvovati nobenega svojegu dela — ne v prid Avstriji 110 Italiji no komurkoli. Ustvariti mora iz sobo enoto, ki bo mogln vložiti vse svoje liibči v delo svoje izpopolnitve in Kulture. . In ta enota mora imeti svobodo, da se združi z ostalimi Jugoslovani, ki najdejo šele v svojem -1 zcdin jen ju možnost, da se razvijejo v Taktičen narod, sposoben sa najvišje oblike civiliziranega življenja, sodelujoč na splošno človeškem tekmo-vališču kulture in gradeč svoj steber za stavbo -svetovnega miru. Etbin Kristan. Depeša iz Rima pravi: V vatikanskih krogih so zelo vznemirjeni vsled odkritja špionskih intrig Bolo paše, ki je . dobro znun tudi v Rimu. Pnpežen brat marki Del-la Chicsa, ki jc že mrtev, je imel z njim finančue zveze. Zanikajo pa, da je papež prizadet. Bolo je hotel ustanoviti v Rimu katoliško italijansko-špansko banko, kar je papež preprečil. V finančni zvezt z BoVoni je liil tudi neki Cavallini, edfcn glavnih voditeljev klerikalne stranke. Iz Petrograda prihaja poročilo, da je dosežen popoln sporazum med Korenskim in demokratičnim kongresom, vsled katerega se sestavi koalicijska vlada, ki pojde takoj na delo na podlagi, ki je bilo sporazumno določena. Kot posledica kongresovoga zborovanja ostane provizori-čen parlament, ki bo zboroval, dokler se ne snide ustavodajna skupščina. Na zaupni seji tcjčii parlamenta je zunanji minister sodrug Orctcli razložil pogajanje, ki se je vodilo z vlado iu s katerim se jc dosegel popoln sporazum v vseh rečeh, izvzomši odgovornost vlade napram temu parlament n. Dodal je, da *e je vprašanje rešilo na tu način, da bo vlada oficiel-no sklicala parlament in ga organizirala. Obsegal bo 120 članov meščanskih strank, ki bodo imeli pravico interpclirutl vlado. Tu je dolžna odgovarjati na interpotteije formalno in juridicno Vlada ne bo odgovorna parlamentu, toda nobena vlada se ne bo mogla držati na krmilu l/rez za-tipanje parlamenta. Ta refcitev je bila sprejeta s 100 proti H4 glasovom. Cereteli je izjsvil, da so doMH demokratični člani kongrena zadovoljiv« zagotovila, da bodo storjcAi energični koraki za «kupno zavezniško konferenco, za revizijo po g«Klb, na kateri bodi» dciuokisli zastopani, "demokrati" je tukaj rumeti ratlifae P0if PROLETAREC UST SA INTERESE DELAVSEECA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. - Lastnik ta IsSaJaUlj: — Jaaaslevaaska delavska tlskavaa 4rui ba v Chlcafa, llHaels. Naročnina: Za Amsriko $2.00 sa celo Ista, $1.0Q m pol lata. Za Evropo $2.60 ta calo lato, $1.26 sa pol Ista. Oglasi po dogovoru. Pri. »premasibi Ulvalitta ja pole« novega naznaniti tudi atari aaalov. Zakoni kapitalizma. iltvtaikt srgsatadS Js|«*l — iMisIhiSM avaaa v AsasrtfV — Vu pritožbe glada aeredaega pošiljanja lista in drugih naradnosti, ja pošiljati predsedniku družb«-Fr. Udo» ich, 1S44 Sa. Raaiaa Ave., Chicago, IU. ' PROLETARIAN " Oisid mmd puMisk«4 «vary Tssifcy by SMth Slavic WarkBicB S Pik. Ca., CUcaga, llltoals. v Subscription rates: United SUtes and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 half year. -:- Advertising rates oa agreement.* NASLOV (ADDRESS): "PROLETAREC" «OOS W. 31. STREET. CHICAGO. ILLINOIS ZA DAVKOPLAČEVALCE. Novi zakon o vojnih davkih je aprejet in potrjen, vsled česar stopa v veljavo in je potrebno, dal ga pozna, kogar ae tiče. Naš prostor je omejen, pa ne tnoremo objavljati celih zakonov, kakor moramo aploh izpušča t i še marsikaj, kar bi radi tiskali. Vendar je pa atvar tako važna, da je treba povedati vsaj nekatere glavne določbe, da se obvarujejo škode ki so prizadeti. Komisar za : domače davke Roper je izdal razglas, s katerim opozarja, da se ne bo vlada lotila iniciative za izterjavanje teh davkov, ampak vsak, kdor je po zakonu obvezan, mora &ain storiti svojo dolžnost. Kdor ne stori tegs in ne plača določenega davka, se podaja v nevarnost, da ga zadene kazen po zakonu. Med drugimi so od davčne obveznosti zadeti sledeči : V*ka svobodna oseba, ki ima jn U) (i, n* kakor 1000 dolarjev letnega^ ' "^^¿nt-entraleijk fefaitala dohodka. r Vsaka delniška družba, korpo-racija in družabna tvrdka.;' Vsaka destilerija (vinska ali alkoholna), in vsak veliki ali mali trgoyec, ki prodaja Špirit v'kakršenkoli namen. Vsak trgovec z domačimi ali importiranimi žganimi ali sladni-nimi pijačami, z vinom ali likerjem. Vsak trgovec z brezalkoholnimi pijačami. Vse tovarne za sinotke, cigarete, tobak za kajo in za nosljanje in za cigaretni papir; ravno tako vsi trgovci s takim blagom. Vsako podjetje za transport ¿oseb in blaga. ' Vsaka zavarovalna agentura za Življenje, ogenj ui nezgode. Vsak lastnik zabavišča, vštevši kabarete. Roperjev razglas pravi: "Zakon nalaga vsaki osebi, firmi, korporaciji, ki je po novem zakonu prizadeta, da mora točno naznaniti, kaj je davku podvrženega. To je posebno važno za vsakega, ker ne bo davčni urad, kateremu je izvrševanje zakona izročeno, isksl tistih, ki so dolžni plačevati davek in jim ne bo naznanjal njih obveznosti. Naznanila o vsem, kar je davku podvr-ženo, se morajo napraviti prostovoljno." Kdor je v takem slučaju, da ga zadene novi davčni zakon, more torej takoj stopiti v stik z naj bližjim davčnim uradom. Ako pravimo, da je moderni socializem znanstven, srno s tem izrazili, da ne rnteli konstruirati nekakšne idealne družbe nekje onatran zemlje, kjer ga ne bi mogle motiti tukajšnje atvarne razmere, pa je potem aptove prinesti na ta svet približno tako, kakor je grška boginja Pallaa Athe-ne gotova, z vso svojo bleščečo opremo skočila »z glave olimpijakega očeta Zevsa. Vse, kar se godi, j« razvoj; vse, kar je bilo, je in bo, je plod razvoja. Socializem ni tako kratkoviden, da bi zahteval od neizpremenljivih zakonov, naj napravijo zanj izjemo in naj se vendar izpreiuene. Tudi cilji socializma ne motajo biti nič dru-zeijfa kakor plod razvoja. Sploh je socializem le tedaj mogoč, ako ae vjemajo njegovi cilji z zakoni razvoja; zato ¿e spoznanje teh zakonov in razmer, iz katerih in v katerih ti zakoni učinkujejo, prva naloga socializma. To nalogo so opravili socialistični raziakovalei človečanske zgodovine, ki so pometli stare hiatorične zmote o odločilnem vplivu posameznih oseb, kraljev in cesarjev,. ministrov in generalov, pa dokazali, da so v prvi vrsti niaterijalne razmere dajale družbi njene oblike ter jih s svojimi izprentembaini zopet rušile in ustvarjale nove. Moderni socializem ima pravico do označbe "znanstven" zato, ker nam na podlagi spoznanja z dokazi razlaga, kako je kapitalistična družba nujno nastala iz prejšnjih družabnih ' lik in kako prihaja sama zopet v svojem razvoju po enakih zakonih, to se pravi nujno, neizogibno do moja, za katerimi ni več obstanka zanjo, do noye razvojne postaje, kjer poatane nemogoča in se, ipora umakniti novi, . / Ali pa more socializem dognati, kakšna tista nova družba? in ne. To se pravi: Njeuo podlago lahko spoznavamo in tako. lahko sklepamo, kakšni bodo ujeni obrisi. Ne vemo pa, kakšne bodo razmere na vseh stopnjah prehajanja iz sedanje v novo družbo, ne vemo, kako se b^do izvojevale vse zmage novega nad starim, ne vemo, kako velik bo odpor starega proti novemu, ne vemo, kaj vse prinese medtem tehnični razvoj, ne vemo, jtako bodo vse razmere vplivale na psihologijo tedanjega rodu in kako si bo človečanstvo vsled vsega tega uredilo svojo organizacijo do zadnje podrobnosti. Koncentracija kapitala in razredni boj je dvoje očitnih, neutajivlh dejstev. Seveda ne gre to tako, kakor da bi človek zjutraj začel korakati po cesti, ki se kakor ravnalo brez kotov in o-vinkov, brez jam in dolin enakomerno vzpenja in privede potnika v preračunljivem času na vrhunec. Ker je v vsem razvoju mnogo navideznih nepraviluosti, vidi mnogo ljudi le posamezne epizode» pa ne more pregledati celega glavnega pro- lz Washingtona poročajo: Zastopniki družb, ki izdelujejo javne potrebe v Illinoisu in lowi so protestirali pri upravitelju^a kurivo proti določeni eeni za pre mog. Predložili so pobotnice Jowa -Railway and Light kompa-nije, ki dokazujejo, da je kompa-nija v zadnjih šestih mesecih kupila 100,000 ton premoga za 54e do $1.4*5 ceneje pri toni, kot je določena cena . ProdloŽiM so do-kaze, da so določene cene znižale ceno od B5 centov do #1.30 pri toni, toda poprečna cena je za 50 centov v^šja, kot je bila poprečna cena za premog v Illinoisu v letu 1916, ko je znašala $1.25 sa tono premoga pri rudniku. Pravijo, da je presejan premog, ki ga navadno rabijo kompanije Za javne potrebe za 100 odatMkov dražji, kakor pred enim letom. pomeni, da propadajo vsled nje mala podjetja in se peha mala bur-žvazija v proletarijat. Površen opazovalec pa vidi, da se je v kakšnem kraju pomnožilo število 1 malih obrti in branjarij, pa zakliče zmagonosno: "Vsa teorija je napačna. Praksa jo pobija." Ni mil prišlo na misel, da bi pretakal, v kakšnih razmerah se je izvršila tista pomnožitev: Koliko je tisti kraj še oddaljen od kapitalističnih zmagu-jočih vplivov, kako je še zanemarjen od veleka-pitalistične trgovine in industrije, koliko je med tistimi novimi malimi podjetniki takih, ki "poizkušajo svojo srečo, in koliko jih bo v doglednem času izgubilo še to, kar so imeli, ko so začeli. On vidi le mvmentno šitevilo, pa pravi: "Statistiks govori!" Tuintam propade velika delniška družba; mi-Ijonska banka bankrotira; šef velike tvrdke se u-streli zaradi finančnih težav. In takoj služi to za dokaz, da kapital ne zmaguje, da večji kapital ne vsesava manjšega, da je torej teorija o koncentraciji kapitala zopet, napačna. Toda socializem sam upozarja, da je v kapi) talistični družbi produkcija, ki ne dela zf potrebo, ampak za profit in ima nanjesto kodperative konkurenco,ki onemogoča smotreno organizacijo, vedno do gotove mere kaotična in izpostavljena krizam. Ali preko vseh polomov napreduje kon -centracija, četudi napravi tupatam ovinek. Velike mase delavcev še ne razumejo svojega položaja v družbi in so vsled tega razredno nezavedne. Pri stavkah pomagajo podjetnikom zoper svoje tovariše, pri volhvah glasujejo za kapitalistične kandidate, duhovnikom, ki trdijo, da je sedanji red ustanovljen po božji volji, torej neizpremenljiv, pritrjujejo, politične dogodke presojajo s stališča cerkve, narodnosti ali časopisa, katerega slučajno čitajo. 'Nasprotno se včasi posameznik iz kapitali • stičnega razreda pridruži delavcem in nastops proti interesom svojih razrednih bratov. > Halo! Kako }>o»te govorili o razrednem boju, ko se bore delavci z delavci, ko gre na eni strsni delavec s kapitalistom, ha drugi kapitalist z delavcem 1 Razrednega hoja ni; etični monpenti od -ločujejo, interesi vere, naroda, krajs, kulturni nazori in močni duhovi vodijo zgodovino. Zopet so to dokazi ,ki ničesar ne dokazujejo. Razredi ne izginejo, če nimajo njih člani razredne zavesti, bodisi tudi ds so taki nezavedni člani v večini, fte več! 'Niti razredni boj ne izgine vsled take nezavednosti. Kajti v družbi, ki je sestavljena iz razredov, so nasprotja in morajo biti nasprotja. Ker so razredi živi, morajo nasprotjs postati aktivna, in to je boj. % Kranjski poljedelski delavci, ki niso nikdar slišsli, kai je socializem, če pa je $e kdo izmed njih kaj slišsl o njem, ga sovrsži, ker "mu hoče vzeti Boga;" ti delavci, ki ne vedo ničenar o strokovni organizaciji in nimajo pojma o internacionalni solidarnosti proletariata; ti delavci, izmed katerih marsikdo ne verjame, da ostsne delavec do smrrti, ampak upa, da se bo priženil na kakšno kmetijo ali pa da si bo sčasoma kaj prihranil in si kupil bajto, da bo "sam svoj gospodsr:" Ti^ delavci že davno niso zadovoljni s pol krone in "frakljem" na dan, ampak so si tekom let pri- Podpore in zavarovanje vojakov. borili plače, ki se še vedno ne vjemajo z njihovim delom, ki jihi pa gospodarji imenujejo nezaslišano visoki. % Afriški zamorci v nemških, angleških in drugih Kolonijah nimajo razredne zavesti. Kar vidijo, je to, dji jih izkoriščajo in zatirajo beli ljudje. Ali kadar so se spuntali ali pa na primitiven način ftrajkali, vendar ni bil razlog v razliki kože, aiupak y izkoriščanju in zatiranju, ne v rasnem, ampak v razrednem naaprotju. Ker so pa ljndje razumna bitja, naj pripadajočemu ali onemu razredu, jih mora ta človeška laatnost prejalislej doveati do spoznanja razrednih liaaprotij in razrednega boja in jim vcepiti prepričanje, da mora biti ta boj organiziran. Nekatere privede do tega spoznanja prej, druge pozneje; nekateri ne bi sami morda nikdar prišli do tega, ker jim je življenje prekratko, njih spoznavanje pa prepočaslfo. Zato jim prihaja socialistična stranka na pomoč z agitacijo, s časopisjem, z literaturo, z organizacijo. Akumulacija in koncentracija kapitala, ne -sposobnost kapitalizma, da bi prilagodil produkcijo potrebam, in razredni boj so tisti činitelji, ki morajo privesti kapitalizem do pogina. Sicer bi to že navadno razmišljanje povedalo, ker ni na svetu abaolutno nič večnega in stalnega razuu sveta samega, ki se pa tudi neprestano izpremi-nja. Staro miael grškega filozofa "Panta rei" — vse teče— je hrvaški pesnik Preradovič izrazil z besedami: "Stalna na toni svijetu samo mijena je*t;" podobno je povedal Simon Gregorčič v "Človeka nikar" in Aškerc v "Jaz". Pri filozofih vseh narodov se ponavlja ta misel, in vse moderno naravoslovje jo potrjuje z dokazi brez števila. Sociologija s svojimi pomožnimi vedami kaže, kakp se je pojavila primitivna družba, kako se je izpreminjala in izpreminjala tako, da se je prelevila v popolnoma novo družbo, in kako .se je v novi zopet vršil proces izpreminjauja do popolne prekueije. Odkod naj bi torej ravno kapitalizem dobil privilegij večnosti? Kako bi se mogel zakon razvoja, ki je veljaven za ves svet, zakon porsjanja, življenja in smrti ustaviti ravno pred njegovimi durmi? Ali taki argumenti seveda ne prepričajo zagovornikov kapitalizma. Vse, kar živi, ima v sebi nagon življenja; črv se brani smrti, če se «nore, kako da se je ne hi kapitalizem? Sicer pa ne gre za to, da prepričamo njega o njegovem neizogibnem poginu, ampak da dosežemo sami čim večjo jasnost. Koncentracija kapitala je nedvomno činjeni-ca in je za kapitalizem karakteristična. Njeno bistvo je v leni, da propadajo manjši posestniki, čim bolj raste moč Velikih. Znaten kapital v rokah posameznega j&d jetnika, bodiai oseba "ali družba, j* v prvem zafcefku nevaren delavcem, ki jih izkorišča, da pridobiva «z njihovega dela čim večji profit V tem stadiju mu skrajno izčrpavanje človeških moči ne dela prevelikih težav, ker delavstvo še ne pozna prav položaja in sovražnika.. Občinstvo ninia povoda za nezadovoljnost s pojavom kapitalizma; da si pridobi kon-sumente, spravlja kapitalist blago čim ceneje na trg. ' S tem izziva manjše podjetnike, preplašene vsled take konkurence, kateri niso materijalno dorasli. Rešiti se je izkušajo z apeli na konsumen-tr; pripovedujejo jim, da ni blago iz tovarn tako dobro kakor rokodelsko; zatekajo se k patriotizmu, češ, narod je dolžan podpirati svoje ljudi proti tujcem. Kadar to ne zaleže, se izkušajo organizirati v obrtnih asociacijah in zadrugah. Če so razmere ugodne in taka družba vztraja, tedaj se sama razvije v kapitalistično podjetje; v nasprotnih slučajih, ki so mnogo številnejši, jih ugonobi močnejša konkurenca, preden so se dovolj okrepili. •Polagoma,' ali gotovo uničuje* vettki kapitalizem malo podjetništvo. V industrijsko močno razvitih deželah ty> že popolnoma izginile nekate-se stroke* ali pa so izpremenile svoj znsčaj. V Ameriki opaža ta proces lahko vsakdo brez posebnega' znanja, če le odpre oči. Kje so tisti ponosni čevljarski mojtsri, ki so znali pokazati človeku vrata,če je prinesel čevlje radi novih podplatov, češ: "Kdor jih je naredil, naj jih pa tudi popravlja!" Sedaj je popravljanje če ne edini, pa vendar glavfti opravek samostojnih čevljarjev, kupujejo se pa splošno tovarniški čevlji v prodajalnah. Krojači popravljajo, gladijo, čistijo, barvajo obleke; včasi bi bil krojaški mojster človeka grdo pogledal, če bi inu bil prinRcel žensko bluzo, da jo osnaži. Tudi s temi izpremembknii pa ni malini obrtnikom zagotovljen trajen obstanek, zakaj že se pojavljajo velike električne popravljalnice cev-Ijev, kemične čistilnice ohlek it*d. v tovarniških razmerah in izpodrivajo malim1 tla. dol. na mesec, eventualno po 5 dolarjev za petega in aestegs. Razred B: Slučaj moža ali žene napram odvisnim Vnukom. .star • šem, bratom ali sestram: Če je le eden iznied staršev špr, po 10 dol. na mesec; obema 20 dol.; vsakemu vnuku, bdatu ali sestri po 5 dolarjem «i t mri? " BMtiJ* ieite" napram otrokom: Za enega otroka 5 dol, za dva 12.50 dol., za tri 20 dol., za štiri 30 dol., za vsakega nadaljnega po 5 dol. Razred B se plačo** le tedaj, če dovoli vojak slede&e obroke od svoje plače: (Najvišji obrok za razred B znaša polovico vojakove plače. Ce ne plačuje nič za razred A., tedaj mora plačevati za razred B naj -manje 15 dol. na mesec. Če plačuje že za razred A., tedaj mora plačati za razred B eno sedmino svoje plače, nikakor pa ne manj kakor 5 dolarjev. Od plačevanja za razred B se vojak na svojo prošnjo lahko o- prosti, če ima dovolj razloga za* 0. Če ostane za vojakom odvisna vdova, mora 4°bwatf na mesec*. Čt nima otrok dol., z enim trokom 35 ,dol., z 4V*D1* dol ., za nadaljnja po 5 dolarjev. .(lfr Sirota dobi mesečno po 20 dol.; če je njih dvoje, po 30 dol., troj« po 40 dol., zs vsako nadaljno pa po 5 dol. * • Če je vojakova mati vdova, ima pravico do 20 dol. na mesec. Pod tem poglavjem ae ne sme plačevati vdovi in otrokom več kakor 76 dolarjev, če so namreč seštete vse podpore. V slučaju vojakove pohablje-nosti znaša njegova mese&ia podpora, dokler je popolnoma ne* sposoben za delo: 30 dolarjev, če nima ne žene ne otrok; 45 dol., če ima ženo; G6 dol., če ima ženo in otroka; 65 dol., če ima ženo in dvoje otrok; 75 dol., če ima ženo in tri žive otroke. ¿K temu se še lahko r. Garfield ni dejal, da ne po viša cene premogu, če se dokaže, da vsled povišanja metde rudnik ne nosi dobička. Povedal ja^ da bo skrbno preštudiral produkcijska troške in si nabavil vse potrebne informacije in postopal pravično. Ko so df/ -Oarfieldft' vprašali, kaj stori, Če bi se trgovci; ki prt>-prodajajo premog na drobno, ne pokoravali odredbi, je odgovoril? V živilskem zskonu je oblast, ki daje pravico dp rekvizicije vseh takih podjetij, katerih lastniki se branijo prodajati premog po določeni ceni. Mi lahko prevzamemo taka početja in jih obratujemo in prisilimo lastnike,#da opu» ste trgovinfo. Po!ert%A lahko t/btožhjio vse trgovce/ ki' pfšiomijo zakoni, in če so spoznani za krive, določa zanje živilaka postava denarno globo in jetniško* kazen, ali oboje. "DržaVni upravitelji za kurHro bodo imenovali v raznih občinah odbore, da nadzorujejo delo. Kon-zument, ki misli, da je preveč plačal za premog, bo imel priliko, ds izroči svojo pritožbo lokalnemn odboru, ki jo zopet sporoči drl: upravitelju za kurivo.M Iz VVashingtona se poroča: «Neki Oarebad T. K. Gviagossi-an, rodom Armenec/dela v svoji bostonski delavnici na "sistemu proste eneržije." Nov stroj Ishka žene bojno ladjo na vsako daljavo in brez kurjave. Lahko žene letalo okoli vsega sveta. Dsje letalo moč, da nosi oklep, ki ga ne prebije sovražna krogla. Poalj* torpede z večjo hitrico. Praktično podvoji moč pa rnih strojev. „ Nova iznajdba je tako revolucir onarna kot Franklinova o električni sili in tako seuzacionalna, da bi jo uradniki sprejeli le s smehljajem okoli usten, da ni is-najditelj prosil, da mu dovolj demonstrirati s trojem. Pri tajnih poizkusih je iznsjdi-telj prepričal zbornični odsek zs patente o njegovi iznajdbi. Vse, kar se je izvedeio o iznsjdbi, je to, da je iznajditelj demonstrirsl s strojem desetih konjskih sil Pri demonstraciji je iznajditelj dejal, da odpadeta premog in olje kot kurivo. Garabed pravi, da novi stroj ni perpetnum mobile. Bomo videli, teaj da ho. Kako se ubija socializem. NEKOLIKO ODGOVORA DR. JOSIPU OORIČARJU, - Etbin KriiUn. (Nadaljevanje.) iz zraka zajeta obtožba. Dr. Goričar si dein «vajo nalogo vseskozi U o lfhko, kakor je zifcel. On vrsti trditve /a trdit vami brez konca in kraja, dokazov pa rfe dopri-neue nikjer. In kadar ahili to njegovim namenom, t/pU rcHiiico tako bresohtirno, kakor da sploh ai zgodovinskih faktov, » katerimi ne lahko do-kale njegovo zavijanje, včasi pa tudi direktna lal /Brcz skrbi zapiše it. pr. sledeče: ; "Kljub vsem ugovorom z oziroui ua razmere, katere navaja socialno-deinOksatičn« strank^ v svojo obrambo, ostaja vendar nepohit^io dejstvo, da je igrala dvojno ulogo tekom cele dobe svoje nadvlade, da je namreč nu zunaj pridigovala pa cifisem, doma v svoji domovini pa izvajala — mi litarizem." Dragi dr. Goričar, z Iwsedo, da je nekaj "ne-pobitno dejstvo," ni nič, absolutno nič dokazano. Ce se pa postavi taka trditev, kakršno Vi v tem stavku izrekate, tedaj jo je treba dokazati. Niti sence dokaza ni dr. Goričar doprinesel, pa vendar se upa dolšiti vso nemško socialno demokracijo, s tem pa indirektno tudi vso Inter-nacionalo, očitajoč ji najhujše, kar se more do-tieni stranki oči! ati, namreč licemerstvo in prevaro. "Socialno demokratična stranka je v svoj; dpmovini vea Čas izvajala militarizem" — prav; dr GoriČar. Z dokazi na dan! Bi*" (k ne more dokazati take trditve, tedaj se ne bo mogel obvarovati olnioliitvc, da ohrekuje. Zdi se pa, da ne bo mogel tega nikdar dokazati; Kajti dejstva govore ravno nasprotno. Avtor bi moral povedati, kdaj je nemška socialna demokracija — pred izbruhom vojne seveda — glasovala za vojni proračun; kdaj je odobravala militarisen»; kdaj iri na kakšen način ga je sploh "izvajala." Dr. Goričar ne more podati dokazov, pa si zaradi tega pomaga s prijaznim — falsifikatom. To stori s sledečo istorijo, ki jo pripoveduje v svoji razpravi: . "Dne 3. julija leta 1913, to je trinujst uicse cev pred izbruhom sedaijc vojne, %so bili glasovi socialno-demokratične stranke odgovorni za sprejem postave, katero se je v luei poxnejsegu razvoja smatralo za prvi korak i>oziicj&c napovedi svetovne vojne od strani Nemčije. Onega značilnega dne je naprosil Bethmann Hollweg nemški parlament, naj sprejme postavo, ki naj bi dala vladi polnomoč, da naloži narodu davek enega biljona mark, s katerimi naj bi se pbkrlTo Tzvanre^iie4 vojaifce* izctai kc. ...... Nemški socialisti so bili v onem času pripravljeni dati vladi na razpolago sliena posojila tudi za bodoča leta. Vsled tega ui prav nič čudno, da so.nemški socialisti dne 4. avgusta 1914 v državnem zboru soglasno glasovali za velike rojaške kredite, katere je zahtevala nemška vlada, da ot-vori svoje sovražnosti proti Rusiji." T.a Goričarjeva povest je neresnit-ua. Mogoče, da je za to odgovorna njegova površnost. Ampak kdor se loti take naloge, ne sme biti površen, ker je površnost v takem slučaju greh, slast' če je njena posledica laž. Kako je bilo v resnici s tisto miljardo mark T resnica. Godilo se to ni leta 1913. ampak še pred balkansko vojno. In le takrat je šlo za miljardo. Nemška vlada jo je bila res zahtevala za izredne vojaške potrebe. Resnica jo—in dr. Goričar bi jo moral poznati, če piše o tej stvari in bi jo aioral tudi priznati—da se je ,*oei%Jiia demokracija v časopisju, na shodih iu v rajhstagu na vso moč upirala tej zahtevi in v «Itorniei tudi glaso vala proti njej. Toda bila je poražen«. Mesčun ske stranke so glasovale za milj«)-du izrednih Ijaških izdatkov ip vlada je dobila večino, ki jo je potrebovala. . >, > To je bila gotqva in neizpjeinenljiva reč. Ostalo je le še Vprašanje, na kakšen način naj se ta ogromni izdatek pokrije. Vlada je te-'laj predložil» zakon o enkratnem davku u« premoženje in davku na dedščiue. Slutila je namreč, da bi se ji pri novih volitvah luijbrže piav slabo »odilo, če bi tudi to breme natovorilu širokim mu-»m na pleča; iz strahu, da bi to utegnilo koristiti socialni demokraciji, je izjemoma enkrat za htevala nekoliko žrtev od bogastva. Takoj se je pa pojavil egoizem l^upitalu. Juhkerji in veleinelustrijalci so složno račeli voditi zagrižen boj — ne proti miljardtiemit izdat-ku, ampak proti teinu, da bi se stroški pokrili iz njihovih žepov. Za ta zakon je; socialna demokracija glasovala. • * 'Ml ♦ > ''. • Ampak to ui tisto, kar trdi . br. Goričar. Zakon o izrednem vojaškem kreditu je ena reč. Ako M bili socialisti glasovali z« to, da se vladi dova-H ta miljarda, M se jim lahko očitalo, da so gla •ovali militaristično. Tega pa niso storili.» Ko je l^la miljarda odglasovlua, ni mogel nihče več preprečiti tega stroška: Kdiix> vpraša-"PN ki je še ostalö, Vil imelo z Izdatkom samim nič več opraviti, ampak je šlo le še za tem, kje naj ae vzame denar. Ako se ne bi bil du vek nalo» ÖI bogatinom, bi se bil naprtil delavskim slojem. Ce bi bili socialisti glasovali zoper "Vei n^gens nnd Erbschafts Steuer," bi bili s tem le pomagali junkerjem in kapitalistom. Taka je bila ta reč. Dr. Goričar bi jo pa red Pokazal tako, kakor da so socialisti pomagali, d * je itdatek v "znesku ene miljarde kron splo' iovolil Taka pisava, , ki postavlja resnico f»Jto ,u* vo, je nepoštena. !a posluževati se je more le človek, ki nima uameiia, da bi s svojim spisom po« magal resnici, ampak zasleduje popolnoma druge cilje. ' < ' Kako prihaja Goričar nad«lje do drsne trditve, da so bili nemški socialisti v tistem času pripravljeni dati vladi na razpolago slična posojila tudi za bodoča leta? Kje je to pobral t Kdaj, kje in kateri socialisti so to obljubili vladi? Dr. Goričar ne bo mogel povedati tega, ker govore zapisniki nemškega rajhstags ravno nasprotno. Toda kaj je Goričarju mar za to! On i-ma svoj namen, in ta mu pemvečuje vsako sredstvo, tudi najinfamnejše. Cim dalje prihajamo v njegovi razpravi, tem jaihejŠ« nam postaja vsa ped lost tegu pisanja. BAJKA IZZA KULIS, t Kaj je hotel lahkoumui avtor s svojo zlagano povestjo o socialno demokratičnem glasovanju sploh doneči t Odatavek, ki g« je post m vil zh uvod svoji istoriji, nam to pove. Tatu namreč pravi: "Ni težko iznajti, kaj se je goelilo za zavesami in kakapogajanja.se je vršilo (kakšna barba-rična slovenščina je to!) med nemškimi državniki ter zastopniki social no-demok rat ične stranke v leto pred sedanjo svetovno vojno ter tudi tekem meseca, ki je potekel neposredno pred vojno. Vedno je obstajal stik med obema." Vse skupaj pa pemtavlja pod zaglavje:: "Tajna pogodba nemških socialistov z nemško in av-strijsko vlado.'' Ali se dr. Goričar zaveda, kakšno brezdaujo infamijo je tukaj zapisal T Recimo, da bi bil res kakšen dogovor med nemškimi socialisti in obema cesarskima vluda-ma. To bi bilo tedaj resnično izdajstvo. To bi bil razlog, da bi se morali dotični socialisti absolutno pognati iz Internacionale. Rilo bi že drzno, če bi pisec dejal: "Jaz sumim, da je bil kakšen sporazum med socialisti in vlado." Sum je prost. Seveda, če se javno izreče, se morajo tudi zanj navesti razlogi, ki ga utemeljujejo. Toela ne le da ni dr. Goričar navedel razlogov z« stun; on je enostavno postavil trditev, in zopet nam ne pove niti najmanjšega dok«za zanjo. Goričar se upe trditi: "Vedno je obstajal stik mecf obema," namreč med socialno demokrucijo in kajzerjevo vlado. Kje se je pokazal ta stik! . Well — Goričar pravi, "kaj se je godilo *a zavesami." Ko je to dejal, je dolžan povedati, kaj je bilo tistu, kar se je godilo ¿a zavesami. Na kak-„tal uačin je on uiogal videti, kaj je za zavesami ? Ali kdo mu je povedal, kaj se tam godit Dr. Goričar nima izgovora. Ali poda dokaze, ali pa obvelja za obrekljivea. 4 Mi imamo pravico, da zahtevamo dokaze; on ima dolžnost, da jih doprinese. Dokaze! Ne svoje mnenje, ne trditve brez podlage, ampak trdne, pravoveljavne dokaze. „ Ali jih imate, dr. Goričar? Ce jih imate, tedaj na dan z njimi! Nemška socialna demokracija je en del Internacionale. Če je storila, kar Vi trdite, to se pravi, he je pred vojno obljubovala vl«di pod-• poro za militarizem, če je imela tajne dogovore z vlado, tedaj mora vsak drugi del luteruacioiialc nastopiti proti njej pred mednarodnim forumom. Naša zadeva ja to, zadeva vsega socializma. In zato imamo vsi pravico, še vee, imamo dolžnost zahtevati dokaze. Kje jih imate, dr. Goričar! Kjerkoli es», pokažite jih. Kajti temu. ne uide-te.->£»e jih nimate, tedaj ste obrekovali! • Da se ne boste izgovarjali: Dokazati morale, du so nemški socialisti storili pred vojno izdajstvo, ki jim ga očitate. Vse tisto, kur se je godilo po izbruhu vojne, spada v drugo poglavje. KAM DRŽI TA POT? L nasprotniki, ki tako mešajo pojme, kakor dela dr. Goričar, iu sicer očitno uumeiiomu, jc treba zelo jasno govoriti. Taki polemičarji gledajo navadno, da bi jim ostalo nekoliko stranskih in zadnjih vratic, skozi katera bi mogli smukniti. Zelo lehko bi se zgodilo, da bi avtor, namesto da odgovori na vprašanja, patetično zakli-ealj "Aha, vi zagovarjate Nemčijo!" To bi se namreč popoluoma ujemalo z metodo, po kateri je pisana njegova razprava. Treba je torej, da povetno, česar ne bi bilo treba praviti, ako ne bi opažali skokov v njejcovi razpravi. Razume se samo ob sebi, da nimamo z« oficielno iNcmčijo ne ene dobre besede. Vse njene grehe obsojamo, v kajzerizmu spoznavamo nevarno ugrožavanje vsake svobode in vsega na-* predka, in vse to smo tolikokrat fh tako jasno - povedali, da ne more biti o tem niti uajmanjšcgH dvoma. h tV naši polemiki sploh ne gre za .Vemčijo in za kajzerizem ; dr. Goričar naj torej niti ne posku--ša, da bi to porabil za špansko steno, za katero bi n* skril. Za socializem gre in za Strünke, ki -¿stoje na podlagi sewializm«. Kar se tiče pri tem Nemčije, je kljub vsem napakam in grehom, ki jih jc storila socialistične parlamentarna večina tekom vojne, vendar socialna demokracija edini faktor, na katerega more za bodočnost računati demokratična idea's. To, kar je po izjavah zaveznikov, p»-nv > sebno po izjavah predsednika Wilsona cilj vojne se more sploh le tedaj uresničiti, ako je v eami Nemčiji kakšen dovolj močan faktor, ki soglaš s temeljnim načelom teh izjav. Dr. Goričar si m^nda sam ni napravil jasne, slike posledic, ki bi se logično morale izvajati iz •ajerovega spisa, posledic, ki bi morale voditi na- ravnost v blaznost. Ou nam slika ves nemški narod kot krviželjno, gospodovalno in po svetovnem gospodatvu stremeče pleme. Da porazi vsak dvom, postavlja nemško socialno demokracijo ua oder, pakriéi:" "Poglej jo! To, kar je bilo po vašem,mnenju v nemškem narodu demokratičnega, ja od nekdaj prav tako imperialistično kakor kajzer sam. Nemec je Nemec; tudi če je socialist, je v duši militarist, imperialist in kajzerjevee." Predsednik Wilson je dejal, da se bojuje A-inerika za demokracijo. Če bi dr. Goričar imel prav, bi bila WiUoiio-va zahteva nemogoča, ali pa bi se morala vojn« voditi tako dolgo, dokler ne bi bil ves nemški narod iztrebi jen To pa spada precej med nemoŽ nosti; kajti dr. Goričar menda ve, koliko je nemškega naroda v Kvropi in bo razumel ,d« bi se svet izkrvavel, preden bi bila taka množina organiziranih in oboroženih ljudi uničena. Ampak predsednik Wilson je že takrat, ko je kongresu priporočal, n«> izreče* da je vojno stanje med Nemčijo in Zedinjenimi državami, de-, jal, da se bojuje Ataerika z nemško vlado, ue pa z nemškim ljudstvom. Pri vsem tem pravi Wilson, da se bojuje A-merika za demokracijo. Prezident in vsi tisti, ki enako govore, morajo torej biti prepričani, da so tudi v Nemčiji tla za demokracijo. (BIi se uamenoma ne pe>-zivanjo tukaj na socialiste, da nam ne ho dr. Goričar očital pristranosti). /muga zaveznikov, če bi bila dovolj popolna, bi lahko izsilila kot mirovni pogoj, da se odstavijo Hohenzollerni. Ampak to ne bi vpeljalo in vzdržalo demokracije v Nemčiji, če je v ljudstvu ne bi bilo. Ce pa verjamemo v možnost demokratične Evrope, se moramo vprašati: Na koga se more v Nemčiji naslanjati demokracija. Na junkerje ne, na Kruppa iu njemu enake ne, na Hindenburga in Ludetidorffa ne. Na koga torej? i Mi pravimo: Na zavedni del delavstva, ki je socialističen in ki bo po izkušnjah seelauje vojne v mogočno pomnožen. < Dr. Goričar pravi: Na nikogar ue. Čemu se torej po Ooriéerjevein mnenju vodi vojna ? "VRSTE SOCIALIZMA.'* . « Vrnimo se nekoliko ua2Sj, da spoznamo, ka-j&o luknjasto je znanje in kako plitva je vsa sodim drja Goričar ja o socializmu sploh. S ponosno gesto historičnega raziskovalca nastopa, razkriva pa ignoranco kakšnega vsakdanjega dunajskega kràcanskega socialca, ki ve o socializmu približno toliko, da "hočejo rdečkarji vae deliti." i Dr. Goričar filozofira o " treh vra&h socializma, ki so se po njegovem » pripovedovanju "tekom dobe, ki je bila pred francosko-nrtisk» vojno," borile za "nadvlado.*' To je vse zelo točne povedano! "V dobi, ki je bila pred francosko-prusko vojno" . . . Hm, * kdaj se je zaècla ta doba? Ali .misli dr. Goričar na dobo, ki je sledila ustanovitvi prve Internacionale, ali na dobo priprav, ali na še prejšnjo, ali ua vse skupaj? . ' Ciijmo, kaj nam ve naš učeni avtor povedati o tem. "Tedaj so se borile — tako nam pripoveduje — v Kvropi za nadvlado tri vrste se>cializma. Prva vrsta je bil francoski kolektieHzeui, ko-jegtt na jod lične jši zastopnik je bil Proudhon. Drugu vrsta je bila nemška socialna demokracija, katero je vstauovil Marx uv t ret ja je bil ruski komunizem, anarhizem iu nihilizem, Ici g«V je uveljavil Iiakunin, princ Krapotkin in drugi. Tekom te dobe je nadvludovula francoska i-deja. Nemška je sledila in ruska je ostala daleč zujlej. ."Z napovedjo fruucosko-pruske vojne jc stopilo to tekmovanje med francoskimi in nemškimi socialisti v svoj zadnji štadij. Francoski kolekti vizem bi si bil ohranil uudvlado med fteinškimi te orijami o socialnih reformah, če bi ne pe>razil« Prusija francoskih armad." Torej "francoski kolekticizem" in ujegs uaj-od ločne jši zastopnik Proudhon! P. J. Proudhon je doslej vedno veljal za e-uega izmed očetov — anarhizma. Njegova leta 1840. izdana knjiga "Qu'est ce que la Propriété" (Kaj je lastnina), v kateri imenuje lastnino sploh tatvino, je služila anarhistom za evangelij. Si-stem, ki ga razlag« v drugi knjigi "Systeme des Contradictions Economiques" (Sistem gospodar-«kih protislovij) je anarhičen. Kar je bilo propagande ua poellugi Proudlio-nove filozofije, ni nikdar nič zalegla, zlasti pa ni štela toliko, da bi se Proudhonova teorija mogi« imenovati "francoski socializem." Če bi že hotel na vsak način konstatirati posebno "vrsto francoskega socializma,'^ bi moral seči nazaj v dobo utopistov Saint Simona ali Fouriera; lahko bi se naslanjal na Babeuta: lahko bi govoril o Blan-quiju in blankizntu ; lahko bi naštel imena Louis Blanc, Considérant, licroux, Pecqucuer, Gäbet. Ampak če nam imenuje Proudhon« najodlienejše-ga zastopnika francoskega kolektivizma, tedaj postavlj« stvari na glavo. PROUDHONIZEM • Spomniti se moramo, da se je šele v Marxovi dobi precizirala razlika med komunizmom in kolektivizmom. Denes se navadno rabi prvi Izraz, če se hoče označiti skupna lastnina vsega, s kolektivizmom ne pa označuje sistem, ki se temelji na skupni lastnini proizvajalnih, prometnih in rax-deljcvalnih »redstev.Prej se je rsbila zdaj ta zdaj ona beseda, ne da bi se vsaki pripisoval drug, strogo določen pomen. Proudhon je v svojih filozofičnih, gospodar- skih, historičnih in političnih spisih strahovito napadal Louis Bianca, ( onsideranta», Fourriera in sploh zastopnike konmunizma in kolektivizma, torej tiate, ki so v«i igrali znamenito vlogo v razvoju socializma na Francoskem. V knjigi "ContracUctions economiques" ua s primer pravi: "Komunisti so ostrige, ki tiče brez dela in čuvstva skupaj na skali bratstva . . Komunizem je nesrečno pes;ojilo iz zaprašene meščanske ropotarnice, gnus pred delom, dolgočasje vpričo življenja, zatiranje misli, smrt osebnosti, pro-klamacija ničnosti. Kakšna inteligentna in napredna filozofija je pač komunizem . „ . Komunizem je vera bede. Poberite ae, komunisti! Vaša navzočnost mi je smrdljiva ogabnost in vaš pogled mi povzroča gnus!" O Fourieru pravi: "Nihče ne ve, koliko ueumuosti iu ignoiunce obsega falansterijaki sistem." O liouis Blancu piše: "liouis Blanc, ki stoji na meji socializma iu demagogije, za eno stopnjo izpeni republike, dve stopnji izpod g os pola Barrota, tri izpod gospod« Thiers«, je, pa naj pravi, kar hoče, veneiar le v, četrtem kolenu potomce gospoda Guizota, doktrinär." Krivično bi bilo odrekati Proudhonu gotove zasluge za socializem. Ali te zasluge so bilo le v njegovi kritiki, v silnih udarcih, ki jih je dajal kapitalizmu in s tem rušil njegov ugled. Imenovati ga zastopnika francemkega socializma j« pa popolnoma napačno. - IVotidhonov nauk, če se izlušči iz mnogih protislovij, v katerega ga je zapeljeval njegov način mišljenja, je bil individualističen. Kar je glav* ni element komunizma ali kolektivizma, namreč skupnost lastnine, se nikakor ne more izvajati iz njegovih teorij. Kar je nekaj časa igralo praktično vlogo iz njegovih idej, so imenovali mutuali-zem i to je bH nekakšen sistem vzajemne pomoči z brezplačnim krediton^ čigar ustanove bi bile kooperativne zadruge. marksibem in francoski socialisti. Dr Goričar postavlja francosko "vrstb socializma '* v nasprotje z "nemško socialno demokracijo," katero je "uatanovil Marx." Zopet vidimO tukaj netočnost našega avtor-^j« Nemška socialna demokracija — stranka V-ni bila ustanovitev Karla Marxa, ki je živel v Izgnanstvu na Angleškem in v Ameriki. Ta stran * ka, ki je do vojne ekaiaiirala kot enota, se jc ustanovila leta 1875 na kongresu v Gothi, oziroma še pravilneje leta 1891 v Erfurt u po defini-tivni združitvi Kiaenachoveev t Laieallovci. Eisen aška "Socialno demokratična delavska stranka" se je ustanovila leta 1869. Tu je bilo torej do francosko-pruske vojne veliko premalo časa za kakšen boj med "francosko** in "nemško vrsto socializma." Dr. Goričar bi pa menda rad označil beg med teorijami. ,Ce bi se hotelo govoriti o specifično nemškem socializmu, bi morali tako označiti Marxovo teorijo. Njene korenine so v komunističnem uiaui-festu, ki ga je bil Marx izdelal z Engelsom. Kakorkoli so se časi izpremenili cd leta 1848. in kakorkoli je v tem spisu marsikaj zastarelo, kar sta Marx in Engels sama naglašala, je to vendar dokument, ki označuje začetek modernega, na znanstvenih temeljih slonečega socializma. Vprašanje je torej: Ali je med idejami komunističnega manifesta in terorijami priznanih fran eoskih socialistov tako nasprotje, da bi se po pravici smelo govoriti o "umstvenem boju za nadvlado idej?" Porekati Marxove zasluge za socializem iu njegov gigantični pomen za njegov nauk bi bila otročarija. Toda niti Marx ni mogel skočiti v svet ves gotov kakor Minerva iz Jupitrove glave. Svet je bil že davno pred njim tukaj in preteklost je morala vplivati tudi na Marxa. Tudi on ni mo gel biti nič druzega, kakor produkt razvoja, četu dhzeio znamenit predukt. Začetki dela, ki ga je Marx kronal zlasti : svojim "Kapitalom," se pa nahajajo baš —- pri francoskih socialistih. Kar daje Marxovetnu delu poseben pomen, je njegov nazor o zgodovini, ki je krščen za "ma teri ja Matični nazor," dasi bi bila označba "ekonomični" boljša. Ne gre pa za ime. To se je vživelo in vsakdo danes ve, kaj si ima misliti če ga sliši. Česar pa ne smemo prezreti, je to, da se nahaja ta nazor, četudi še le v kali, že pri Saint-Simonu. Marx ga je jasno preciziral in trdno pod pri: priboril mu je veljavo; zato se Saint-Si-monu vendar ne more odrekati njegov pomen. Organizacija dela je ideja, ki jo je bil izrekel liouis Blanc. V komunističnem manifestu na Rajamo kritiko konkurence, stroja, delitve dela, randejevalne tendence privatne lastnine; komu-' nistični manifest razlaga, kako se sestavlja kapital is nad vrednosti, analizira delavsko mezdo; komunistični manifest naglaŠA razredni boj in socialno revolucijo ter povdarja, da mora delav. stvo kot razred osvojiti državno moč. <'e pregledujemo dela Že omenjenih francoskih socialističnih pisateljev, ne najdemo sicer pri njih sistematične celote, ki jo predstavlja Komunistični manifest, pač pa najdemo pri njih glavne elemente, ki jih obsega — tega v tem, o-neg» v onem delu. , / Komunistični manifest je takorekoč spopol-njena sinteza idej, ki «o jih izrekali francoski socialistični misleci, zlasti v dobi od 1840. do 1848 leta. Sam Proudhon je med njimi, ki j« n. pr vlogo stroja v modemi družbi analiziral in kritiziral popolnoma v zmialu, ki ne izraia w Komunističnem manifestu; njegova kritika lastnine je (Dalje na 6. strani.) Ai>VMlrnHKMKN I SLOV. DELAVSKA «M II itrMU P8OIF..TAUC1 . ......^-^MMMM-ftfjPff Kako se ubifa socializem. UkmMiMM M »»"*• IMS « d rt* »I P»M Sedet: Conemaugh. Pa. O LAVNI UBÀDNTK1: PKEDSKDNIK: Ivan Proator. «120 Ht. Clair Ave. Cleveland, Obiti, I'UDI'KKDHKUN IK: Jmip ¿erko, It. J\ J), 2, box 115 Weal Newton, r». TAJNIK: (Da No\ak, Main »t., Contmaugi, l'a. IDMOŽN* TAJNIK: Aab-ej Viiltleh, 170 Franklin Main Ht., O^aemangl», l'a. ItLA(iAJXIK: Jonip tele, 6.*i0i! 8t. Utnir Ave., rievolainl, Ohio. 11) M 01N t ULAUAJMK: Krank Pavlovi«, b. 047, Parent City, Pa. NADZORNIKI: t. nadaoralk: Ivaa A. Kaker, 20J llanover Ht., Milwaukee, Wie fi. aadieraik: Nikolaj Povla, 1 Craib ttt., Nuiarey UMI» N. 8. litUburg*, I'» S. natUoraik: I'rauk KauW. b. 73. I>ualo. Pa. POBOTN1XI: J. porotnik: Anton I.avril, bal S, Yukon, Pa. S. porotolk: Frnnk Bavtlek, 6303 UlaaaAve.. Clm eland, Ohio. J. porotnik: Anton Welly, boa 33, «upcrior, Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK f. J. Kara, M. D., «202 St. Clair Ave., Cleveland, Uklo. • POMOŽNI ODBOR: Martin Jagcr, Couvuiaugli, Pa. Ivaii Qra«*uer, 346 Kohs« I Ave., Juhnvtowu, Pa. Htelan Zabric. Coucnaaugh, Pa. Ivan Bubadilnik, Box 233, Houtli Fork, Pa. Ignati Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnatown, Pa. Praae Priatave, Conemaugh, Pa. GLAVNI URAD v kili it. 20 Main Ht., Ooneinaugk, Pa. Orala* Glasile: PROLRTAREC, 4006 W. 31at Ht., Cbieago, Ht Oaajaai taliva, eairoma ajik uradniki, ao uijudno proAeni, peliljatl trn dopise aaravapat na glavuega tajnika in nikogar drugega. IVnar tu«j m« i^iljn edino potoiu Postnih, Espreanih. ali HnnJnih denarnih oaknanif. nikakor pa no potom privatnih tekov. Nakaznice naj se naslovijn: Dlas Novak, Conemautrh bopoait Bank, Coaeuaugh, Pa., in tako naslovljene po.4ll.jn z mctci'ni m poro.I lom na naalov gl. tajnika. , V afa*aj", da apaaije druitveni tajniki |»ri poročilih glavnega tajnika k»k«> peaaajkljivoeti, aaj to nemudoma naananijo uradu glavnega tajnika, tla se v pri ketajo popravi. Zvezna komisija je na potu v j Sun Franeisco, du preišče zadevo MooueyJa in drugih delavcev, ki ho obtoženi diimiuitnegu napada mi dcuionstracijo /a vojno pri-1 pravljanj». Preiskava Im» obširna in temeljita. V NVashiiigtouu so razočarani, do stoji Frank O* man /.oprt opran pred svetom radi obtožnice, d » je unpeljaval h krivi prisegi, ko jt OnnOnDIIA 7V/P7A . (Nadaljevanje s.>. slrani.» rUUrUnnA L\LLlI takorekoč greda, na kateri se je rti;;vil Mar:;»»-—————— I "Kapital' ! v njegovem "CapaciN* det elaaaca • uniri^nw1 jc sijajno očrtan razredni l>«»j. Kjer govori dr. tioriear o "boju za nad vin do," je v resnici raavoj. SOCIALIZEM IN ANARHIZEM.• t tovorih» bi so laitRo o uolraiijib bojih v pr\ dobi Inlernucionale. Po mnenju d rja. uoričarjo je lilla to najbr/e nemška ustanovitev, ker j< Mnrxovo ime z njo nujlesneje spojeno. Ali ta Ki se ne more urgumculiruti. Začetniki dela zn In tcrnacioualo ho bili pravzaprav ancglcški delavci, iu prvi, do katerih so se obrnili, so bili francoski delavci. Na sestanku teli v Londonu se je priznalo potreba mtduarodiie delavske soiidaruosli in primerne orgmdzacijc; tukaj je prišlo v i tisto gibanje, i/, katerega se je porodila prva In teruacionnlji. Ampak tudi tukaj se uc uiore govoriti o boju /a nadvlado med Francozi in Nemci. Za izdela nje programu Interiutcionulc sta bila določena Italijan Mazzini in N\*inee Marx, ki pa je bit po svojem bivanju iu po svojem duhu sam pravzaprav Ix.lj Anglež. Njegov program je bil sprejet, in če bi že kdo po sili botet spravit! "boj za nadvlado" v to, bi kvečjemu mogel reči, »In je podlegel Italijan. Po ustanovitvi so bili pač v luteriincionoli boji. Ampak nikakor se ne more iz ujili izvajali boj za nadvlado med Nemci in Francozi. Nasprotju so bila glavno med socialisti iu a-narhisti, ampak to se ne more prenašati na na-rodiia i!-;. Na FraiteoalHn^ it. pr. mi eni Iti drogi nasprotovali, ne glede na to, da so bili olw»ji Francozi. V splošnem pa je bilo tukaj |»o revoluciji leta IMS gibanje preeej zatrto. V Nemčiji so bila iKtapvotju med UhmIIovcI in Ki*eiiacho\ i*i, torej zoi>ct lx»ji, ki so se vodili v domačih me juh. BAKUNIN IN RUSI. Kar pravi tir. Ooričar o "ruski vrsti socializma," je toliko kolikor nič. "Tretja vrata" po nje^oyih Uxdah, "Je bil ruski komunizem, anarhizem in nihilizeiii, ki ga je uveljavil ltr.kunin. princ K rojHitkin in drujji." V Dr. tJoričar si menda sam ne domišlja, da jr s tem znanstveno označil ruski socializem. (V meče koiiiunir.em, anarhizem in nihilizem vse v en koš, pri tem pa ne poda nobene razlage iu uol>e- Iz Arizone poročaj«»: Štrajkar-jf iz rudnikov v Cllftonu. Morcn-eiju iu Metealfu, ki so lastnina ^liannon (^opper kouipanijer kompanije, so glasovali, da sc vrnejo n«i delo, ker prkle preiskovalna komisija, ki jo ie imenoval predsednik, da preišče situacijo. Toda kompanije n«so pri volji odpreti rudnikov na priznal, da je Higallu pisal pisma podlagi teli pdgojev, ampak za Nekateri uradniki izjavljajo, du Jbtevajo, da se rudarji brezpogojne razumejo, kako je mogoče ju v- do vdajo v svojo usodo.' nemu tožiteliu Fickcrtu prezirati Strajkarji so brzojuvili «lel.n -voljo ljudstva in preprečiti svojjskemu tajniku WHaono, ki vodi odpoklie i»otoin splošnega glaso jkomiajjo, iu ga vpratuii za s\et. vanja, kako je mogoče izrabili so- ¡čc je pauietno, da se vrnejo na de-dišča, da branijo javnega to/.ite , io in na ta način čakajo prei>Ka-ija, ki lioče obesiti nedolžnega čl«»- ve. Delavski tajnik jiui je odgo-veko na podlagi krive prisege, du(vonl. da mu je všeč, če se vrnc-izdajo soduijske prepovedi, ki jo na delo, še preti en duspe ko-brunijo ljudstvu glasovati. misija na lice mesta. Washington hoče izvedeti, že je V štrajkarskih krogih govon». Fickert kajzer, ali če hočejo i/, u-jda nočejo kompanije vravnanja rada javnega tožitelja umazati stavkr, ampak da izrabljajo stav»4 Kalifornijo preti vsem svetom. Za-jke, da tako prikrivajo produkei-koti proti HČdnijskiin prepovetlim jo baklo, plnvrojo monj davka iu sta prejeli obe legislativni zbor-i prisilijo vlado, da plača preeej Iliri, governer ga je pa vetiral. , visoko eeno za baker. Ko so kom-Vse to je uganka za uradnike vlpanije izjavile, da ne odpro rud-VVasbingtonu in vsled tega hoče- uikov za štrajkurje, so raznesle jo izvedeti, kaj povzroča dolav-iniajo še enkrat tako visoke celic tem odpeljal proti rudniku in po-kot letu 1908, nočejo kompanije zval šerifa. cm*lf ju bil na mestu prodajati kož po tej ceni, in kljub1* četo najemnikov iu je aretiral; temu, da so tovarnarji, ki delajo 09 štrajkarjev na obtožbo, da ao čevlje za vojaštvo, \* velikih si r-jizgredi)iki. Strajkarji so najeli beli, na kakšen način izvisc naro- senatorja A. A. VVouleyja iz Fug-čila. "World" nadaljuje: 'MVi of»-fs»oua, da jih brani pred sodiščem, iščemo dobro prodajalno, v kutc- Sta, tko, kako i zašlo? ne auulize, pove « tem še manj kakor nič. Hc po m? bu o zgrešeno pa jé, če kužc Ha kun i na kot pred-stuvnîka ' ruskega »mrlaliznia'. llaknniu je bil au-irrbist in internaeioiuiieu revšolueionar. Tdeie- žcval se je vstaj v Avstriji kakor na Huakem, v Franciji kakor uu Nemškem. Ikikuniu je bil duševni ustanovitelj "Alliance Internationale de la l>emorigali zanjo. Tudi Krapotkiu te m* more imenovati prid-stavuik ruskega socializma. Anarhistične so v temelju tudi njegovo ideje, dasi se njegovi nauki pogostomu zelo približujejo ali pa tu^i popolno uu» strinjajo s socializmom. Med njim in llaktmi-iioiu m» razlike. Priltali Krupotkiuovih naukov ^.i-ve na Francoskem in n« Anglcškeui iu ^ AmeriM iu Sputiiji : dobe t>o tudi na Uuskem, ampak nu no ben ua«"in t*v ur more reči, da obwgajo njegove teorije vsaj večino socialističnih idej na Uuskem. Dr. (ioričar pravi, da je tekom "tiste «lolx«' nad vlado va la franeonka ideja, teniška ji je sledi la in rusku je ostala daleč zadej. Najbolje je, kakor smo pokazali, da pusti 44rusko idejo" popolnoma pri miru. ♦ "nndvladovala franeoaka ideja." Sodeč ožd,aSž(l Ampak absurdna je njegova trditev, da je "nndvladovala francoska ideja." Sodeč po njegovih l»esedah, da je bil Proudhon najcdličnejši zastopnik francoske ideje, bi torej morali verjeti, da je stol na prvem mestu — anarhizem. Kje pa je bilo tof V luteniacionali? Internucinuala je bila v "tisti dobi"—od svoje ustanovitve pa do fraueoHko-pruske vojne — edina velika organizirana predstavnica razredno zavednega proletariata. in kakor smo videli, je stala iu» marksističnem temelju. Sprejela je Marsov program in ga priznavala. "Nadvladovala " je torej — če se žr rabi ta sicer prav neumestna l>eseda — marksistična ideja. Kuknniuova " Alliance," ki je stopila 1. /v življenje, ni "nadvlodovala," ker je obsegala b< malo organizacij, predstavljala pa tudi ni . nikakršne " francoske" ideje. • Ta "boj za nadvlado" iu "hegemonijo francoske ideje" si je torej dr. (Ioričar skonstruiral, pnstiana. navijena jhmium'u zaka- I li^nog rada naših ofieirn. .la v je-Hijem, da ljudi, koji su jKistavljc-mJ iiii čelo jedilo organizacije, kan >to(je taj naš savez, ueiaaju prava. du diktiniju raskol u našim rutovima, več da \ rše volju naših čfanova! Veli se, da su neki dru-govi postali socijal-patnoti, i samo /ji t o, Sto »u takozvuni čuvari uvi-' Ujeli kroz mikroskop i d sam bio u stanju učluiti. Din isiM.i iutecMacijonelista sve dutje, dok i mene ne slrpaše u patriote. Dopisi.. KO JE ZA CJEPANJE I ZAHT0? Gary, Ind. Drngovi! I'red vama su glasovnice, kuje je iaduo (Jluvni Odbor Jugo*l. Soe. Saveza. (ilasovuice su izradj< ue tuko .zamotano, da kako gid glaniitc, vi glasate pro-liv saveza. Drugovi, glasovnice ari tu, i oue ne znače ni lnaujc ni ^iši', več dokazati cjeloiiiu svjetu i svim našim prot ivnb iuia, da ni-snio sposobni lusj ravljuti stvari 'Ui hladan i objektiva*i način, i du nismo dozii*li za sumu stvar, im 'i«ju rudimo. Kada pogltniamo kroz uuš organ izja\e pojedinih drugoxa, pa i Celih organizacija, tadn čovjek, I koji nebi bio zaiutcresovuii za istu st^ ar, morao bi čatl od do več za par čevljev kot v .etn 19J.">. Čevlji, ki so bili uu predaj po in par, so poskočili nn -ti», *10, >11 in $12 par. Najboljše Čevlje so prej prodajali po m in 12, zdaj so inijtožjiico veliki poroti proti prodaj po $11 do $16. — Trgovci;koraki zveri''. z usnjem in usnjarski tovarnarji ---—•— delajo odgovorne zn te raztuerc. Iz HeUtvilJe. III., poročajo: incsnrskc kralje in uvAžnlcc, ■ki:Obravnave radi izgredov v Kast kontrolirajo trg s kožami v Amc- Ht. Louis, pri katerih jc. do sto riki. oseb izgubilo življenje, si» ae pri-- , , če le pred sodnikom Ucorgc A. Drugovi! Naš Savez duuus stoji na rtibtl jed-ne klisure i samo s vest. članstva može, da. ga podi ži, n da se ne sunovratl u ucpmrat. Na nama je, tln mislimo, da pro'icavamo i da bOVlcmo do-voljno jaki, da saeuvatiio naš poki-et. KimI oy»ga djela, ne smijemo doz voli t i, da iluzije, stra nčar- j stvo, egoizam i druga lomu sltena čustva previa- ' daju našim razumom*, kod rešavanjo krize, koju pirživljuje naš pokret trelni —■; ako želimo dobro našem pokretu —do rodi razum i razum samo. Drugod? Pred nnmn dunas stoje glasovnice o predlogu g'avnog odboru, koji govori o podjeli nnšeg Snve/41 na anionom ne sekcije. Pri je nejjo glasujemo, st animo i razmislimo, j šla jc moglo pouukati gl. odbor na ovoj korak, j Moramo pot roži t i uzroka, da o njima mislimo « da sc prema tome kod glasovanju i upravljamo. * * o Agitacija kapitalističke Amerike z;? "prepa vedues" bio je počelok ouome, šlo dinas p reži V-Ijujemo. Svi smo mi protestovali proti* Io?* kapi tolističkog pokušajo i borili s«' svitu kilama, da taj pokušaj sprečimo. (lovorili amo: Dolje sa " prepa rednesom " V Doljc sa militarizmom! Hod« niči go ne treboju, oni go neče. No nadoilo je vrijeme, da kažemo u mjesto no šeg necemo i ono ftto hočemo. Princip socijoiizma nije samo da ruši, šla je zlo, nego, da u mjesto tog zla nagradi i uešto bolje. Kako čemo sugruditi to bolje.' Naravna stvar, da kad izmed ju više dobrih stvori iza beremo oiin, koja jest uajbolja ili ako izmedju dva unždno zlu izabercnn/ ono, ko j v je manjc. • Jetlu) su zastupali to mišljenje, da rudnik ništo nema i prema lome nemo sta, do bruni. A drugi — šta su znstupalif Koti ovog pitanja moramo stati. Zašto? Zar ne možemo na tt» odgovoriti? O možemo, kazati če drug Petar iü Marko; oni traže "Naroduu odbrunu". A št o jc to "Narodna odbrana"? To nOznamo, «ili "Uudni-č.ka Straža'' kaže, "tla su oni ljudi, koji ju zago-varaju, Jnplje glavč, social patrijoti,pristasc rata i. t. d. i da bi ili trcbnlo iskljnčiti iz nosili vedovo To jv jedini odgovor, kojeg bi mogli dobiti, je) oni ljudi, koji u Minil zagovora ju N. O., ni*u ni-Umi dobili piiliku, do kažu svojim tlrngovimn, sto Tnže tlruga Su vicha, koji je na ollor naaega po-oiii u istimi misli». \ kreta staviu svoje zdravlje., svoju povedi« )) i Lije po je leči, i irtthtk jc, do radnik imuni eksistencu, tuže ga- .rodi "uvrtd i" uradnika ništu i premo tome nema šlo du brani. No dali U. S. Kakva ironija! Kokvn ništavnost! Ako je 'to znači rešenje pitanja o militarizmu.' Dali smo nopče. neko vrijedjuo, to je bio uretlnlk II. S., jer J. S. S. zaključio je dva pata i novimki odbor R. Streže po tri puta, da se rasprava u R. S. š tam pa No u redni* K. S. našo o je /a sbodno, da tu rospravu l»ri u p«'č i tako spi-eči člouslvu, da sazua pravu istinu o tome ]>itanju i d:i uništi roti jed nog drugo, koji jc želio tinic, tla ueilii uslugu svojim drugoviuia V našem proletorskom pokretu. (4tl tada nastala je kod uredništva A. S. tuipo-leouska diktattti*a. kojoj je ua čelu urednik li. S. Onaj, koji nije dijclio isto mišljenje sa njime,. nije ntogao napisati nista u K. S. Ako bi "novin-ski tnlbor" bio |K)kušao, da primora urednika If. S., da se drži njegovih zaključoko, onda se.je grozi o so ostovkom. Novinski o. odbora, niti su ti ml bori po njegovotu mišljenju nopče potrebni. Naši nojbolji drugovi bili -su k le veta ni i oernjeni pred članstvom po uredniku H. S., a d« im se nije dala prilika, do se pred članstvom jem, do iinoju interes no srcu nn-opruvdoju. Članstvo jc šutilo, a ta šutnja davnla šeg pokretn. vcee klipšu za pt»jc-jc maha još gorui r»>akcijt i samovolji. A sail idiuciino, mesto do i straže, ko jr smo stali, pa se u čudu pitamo: Kako je do*lo do I urivac, ua mjesto toga trni si- ha-ove krize u našem pokretu? • F najuovijo vrijcDic Iznose se U. S. skroz i skroz lažni člauei p roti r drugo Kristanu o drug Sevieb i Todorovich stavljeni su pod porotu i "di^eipli-nnrtiu istragu" radi "uvmle" uredtilkn 1%. H •pju blatom no noše nojctllnc tlru-|gove, te. koko Sovicb ili laičidi žele, tía ae Ost vari srpska sekcijo, a p rije pok je bilo, kali o ti isti ljudi žele, tla se dokopoju urctl-jnlštra "Kad. Straže", o da su oni patriote i kako se na njih ne treba obozirnti, jer su i tako ueubro-jivi. Nu pogledujte našega umi-I niko ; heroj, nmčenik; policijo mi sa tilii cdgi/Vorom srušlli mililnrizam i rešili je 011 jedini sit svojim pristalicoma iinoo prilike, llzvukla iz stana, šlo je bilo tako Iz Minueapoiisu, Minn., poroča-1 Crowoiu. Piv) j« imel priti na vr- njegovo pitanje? Dali smo mi mogli kazati našim «la u H. S. vri jeclja i ocruujc tlmgove i lažno ib To : Mlini meljejo s polno |.«i o in ato dr. Lerov N. Bund.v. /amofea, HBUupnicimu n parlamentu, «In ka/u amcričltlv.i mlinarji obliubujejo, dn patle i dentist in politizar, ki sc nahajr kopitaliMimn :, llatlnici inSt^i nrmaju i.prrum ceno pri sodu moke «hI 42ô do 50; v drla v i Ohio in čaka, da ga i/. tow* nomnjn što tla brone.'" Nv drugo>i! centov. Tillo bi prav. roce illinojskim oblastim. Njego- .Mi znodemo, tla dokle g«tl jc i jttlna zemlja ---- va obravnava jc odloženo, do-; oružann poti daiinAnjlm sistemom, da doli« nc- Kast St. minovno moraju i oatnle zemlje biti ojužnno, pu mnkor Olle bile i podpuno ^socijnlističkc. Zalo soeijiiliaani kaže : pred članstvom oi»tužuje. Treba da ih očistimo, te "social patriote", da bi se popovlnk i reakcijo lakie širila. A da bi paeao što lakše u^pio, pišu se ulsuta nu sve strane, u tim pisni ima laska se i •;rdl se, prema tome, kako gde pnli, i kroz ta pismn .-tvaro'se mržnja izmedju dmgovo, jer ono nojlok>" "posvadi pa vladaj". Druvovi' Pm| ovakovim okolnostima wijed Kksckutiva "Ameriške delov- kler ga ne prlvrtlejo v| skc.fcderacije" jc izdalo poziv zo lionis. 11?. letno konvencijtv ki se letos(i No vrsto sto prišlo llcrhcrt F vrši v lluffalu N*. V. Konvencijo NVood in llnrrv Hobiuson. Obto- Kad več oruije mora, da po^tojl, onda mi nič k i rod i pri unjboljoj volji jest nefuogitc. -I se prične tlne 12. novembra. Dele-'ženn sta umora. Zn njima pride j tražimo, da to oniije predndote u rnke, du narod držim, tla «c podj«la 11 outonom.ne sekcije Ur-d ili rvojim glasovanjem odlučuie o ratu i miru i u opie, gdje če to OTtt&je npotrebiti. Mi čemo se nvjeritl «^nmi o o- t pitanju, nko nzmemo n rnke knjigu: "Ciljev! putevl m»c. , \ d/inokrneijc" nI K. Knntskog ili "ii.*vt»luciju i galje morajo biti izvoljeni dva,pred sotliscfc Albert M. McCrobc. : tedna pred konvencijo in imeim ki jc obtožen požiga, morajo Idli uaziianjcnn Frank ------------» se iMirnditi lia bol i nece biti princij» jt«lno Morrisonn, tajniku '' Ameriške tlela v»kt» federacije". "Ali tem ie poalal zaostalo aa r očal ao ia MProltiarcaM7 ifiiiiiWr'aiAi mai tiimflaffr liiifi " itf im bol jim plotloui. Miho et jrviij zajidiiiei, 11 kojoj mišljenje, ^egt» najbolj« mlMjenje, stvoreno rio. bod ne m diakuaijom i M obodnim razpravljanjem Polovina, Detroit, Mich. M strašno, tlo ga je odmoh piidlla. Znate, .on pozna je zakon!... O«* ta ko re, do govori o rodu onih |if* • čujnih ljudi, koji su bili |»rotr»* j njuni na gadniji način i izdi"^a* mnogo lei'u borbn so policijom i so svlm ostalim zostiipnic' no d«-|nnšnjeg društva ... j »ieli Straža za ista organ fiviju Ha»? Jesmo li mi s\i raviiopnoj»« u nošerinten-d<»nt sa čivfla v poljedeljskem dc-partmentu izjavlja, da bo novi zakon za >hladne »hraurbe povzročil, da bo gospodinja lahko spo-znala, če je' zaklana kokoš sveža, ali če je še več mesecev ležala v hladilni shrambi. Odslej morajo biti vsa živila tako zaznamovana, da se spozna, kdaj so prišla v shrambo in kdaj iz nje, lastniki hladilnic morajo imeti oblastveno dovoljenje in morajo naznaniti vladi, koliko imajo živil v shrambah. <'e n* bo zakon izvrševal« ne Hodo več mogli leto dni «tare pet-irtnine pro -dajati za svežo. Narodni ierak pravi: "Parite na val beli denar ru črn« dneve." To pomen ja toliko kakor ^trvo pazite in hranil« dokler nt« le «dravi in mladi, da bost« imeli nekaj ca stara in onemogla leta. Vsak »'love k mora pačiti in hraniti, ke le to je edina pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nastran, se lahko eeni kot Itemeljni kamen ¡>oslopia za katerim vsaki stremi. Dobro j« vedno imeti na pametu narodni icrek ki pravit "Zrno do zrna poguba: kamen nk kamen palača". Najtežje je po*etek ali hrec po«Vtka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati val denar le danea, ampak pačite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite valo ban/no kajifico. Mi sprejemamo denar na kraailao vlogo in plačamo po 1% obreati od njega. PnAiljanu» denar v Italijo, Rusijo in Francosko. 1'rodajemo prve ponojtlae mortgage (»arkeee) In dajemo v nn-Jem variie hfanila« predale. ^ \ sprejema upise ca psrobrodno potovanje v staro domovino po i*» Bla« Island Avenue. Ohlcaf •. CL Kapital, vloge ia prebitek cnsla nad $0,000,000 Izšla ie knjiga Monlzem VABILO aa vdtts jesenske veselic«, zvlsaka A v soboto zvečer, dne 13. oktobra t. 1., v I . Pilaen Auditorium dvorani, 1657-59 Bluc Ialand Ave., blizu 18. ul., Chicago, III. Uljudno vabimo bratsk^ društva in slovensko občinstvo iz Chicage in okolice, da se polnoštevilno udeleže te naše prireditve. % Ingrala bo dobro znana "Žaček" Orchestra. Začetek ob 8mi zvečer. Vstopnina 25c. Korpcrativna društva vstopnine prosta. — Dame v spremstvu vstopnine proste. Za vsestransko postrežbo in dobro zabavo bo v polni meri akrbel ODBOR. ¡[ na veliko j j plesno veselico in vinsko trgatev | katero priredi j Socialistični klub štev, 171 J. S. Z V VUKON. > V 4* Vi * dne IS. oktobra v Slovenskem Donu 1 * * .u.aia«aaaaaaaassssa/ VABILO na veliko - veselico z vinako trgatvijo katero priredi • Jugoslovanski socialistični klub številka 114 V DETROir, MICH. v nedeljo dne 14 oktobra, T "Delavskem Domu", , 387 Fe*ry Ave. Naša vinska trgatev in viničarji ter viničarke- v narodnih nošah je nekaj posebnega. Pridite vsi fn prepričajte so LetoSnja veselita bo de prekaiala slorvečo od lanske^ leta. Nn veselo Svidenje v netijo dne 14 oktobra. "T ~ Vetelični odbor V 1 « Jesensko zabavo z najra/ni»vrslne|šlin progranen. pleasn la (NHHtliuli. I.H »IL». __* . illrldelaaaks Igro Don* la aa la|en* priredi Dramatični lodsek Soc. pev. zbora Naprej v South Side Turn Hali, 471 National Av«., v nedeljo, dne 14. oktobri* t. I. Pri programu sodelujejo i* pri jaznosti vsi slovenski in hrvaaki pevski zbori izMilwaukee ter dva izSheboy«an, Wis. Začetek ob 2 uri popoldne. Začetek igtle ob pdi osrnifi zv«er. 'Vstopnina 15, J 5 in GOc. /enske v spremstvu moških proste. fMlIMMMIMMHMMM^ za ohioaAke volilcb ^oclaliuiina »trjmka je inaeno-William A. Ciinnca kandida-ta o k roi m> ga sodnika proti Ali-Jp« T. Zomanu. K&inmi jr kandi-'hit republikanske stranke. HooialUtiini kadidatje za viije Vladni mlsek ra iavor. je uve«lel da mnogo amoriftkegA ^slrago prepoved za isvoa /l«t»i, ki pridr na HpalukO, odide SW «Î4I X tyw'j«. Vlada auiai, f\an^ijo. » - n 4 », ; /lata, ki potem v- 14 if* ;c •» a .;«, V. |MMt.l> i.li yfcrj to liQ<;b'a*9f pji IS«.*^ ,tf*vo «urt^íf BELGIJA Ol DEUOA VPEAÄANJA PROLIjiTAREC £ eàs (Konec n 1. strani.) bi to ostaiu, če bi se sklenil mir po ucmskem programu. Ali prav tako ne razume, da bi hotela Avstrija svojo porcijo v Kuiuuniji. Toda važnejše je vprašanje Srbije. Marsikaj ktuo a« slišali o bodoči usodi Srbije, ampak nič obveznega nc. Kar je dejal Betkmann Hollwcg, je pa gotovo najznačilnejše. * Mogoče, da bi prav raajtaia Srbija lahko obstajala nadalje," Se je U-rasii kaaeelar. Torej -».ohreeals bi se ns vssk način. • 1 1 W *f ' " * s Koliko bi ne ji vzelo, pač ui povedal. Ampak ,to sptr>b nt najvažnejše. Glavno je to, kje da bi se ji kaj .-vzeli. In ,pe,rasnik-izjav aii smo orjern preiti. naj.tílPs<í ji 'k^n sctcuevduia-u'cga ozemlja-ob bolgarski mfji. Otudi ne bi M-,letit bi popolnoma naravno moral rasti. Odvisna ne bi bila od nje le Evropa, ampak ogromen kos ostalega sveta, iz česar bi se sama ob sebi morala razviti pohlepnost po svetovnem gospodstvu. Ifo to neiz- . offibno stremljenje bi vsak dan žugalo % vojno. Nevarnost pa ne bi tiéala le v Nemčiji in v njenem imperializmu, ampak tudi v ostalih deželah in njih odvisnosti. V Nemčiji bi poželjiv ost grozila miru, v ostalih deželah bi mu grozil straih. Meseca januarja je imel Oerard svoj pogovor z Bethmann Hollwegom. Od tistega Časa pa do danes ni bilo iz Nemčije slišati besede, ki bi kazala, da so se njeni cilji ispremenili in da so njeni pogoji res mirovni pogoj-i. O miroljubnosti čhrkajo neprenehoma kajzerjevi uradniki. Kakor je videti, so vse te besede hinavščina. Vsak trono-tek se vidi, da ima kajzeraka tolpa c*le koše za hrb;nih namenov. Kakor je bila Nemčija odgovor ia /a izbruh te vnrjne, je 4iviá odgovorna za jyfrtfcr * n*«,«* »K»yjo y,-zce¡t£)t rv t % j^Amrttflte** povd&nM tftfbi*t*feM|i. §f*trije vled%<»vtóktvnetad»vpljil^znjk-átonom nemškega kancelarjA'' MiehceliBa pred glavnim odsekom rajhstaga. Kritika njegovega govora je, če se odštejejo vladni listi, vseskozi nepovoljna in ostra. Enaki absijajoči kritiki je podvržen tudi govor nemškega zunanjega tajni I» dr. Kuehlmaana, ki ga je imel ravno Um nsnad na jen v Atstftji tajska •• A rlieil glasilo avMtrijskih socialistov. Ust piše Aieri d togim: ... »"Kdor je-imel kakšno upanje v Miehaelisa, se je zmotil, Mož nima ne sledu toplote, niti trohice osebnosti. Vse, kar je povedal, je tako leseno in okorno, da je bil njegov govor že v začetku obsojen na jalovost. Zunanji minister, ki je sledil kaneelanrju, je povedal nekaj vee kot par ppeíictuh fraz,. Govoričil je nekaj o želji Nemčije, ki )u sc rudu prilagodila željam papeža za mir ¡0 ustvarila razpoloženje za mirovno pogajanje; toda .kako,naj se ustvari ra/.poioženje, rče noče kancebir povedati mirovnih pogojev In sc vrhu-iegr širokousti, da hoče imeti nemška vlada proste roke v Belgiji? ^ Politične razmere v Nemčiji so tako mizer-ne, dn ne morejo biti bolj. Mogoče je hotel Mielia-* eljs potolažiti vsenemee; ako je pa v resnici imel nsmeu podkrepiti gibanje aneksistov, tedaj je vsako govorjenje v Nemčiji začusten mir navaden švindl. In če tudi ni mislil na aneksije, morajo njegove klaverne besede vendar pokopati vsako nado za mir. Večkrat smo že videli Nemčijo, ko je stopila* pol koraka naprej, potem pa velik korak da bi nova republika štela pet miljonov Lit vin- > Predolgo čakati se ne Isplača. r RAD BI ZVEDEL cev in dvs uiiljons in pol Letov, ki uočejo biti j Navadno človek premalo pazi zu svojega prijatelja Joe Widtunr, pod Rusko, uiti v poljski državi. Zs svoje ozeiu- nn svoj želodte Dela celi daj» in kateri se je pred petimi% meseci Ije označujejo pokrajino severno do Itige, zaped- (V trudi za kruhom, uaje se kur'nahajal v Coaltou, III. Ct kdo iz- no do Bjalostoka In južno do Mazurskih jezer ^ -----......- 1 d v------1 1 ' ' m------— ' ,ni iztočni Ikusiji z vsem obrežjem baltiškega morja. V to pokrajino spsdata tudi pruska mest s Koenigsberg in Insterberg. Za svoje glavno mesto štejejo Vilno, kjer bi rsdi postavili litvinsko vse llAHI&^e L Biftno* Airesa poročata d* Ih» prediiednlk Lpigoven resigniral 1?, oktobra, ko poteče leto «{ni, odkar je bil izvoljen. Govori se, da hoče odstopiti- zaradi slabega «drevja, t»>ds to je baje le tea ita^Vim NeuičijL* JCakor jr znano, je hotel ar-gentinski knhgres iiia mane afere nemškega poslanika Luxbnrga napovedati Nemčiji vojno, če-mur se. pa predsednik upira. Iz Amsterdama poročajo, da je papež naprosil generala Falkenhayns, nemškega generalnega guvernerju Belgije, za potni .list kardinalu Mer-cierju, ki bi imel iti še pred Rožičem v Rim ns važno politično posvetovanje. Falkcnhayn je odgovoril papežu, da kardinal dobi potni list le pod pogojem, da ne "zlorabi svojega potovanja v prid protinemški propagandi." . . , r ..... i ^ - ■ t ' » liist "Niši-Niši" v Tokiju javlja, da je Ju- l>onska ponudila Združenim državam 100,000 ton ladij, ako prekliče Amerika svojo izvo/jio prepoved na jeklo. Japonsko ¿eli, da sc ponndeni par-niki vporabijo za prevažanje vojnega materijala v Rusijo. U Stockholma javljajo: Švedsko ministrstvo, ki je resigniralo vsled poraza vlade pri volit-• vab, je ostalo pri ostavki. Kralj Gustav je povabil voditelje večjih strank na razgovor in jim razkril željo, da bi rad videl koalicijsko vlado. Povabljena sta bila konservativca admiral Lind-man in M. Trvgger, liberalca Eden in Kvamze-lins in socialista Branting in Thereon. Nemci so začeli graditi oklopne kare po vzgledu angleških ali takozvane "tenke." Oborožili jih bodo s tripalčnimi topovi »n strojnimi puškami. <• ; "..4 . t ---- ¿tA izLlfarfireibk JHp^ajb, . da. je'prišlo do m gšn» aletuo^u.^-Ml i m»«™»* kri^k re»s|iy. pa:(*aei¥»a; bo če, da-iNPanejo»-v >kabiaetu Jaiietje. - Voditelji buržvaziuh slojev v Rusiji stoje im stališču, da nima kongres postavne pravice ime-novati mirustre, ¿eprav predstavlja velik in vs-Uu dfi prebivalstva. V kongresu so zastopani nsdloma ne da bi doKro preŠve-|Wo4 rojakov ve za njega, iuij mi čil jedila lu znaki neprehave zu- nssnani, ali pa naj se sam javi. prtja, težav iu glavobola se mu iftCEM zde malenkosti On se ne ozira, da tu,|j NVUja «eno Ano Drab, ki jc bi se zdravil, in iz teh malih zAa-.|pr(l| Jobrim tednom odšla od kov nastanejo bolezni. Triui4jev p^ liaj liazaj, ker otroci Elixir Grenkega Vina, odvračuje ^ nj0 7V\0 žalujejo. (> že neče te zle nasledke. T red i iu izsnaži droh, povspeši te)^. izboljša prebavo in utrdi celi žiVol. Cena Po vseh lekarnuh. Ljudje ki tr|i!e z reviuatizmom, uevralgijo naj vnamejo naš svet in poskusijo Tri-lterjev Liniment. Ta lek je bil namreč skušan pri tisočih trpečih. Pomaga tudi pri spahueuju nu-tegnenju, oteklinah itd. Cena 25 in 50c po vseh lekarnah, po |>ošti 35 in 00c. Jos. Triner, manufak-turni keinist, 1333 Ave.. Chicago, lil. (Adv.) živeti z menoj, potem se lahko sodnijsko ločiva iu greva vsak »tvojo pot. Ako kdo izmed rojakov ve za njen naslov, naj mi ga naznani. Frank Drab, P; O. Nokomis, 111. Ali ste sapasiU, da Vam je, ali da Vam bo v kratkem potekla naročnina? CARL STROVER Attorney «t Law* Za»t op» m vmI» »od»W»h 1339 Ashland |Specialist za tožbe v odškodninskih zadevah. t St. sobe 1009. 133 W. Washington Street. CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main 3989. nrírenen po nsčinu, ki gs le rabil star moder menih S O R O L Me je izkszal čudovito uspešnem m krc« »«lodcu Im trebuhu, kola »rfit, naduho, glavobol, i «gubo tok«, prehlad T glavi, itd. itd. Priredi va lato kompenija. ko del« slavni "Hala Ex-peller" »toro vredno »red-»tvo u wdr«nenje. Pameten èlovelc ima eno •tekleniro vedno pri rekah ffte in ««e v v«eh lekarnuh. U pa pri ^ P. AO. SICMTES CO. 74-fld.. Waešia|rten Street. NKW YORK Pri prehladih * - Ali veste za letovišče Martin «Sigafte vra» 1« pr*a. kakor tndl MopaU • ^ Polt,^arja ? . eda. To je " VIL-s Or. Rkhter-)ev«B » LAOE INR" s prostornim vrtom PAIN-EXPELLER Vodnjak z studenčno vodo na UMaknje tako) oiijMjieo ia prijetno. Martinovi Ta rm i, je pozna n po vsej ledlas prsvl e vsrstveoo soamks sidra. J Mcin iae » lekarnah In naravaoet od Ogden Ave., bliSO CPStne Želez- e. AO. RtCHTBR sce.^ ^ ^ p0stajc, Lyons, III. Telefon-_/____sliu številka 224 M. Central Hotel LOUIS RABSEL. Conemaugti, Pa. . shajališče ' Fred. Moaebarger9 umuiiim , LASTNIK. SLOVENCEV. KfROSNA. fit. Te Won 1199.* MODERNA KNJIGOVEZNICA. Okusno, hitro in trpežno dela za -privatnike in družtvs. Sprejemam« naročila tudi izven mesta. ^ % Imamo moderne stroje. Nizke cen« in poltena postrežbe. BRATJE HOLAN, 163S Blue Island Ao«., (Sldfv.) Ckicago, lil. SLOVENCI • pristopajte k SLOVENSKI NARODNI POD PORNI JED Ji OTI. * Naročite si devnik "Prosve-fa". Lisrt stane za celo leto $3 0t^ rpol leta pa $1.50. I . Vstanavljajte nova društva. De^ set članov(ic) je treba za novo druAtvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Avs. Chicago, 111. •r. W. C . Okleiitrl. M. D.! Zdravnik sa notranje bo lesni in ranocelnik. Zdravniška preiskava brezplačna — pla čati je le zdravila. 1924 Blue Island 4jre., Chicago. Ureduje od t do 3 po pol.; o4 7'do 9 «večer. Isven Cbi^ju^s live«'bolniki SS^ ^iiejo'slbV^fisko. P- t v.c .o. .y. ii' ar.r. t j . * r, vt j. i. ¡ — - Volja"- pijic,' d» bio vlsda vstrajala pri'Svoji zakt^ri «a koalicijo v kabinetu. Keren-skij ¿e baje ie, izbral nove ministre in o tem in-forudral delegate delavsko-vojaAkega sveta. l>eie-tfaii s • , (r Stockholma poročajo: Dr. John Szlupas, lastnik Jitvinskegs lista v Sc ran tonu, Ps., ki je bil v Rusiji in je sds j na povrstku v Ameriko, je isročil tuksjinjemu ameriškemu poslsniku Morri sn dolg apel na predsednika Wilsons ca samostojno litvinsko republiko. Apel so podpisali Lit-vinci in Leti, ki se nahajajo v Rnslji. Dokument vtsklada zgodovino Utvinov in dokazuje da eo •pfivueM i« evsje Dr. 11« WasWngtonft jsvljajo: Tukaj so priSle nn dan informacije, da so ameriški učenjaki iznašli dva pripomočka zoper submarinke, ki sta že v rabi in sta rniJnla aktivnost nemških potapljač za (M) odstotkov. Amerika je poslala pravočasno, ko je bila Anglija v veliki stiski, flotllo razruše-valeev, opremljenih r. dvema Iznajdbama', ki so vrgli suhmarinsko kampanjo i r ravnoteJfjo v prid Anglije. nost v svojih knjigah. (> banka drrno ipekulira.in se ji pride na ¡ded, mora tp takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-akirnno, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljšim. v»ega tega banka hitro ne popravi in stori, irgubi vse nadaljnje ugodaosti in pravice, ki Tjih vživajo banke, katere so ardru*ene v Clearing Uonse. Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali ie ni sprejeta v Cleraing llousa ima slednja «n to |lober v «rok. , Na drugi atraui pa je o banki, ki je članica te «ve«c, ie to dovolj jasen dokaz, dn imi dobro imovino.