LETO XXIII. — Številka 99 Ustanovitelji: ob«, konferenc« SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, S k. Loka b Trti«. - izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar K Oclonvorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVE KRANJ, sreda, 5. VIII. 1970 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 194? not tednik. Od L Januarja 1958 kot pol tednik. Od L Januarja 19NI trikrat tedensko. 04 L Januarja 1964 kot poltednlk. In sicer ob sredab in sobotab ZA GORENJSKO PODELITEV ZLATE PLAKETE TRŽIČA KOKRŠKEMU ODREDU. Na svečani seji družbenopolitičnega zbora občine Tržič je zlato plaketo v imenu kokrškega odreda sprejel njegov nekdanji komandant tovariš Prezclj. Izročil jo je v varstvo tržiškemu muzeju in tako bo našla častno mesto med dokumenti o dejanjih te partizanske enote. Občini Radovljica in Tržič praznujeta 20. jubilejni mednarodni Gorenjski sejem v Kranju i>d 7.—18. avgusta Na petkov] slavnostni seji splošnega zbora v počastitev občinskega praznika kranjske občine so podelili tudi nagrade občine Kranj za leto 1970. Skupinsko nagrado je za 25-letno lntenzre* no in zelo uspešno delovanje na področju zborovskega petja prejel zbor France Prešeren, posamični nagradi pa sta prejela dr. inž. Kus Miloš iz K2K za uspešno raziskovalno delo o pridelovanju semenskega krompirja in Franc Oman, direktor IBI, za izredne uspehe pri vodenju podjetja. (A. 2.) — Foto: F. Perdan Praznik Petega avgusta Občani radovljiške občine slavimo svoj občinski praznik. Ta dan smo si izhrali v spomin in počastitev na 5. avgust 1941. leta, ko je bil po sklepu vojno revolucionarnega komiteja KP za Gorenjsko ustanovljen v osrčju Jelovice Cankarjev bataljon. Le-ta je postal udarna pest u »ara proti nemškemu okupa-torjfU, elitna enota porajajoče se partizanske vojske, ki so jo sentavljali v glavnem borci — domačini. Cankarjev bataljon je bil prva večja partizanska fonnacija lela 1941 na Slovenskem, ki je v neprestanih bojih zadajala težke izgube nadutim nacistom, ki so s silo orožja in terorjem hoteli iztrebiti gorenjsko prebival* stvo. Iz tega bataljona so se pozneje razvile nove in številnejše partizanske enote, ki so v štiriletni osvobodilni borbi odločilno pripomogle k popolnemu uničenju in izgonu zavojevalca do končne osvoboditve domovine. Letošnji občinski praznik se ujema z jubilejno 25. obletnico osvoboditve^ z obdobjem veličastnih neprimerljivih uspehov v razvoju in rasti občine. Bilo je v tem če tristo letju težkih, včasih komaj premagljivih ovir, trpkih trenutkov, neljubih napak in spodrsljajev, ki so nas čustveno in materialno prizadejale toda s žarom ustvarjalnih ho* tenj, zavestno voljo in požrtvovalnostjo vseh smo vztrajali. Zato smo ponosni na prehojeno pot. io nas je utrdilo v prepričanju, da smo delali dobro in da smo skušali kot smo najbolj znali in zmogli, izpolniti dolg do vseh tU stih, Id so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo in za vse, kar danes imamo. Ne bo se nam treba sramovati pred zanamci. Občani radovljiške obči. ne lahko z zaupanjem gledajo v svojo prihod-njost. Bogatejši so /. izkušnjami, ki so jih kalile » zavestne uubjekte novega samoupravnega socialističnega sistema, zavedajoč se, da sj>lošnl družbeni interes predstavlja tudi njihov lastni — osebni interes hi da Je pot v socializem edina alternativa napredka in obstoja. Jošt Rele i-——a. Naše delo je balo uspešno... Naša občina praznuje svoj praznik vedno na prvo nedeljo v avgustu, kar najbolj sovpada z obletnico prvih storžiških žrtev — 5. avgusta 1941. Tega dne so padli pod nemškimi streli prvi borci za svobodo v našem kraju. Zato je ta dan eden najpomembnejših mejnikov v zgodovini Tržiča. V oborožen boj za svobodo pod vodstvom Komunistične pariije Jugoslavije se Je vključilo tudi veliko število naših občanov, ki so s krvjo in nadčloveškimi napori prispevali pomemben delež k osvoboditvi in izgradnji nove družbene skupnosti. Ob letošnjem prazniku 25-letnice osvoboditve naše domovine s ponosom zremo na prehojeno pot, saj nam ta pogled potrjuje, da so se ideali borcev in večine naših občanov uresničili. V teh naših 25 letih smo dosegli take uspehe, ki morajo Zadovoljiti tudi najbolj zahtevne in kritične občane našega kraja. Tržič je spremenil svojo podobo. Pa ne samo kraj, tudi Tržičani so postali drugačni. Vsa povojna leta trdega dela in samoodrekanja so rodila bogate sadove tako na področju gospodarstva kot pri oblikovanju novega družbenopolitičnega sistema. Ta sprememba se čuti tudi v mišljenju naših ljudi, proizvajalcev in samoupravljavcev. Naj te moje trditve ilustrirajo vsaj naslednji podatki: čeprav se velikost občine vsa povojna leta nI spreminjala, je število prebivalcev od leta 1945 do danes naraslo od 9733 na 12.056. Da je Tržič izredno vitalna občina, dokazuje število aktivnega prebivalstva, saj znaša število občanov z lastnimi sredstvi za preživljanje 7850, po odstotku zaposlenih pa je občina na 4. mestu v republiki. Družbeni bruto proizvod bo letos Uresničen v vrednosti 476,724.000 novih dinarjev. Eden izmed kazalcev rasti standarda je tudi narodni dohodek, ki je znašal 1. 1945 29,220.000 din, pred petimi leti — v prvem letu gospodarske reforme — 81,742.000 din, letos pa bo ta številka dosegla že 142,120.000 din. Vse to je rezultat velikih prizadevanj delovnih ljudi Tržiča in vlaganj delovnih organizacij In družbene skupnosti v gospodarske in negospodarske naložbe. V 25 letih smo zgradili v občini 1543 stanovanj, od tega 1188 % družbenimi sredstvi, če ta podatek poenostavimo, nam pove, da se Je skoraj polovica družin preselila v nova stanovanja. Nedvomno ti skopi podatki kažejo, da je bilo preteklo povojno obdobje za občino Izredno uspešno in predstavlja veliko pobudo za nadaljnja prizadevanja. Prav zato s toliko večjim zadovoljstvom lahko iskreno zaželim vsem občanom Tržiča v imenu občinske skupščine in v svojem lastnem še mnogo delovnih uspehov, v njihovem zasebnem življenju pa veliko osebne sreče In prijetnega počutja. MARJAN BIZJAK RADOVLJICA Vrsti turističnih prireditev v posameznih centrih v radovljiški občini se bodo te dni pridružile tudi prireditve ob praznovanju občinskega praznika. Tako kot prejšnja leta, bodo tudi tokrat proslavili občinski praznik na različne načine. Od osrednjih prireditev vsekakor velja omeniti XIV. Gorenjsko razstavo umetniške fotografije in medklubsko razstavo barvnih diapozitivov. Odprli so jo včeraj (torek) ob 18. uri v dvorani Graščine v Radovljici Razstava bo odprta od 5. do 9. avgusta. Vsak dan ob 19. uri pa bodo predvajali tudi barvne diapozitive. V petek ob 16. uri bo v veliki dvorani občinske skupščine slavnostna seja obeh zborov občinske skupščine. Na seji bodo med drugim proglasili za častnega občana radovljiške občine univerzitetnega profesorja arhitekta in svoj čas predstojnika katedre ža arhitekturo 86-letnega Ivana Vurnika. Isti dan ob 17. uri pa bo pred Grajskim dvorom v Radovljici tudi promenadni koncert. A. ž. JESENICE Predsednik občinske skupščine Jesenice Franc žvan Je izročil v soboto nekaterim zaslužnim družbenim in političnim delavcem občine odlikovanja, ki jim jih je ob občinskem prazniku podelil predsednik republike Tito. Anton Može Je prejel Rod republike s srebrnim vencem, Alojz Tišov in Janez Fazlar sta prejela Red zasluge za narod s srebrnimi žarki. Red dela z zlatim vencem sta prejela Franc Taler in Stane Torkar, red dela s srebrnim vencem pa Branko Bric, Bernard Jakopič, Sandi Kotnik, Pavel Lotrič, Anton Zidan, Slavko Osredkar, Miroslav Krkoč, Uroš Župančič, Jernej Pogačnik in Rozalija Pogačnik. Medalji zafluge za narod pa sta prejeli Franc Pungerčar In Ludvik Zaje, Rudi Hlebanja, Janez Pšenica in Kristina Grandovec pa so prejeli medalje dela. V imenu odlikovancev st je za odlikovanja zahvalil Uroš Župančič. - Jk V soboto je bila na Jesenicah slavnostna seja občinske skupščine, ki so se je udeležili zvezni in republiški poslanci, med njimi je bil tudi podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj, in predstavniki družbenih in političnih organizacij. Predsednik skupščine Franc Zvan je v slavnostnem govoru dejal, da je občinski praznik priložnost za ugotovitev razvojne stopnje Občine, čeprav je gospodarstvo na Jesenicah napredovalo in doseglo zavidljive uspehe, sredstva, namenjena splošni potrošnji, na Jesenicah niso velika. Žvan je prav tako dejal, da delovnim organizacijam ne smemo jemati več sredstev, kot smo jih doslej. Prav tako je poudaril, da bi se morali integracijski procesi v občini razvijati hitreje kot se, posebno v trgovini, turizmu in gostinstvu. Tako je namreč zapisano v resoluciji o razvoju jeseniškega gospodarstva. Predsednik je V govoru obdelal tudi obrt in dejal, da smo tako družbeni kot zasebni sektor premalo razvijali. Ko je govoril o zaposlovanju, je ugotovil, da se na Jesenicah ne srečujejo s pomanjkanjem delovnih mest, ampak s pomanjkanjem ljudi. Po slavnostnem govoru so podelili odlikovanja predsednika Tita in Cufarjeve ter Gregorčičeve nagrade. Posebna delegacija pa je odnesla venec k spomeniku NOB na Obrancih, kjer je bila 1. avgusta 1941. ieta prva večja bitka v Sloveniji in v k t teri sta padla jeseniška skojevca Koren in Arzenšek. -jk Na Jesenicah so praznovali Ob jeseniškem občinskem prazniku je bila v dbčirri vrsta prireditev. V petek so otvorili novo proizvodno halo Iskre na Blejski Dobravi, zvečer pa odprli skupno razstavo članov likovne sekcije DOLIK. V soboto je bila ob osmih zjutraj delovna seja občinske skupščine, dve uri kasneje pa slavnostna, na kateri je govoril predsednik skupščine Franc Žvan. Na seji so podelili odlikovanja pred-ki dnika republike In Cufarjeve ter Gregorčičeve nagrade. Pb seji so odborniki in predstavniki družbenih in političnih organizacij obiska- li novo aglomeracijo Železarne, halo na Blejski Dobravi, nato pa je predsednik žvan s simboličnim lučajem odprl novo avtomatsko kegljišče v športnem parku pod Meža-kljo. Odborniki in ostali gostje so se nato seznanili z načrti podjetja Kovinoservis in hotelskega podjetja Gorenj ka, nato pa so odšli- v Kranjsko goro, kjer so si ogledali gradnjo novega hotela Central, makete predvidenih turističnih objektov in načrt za Karavanški predor. Ob prazniku so bila tudi številna športna tekmovanja. -Jk Tonček Dežman 50-ietnik Ob prazniku občine Radovljice, ko se spominjamo dneva ustanovitve Cankarjevega bataljona, nam misli nehote zastanejo ob tistih, ki so 5. avgusta 1941 stali v vrstah prvih borcev te slavne enote ki je na svoji borbeni poti skovala slavo partizanske vojske po vsej Gorenjski In Sloveniji. Med njimi je bil tudi mladi, neustrašeni bo-rec-mitraljezec Tonček. Rodil se je 12. junija 1920 v Številni delavski družini v Lescah. V težkih predvojnih časih se je kot delavec jeseniške železarne že v mlndeni-ški dobi povezal z naprednimi skupinami železarjev in komunistov. 1940 je po Večletnih preizkušnjah postal skojevce. V usodnih aprilskih* dneh 1941 se je prijavil kot prostovoljec v jugoslovansko vojsko, ki pa je nepričakovano hitro kapitulirala. N* poziv partije se je že julija podal v partizane. Bil le borec v komaj ustanovile')! Je-lovftki četi, rtato pa slovitega Cankarjevega bataljona. V bol Mili se je izkazal kot hraber In sposoben mitraljezec, poslal je desetar in v zgodovinski dražgoški bitki komandir rezervne grupe, vendar Se -vedno mitraljezec. Z junaštvom in sposobnostjo je vzbujal pozornost sobor-cev. Vodil je drzne napade in diverzantske akcije po vsej Gorenjski. Naglo je napredoval v komandanta Je-lovškega nato Kranjskega in nazadnje VDV bataljona. Ob osvoboditvi je bil na položaju namestnika komandanta II. brigade VDV. Zaradi hrabrosti, sposobnosti in zaslug za narod je bil proglašen za narodnega heroja. Prejel je tudi številna visoka vojaška odlikovanja. Po vojni Je končal vojno akademijo in je opravljal odgovorne dolžnosti v JLA. Tiho, skoraj neopazn6, čeprav še vedno požrtvovalni in aktivni sodelavec v mnogih družbenih organizacijah občine in raznih forumih ZZB v republiki In zvezi, Je slavil petdeseti rojstni dan. Ob jubileju mu vsi, ki ga poznamo, kličemo še na mnoga, zdrava leta! rttiiiiiiiin.....iiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiniiiiH......milili.....m.......iiiiiiiiiiiiiiii.........iiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiimiiismi..........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii........miimiimii......iiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiii......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiimiiiiiiiuiiiii I Okovinotehiva S IMPORT Celje I BLAGOVNICA FUŽINAR I JESENICE I Velika reklamna prodaja I na mednarodnem sejmu v Kranju s od 7. do 18. avgusta Pralni stroji Gorenje I. a kvaliteta od 1.950.— dinarjev dalje hladilniki Gorenje in Zoppas SEZONSKA RAZPRODAJA štedilniki Gorenje elektrika, plin, kombinirani, super od 350.— din dalje tovarniško znižano Kredit brez porokov in obresti poseben popust pri nakupih z gotovino reklamne tovarniške cene strojev prodaja blaga z lepotno napako brezplačna dostava na dom Poleg tega: IZREDNO UGODEN NAKUP POMIVALNIH OMARIC Emo Celje in Gaber POSEBNO UGODEN NAKUP KERAMIKE skodelice, vaze, krožniki, servisi SEJEMSKI POPUST DO 80 % Kupujte dobro, kupujte poceni, a najboljše in najceneje boste kupili v paviljonu blagovnice Fužinar uiuimiiiiiiiiiiiiiiiNmiiiiiiimiifiimiiiiH Zaposlitev za lOO jeseniških zeha 31. julija, so na Blejski Dobravi odprli nov industrijski obrat kranjske Iskre, v katerem bodo montirali releje, jih justirali in pletli žične oblike Pogovori med kranjsko Iskro in jeseniško občinsko skupščino o gradnji Iskruie-ga Industrijskega obrata v jeseniški občini so se začeli lani jeseni, in to prav zaradi tega, ker je bil problem zaposlovanja ženske delovne sile v občini iz leta v leto večji. V zamišljenem industrij- skem obratu pa bi lahko zaposlili kar lepo število žena. Zato sta oba partnerja novembra lani podpisala pogodbo, ki je obvezovala jeseniško občino, da zgradi delovne prostore, Iskra pa mora preskrbeti opremo. Pogodba prav tako pravi, da mora Iskra v novem obratu do konca 1972. leta zaposliti 200 žena. Vendar vse kaže, da jih bodo že na začetku obratovanja zaposlili skoraj 100. Prvotno so bili za možno lokacijo Iskrinega obrata iz- Dražfi funij Po informacijah republiškega zavoda za statistiko so bile v Sloveniji v juniju življenjske potrebščine v prl-•nerjavi z majem dražje za M odstotka. Najbolj se je Podražila stanovanjska opre-j*18, in sicer za 1,3 odstotka, brana in higienske potrebščine za 1.2 odstotka, razvedo in oddih za 0,6 odstotka, tobak in pijača za 0,5 odstotka itd. Iste cene kot v ^aju so veljale le za kurjavo in razsvetljavo. V primerjavi z lanskim junijem so se cene dvignile za 11.8 odstotka. V primerjavi z lani se je najbolj podražila kurjava in razsvetljava kar za 14,7 odstotka. Hrana je dražja za 14,5 odstotka, medtem ko so stroški za stanovanje narasli le za 7 odstotkov. Poprečni življenjski stroški v letošnjem prvem polletju so za 10,8 odstotkov večji kot lani v Istem obdobju. zdravstvena služba v Kropi Delovni kolektiv tovarne Ujakov Plamen v Kropi je v Zadnjih letih štipendiral Zdravnika splošne prakse, zobozdravnika in nekaj me-oaeimskih sester ter zgradil ttove prostore za obratno •fabula« to za podjetje in ofcolico. Kolektiv je vložil v ambulanto in za kadre fi-Bančna sredstva z namenom, bi se izbodjišala zdravstvena služba v Kropi in oko-Dejansko pa se je sta-tW v primerjavi s preteklimi poslabšalo. Ves mesec ™*J" je bila obratna ambulanta v Kroni zaprta. Delavci in svojci Plamena in okoliških podjetij so v mesecu juliju 1970 imela na voljo zdravstveno pomoč v 11 km oddaljeni ' Radovljici. Tudi v avgustu bo zdravnik ordinira! v Kropi le enkrat tedensko ki medicinska sestra dvaikrat tedensko. Šele septembre je obljubljeno, da bo medicinska sestra v ambulanti vsak dan in zdravnik trikrat tedensko. Prebivalci Krope in okolice so upravičeno ogorčeni, ker je bila pred omenjenimi investicijami v Kropi zdravstvena služba bolje organizirana. * C. R. brani trije kraji v ot 'ni, in sicer Hrušica, Mojstrana in Blejska Dobrava, vendar so se Iskrini tehnologi zaradi čistoče ozračja odločili za Blejsko Dobravo. Skupščina je pogodbeno z železarno najela zemljišče in jansuarja lotos Ia zemljišče in januarja letos Načrte zanj je na osnovi skic s tehnološkimi zahtevami izdelal Metalprojekt iz Ljubljane, gradbenih del pa se je po engenering sistemu lotil jeseniški Kovinar. Prostori za proizvodnjo so bili projektirani tako, da je bilo kar 70 odstotkov gradnje montažne. Zaradi tega je bila gradnja tako hitro končana. Po prvih izračunih je veljala 220 starih milijonov dinarjev, ureditev dovozne ceste, zelenic in ograje, skratka okolice, pa nadaljnjih 27 milijonov starih dinarjev. Da bi bila dekleta, ki se bodo zaposlila v novem Iskri-nem obratu na Blejski Dobravi pripravljena za delo. je organizirala Iskra marca in aprila lelos princevalnl tečaj za justažo in pletenje žičnih oblik. V Iskri pravijo, da so s priučevanjem zadovoljni, kar dokazuje tudi podatek, da so večino deklet že sprejeli v delovno razmerje. Vendar jih do konca leta ne bodo sprejeli le 100, kot je bilo prvotno predvideno, ampak se bo število najverjetneje povzpelo na 140. Predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Žvan nam je v razgovoru povedal, da sta tako Iskra kot občina svoje pogodbene obveznosti v celoti izpolnila, čeprav ni bilo lahko, saj so bile naloge zahtevne, roki pa napeti. Ob tej priliki se je zahvalil Gorenjski kreditni banki, ki je odobrila 150 milijonov starih dinarjev kredita. Zaželel je, da bi z banko tako sodelovali še naprej. J. Košnjek Cestno podjetje Kranj razpisuje javno licitacijo za prodajo dveh osebnih avtomobilov ' ZASTAVA 750, LJ 413-90 in LJ 413 86, leto izdelave 1964. Vozili sta v voznem stanju. Licitacija bo 17. 8. 1970 ob 8. uri na sedežu podjetja, ogled vozil pa je možen v času od 10. do 14. 8. 1970 med 10. in 12. uro na sedežu podjetja. Izklicna cena je 3.500.— din po vozilu. Pravico do udeležbe na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe, ki pa morajo pred licitacijo plačati na blagajni podjetja varščino v znesku 350.— in se s potrdilom izkazati licitacij ski komisiji pred začetkom licitacije, pravne osebe pa lahko namesto -vplačila predložijo potrdilo banke, da razpolagajo s sredstvi v ta namen. Gneča na slovenskih mejnih prehodih Prvega in drugega avgusta je šlo prek šestih slovenskih mejnih prehodov v obeh smereh skupno 697.897 ljudi oziroma 245.756 motornih vozil. Več potnikov oziroma vozil je prišlo v našo državo kot pa odpotovalo iz nje. V teh dveh dneh je prišlo k nam kar 120.638 motornih vozil, s katerimi se je pripeljalo 325.492 tujih turistov. Preko ljubeljskega prehoda je prišlo k nam 105.358 potnikov, od tega 99.242 tujcev. Na drugem mestu pa je sicer najbolj prometen prehod v Škofij ah, na katerem je prestopilo našo mejo 103.057 potnikov, od tega 82.316 tujcev. Po podatkih zvezne carinske uprave je v prvem polletju letos prestopilo našo mejo skoraj 32 milijonov domačih in tujih potnikov kar je za 18 odstotkov več kot v istem obdobju lani. V prvih šestih mesecih je odšlo iz Jugoslavije 5,6 milijonov domačih potnikov, prišlo p» 53 milijonov. Promet domačih potnikov je bil večji z» 28 odstotkov. V istem času pa je prišlo k nam 10,8 milijonov tujih potnikov ali za 12 odstotkov več, iz Jugoslavije pa jih je odšlo 9,8 milijonov ald za 15 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Maloobmejni promet pa se je povečal za 14 odstotkov ia sicer je z maloobmejnimi izkaznicami prestopita državno mejo 16,4 milijonov potnikov. V prvem polletju j a peljalo prek maše meje devet milijonov avtomobilov, avtobusov in drugih motornih vozil kar je za četrtino več kot v lanskem prvem polletju.' Prvič podeljene plakete Tržiča Danes praznuje tržiška ob-ftina svoj praznik v spom,in na 5. avgust 1941, ko so pod Storžičem padli 'prvi tržiški partizani. Prireditve potekajo že od 31. julija in so se jih občani v velikem številu udeleževali. Svečana seja družbenopolitičnega zbora občine Tržič je bila v nedeljo, 2. avgusta. Na njej sta spregovorila predsednik občinske skupščine Tržič Marjan Bizjak o pomeniu tega dne in o gospodarski rasli občine ter predsednik odbora za proslavo 650-lotmice Tržiča Vlado Erjavšek, ki je na ta način tudi uradno proglasil začetek tega praznovanja. Takoj po svečami seji pa je podpredsednik občinske 6kupščine M i lam Ogris zasa1-di'1 spominsko lipo. Na svečam seji so podelili domicil Pokrajinskemu ko>-miteju KPS za Gorenjsko ter celotnemu Pokrajinskemu cktivu OF za Gorenjsko in plakete Tržiča. Te plakete, letos tudi prvič podeljene, pomenijo najvišje priznanje zaslužnim občanom in organizacijam. Podeljujejo se za izredne dosežke na gospodarskem področju, za družbenopolitično delo, za aktivnost ali dolgoletno uspešno delo pti razvijanju kuLturno-pro-svetne im športne dejavnosti v občimi, za humanitarnost, razvijanje in krepitev sodelovanja z zamejstvom hi za življenjsko delo posameznikov. Za Letošnje leto so sprejeli udeleženci družbenopolitičnega zbora predlog komisije za odlikovanja, naj se izjemoma podeli več plaket, in sicer enajst. Zlate plakete PARTIZANSKE ENOTE KOKRŠKEGA ODREDA za svoj pomemben delež v revolucionarnem boju slovenskega naroda med drugo svetovno vojno, posebno še, ker je kokrski odred s svojim obstojem in borbami omogočil razvoj boja na širšem območju Gorenjske, proti koncu vojne pa tudi med sosednjim koroškim prebivalstvom. Kokrški odred se je razvil v letu 1942 iz tržiške čete, ki je bila peta po vrsti ustanovljena regularna partizanska enota v Sloveniji. Kako pomemben je bil obstoj odreda in njegovo delovanje, zgovorno pričajo hude borbe in akcije, ki jih je okupator organiziral proti njemu, da bi ga uničil. Ni šlo za tako veliko vojaško silo odreda. Njegov pomen je bij predvsem v tem, da je organiziral široko politično delovanje na terenu, v katerega mu je uspelo vk'jutiti dobršen del gorenj- skega prebivalstva, da se je kot en mož zagrizeno, vztrajno in junaško boril v neenar kopravni borbi proti nemškemu okupatorju, ob konc/u vojne pa še proti domačim izdajalcem — beli gardi. V zadnjih dneh vojne je pohitel kokrški odred tudi na Koroško, da bi zavaroval narodnostne meje slovanskega življa onkraj meje. Na svojem pohodu je osvobodil Begunje, kjer so trpeli mnogi rodoljubi. Osvobodil je tudi interni rance v taborišču onstran Ljubelja. S tem je dokazal infernacioTiafmi pomen, s katerim je bila prežeta naša revolucija. Na njegovi tradiciji in borbenih izkušnjah sloni koncept vse ljudskega odpora, saj je bil šola im dom mnogih borcev. Zato naj to povezanost med odredom in Trži-čem simbolizira Dud i podeljena plaketa. KOLEKTIV TR2IŠKE TOVARNE KOS IN SRPOV ob 650-Ietnici Tržiča im kovašlva. Tržiška tovarna kos in sipov je verna naslednica pred stoletji porajajoče se kovaške dejavnosti v občini. 2e po tradiciji, predvsem pa s prizadevanjem delavcev — kovačev ki iz roda v rod bogatijo to vrsto proizvodnje, se je podjetje razvilo iz obrtni-ško-cehovske dejavnosti v moderno industrijo kova&tva. še posebej je treba omeniti uspešno prilagajanje njenega proizvodnega programa zahtevam modernega časa in uvel javljanje njenih izdelkov zunaj naše domovine. Kvaliteta proizvodov, ki jo potrjujejo zaščitni znaki in ime, ta'ko tudi neposredno uve-3javLja ime Tržiča v svetu. LOVRO CERAR Tovariš Lovro Cerar se je rodil 1915. v Zalogu pri Moravčah. Sodeloval je v N03 od 1943. leta, ko je bil tudi sprejet v Komunistično partijo, januarja 1945 je bil ujet in odpeljali v koncentracijsko taborišče Mauthausen. Po osvoboditvi opravlja pomembne družbene dolžnosti. Bil je član in funkcionar nokdanjih okrajnih forumov, poslanec ljudske skupščine Slovenije in dolgoletni predsednik občine Tržič. Sedaj je zaposlen v tovarni Lepenka kot direktor, de vedno opravlja pomembne dolžnosti v organizacijah SZDL in ZK v tržiški občimi. Tovariš Cerar ima velike zasluge za vsestranski razvoj Tržiča, še danes pa se čuti njegovo delo na področju gospodarstva im še posebej pri razvijanju samoupravnih odnosov. Pod njegovim nepo- srednim vodstvom je zraslo lepo število kadrov, ki danes opravljajo odgovorne dolžnosti na različnih področjih dejavnosti. Srebrne plakete MIRKO BREJC Tovariš Mirko Brejc se je rodil leta 1906 v Velikih Laščah. V stari Jugoslaviji je končal učiteljišče. Zaradi naprednih nazorov ga je med drugo svetovno vojno okupator zaprl im poslal v internacijo. Po osvoboditvi je prišel v Tržič in bid ravnatelj nekdanje vajeniške šole, osnovno šole heroja Grajzorja in v zadnjih letih na šoli heroja Bračiča. Letos bo odšel v za-služenj pokoj. Kot pedagoški delavec ie dosegel pomembne uspehe. Poleg tega je bil vsa povojna leta aktivno vključen v družbenopolitično življenje oočime in širše družbenopolitične skupnosti (do! gole [m i okrajni in občinski odbornik, pred-sodm-ik in član raznih svetov in komisij). Predvsem se je z uspehom loteva«! kuiiurno-prosvetnih in socialnih vprašanj. JANEZ KAVAR Tovariš Janez Kavar je po rodu Tržičan, rojem 1908. Kot učitelj se je takoj po okupaciji povezal z narodnoosvobodilnim gibam jem, zaradi česar ga je Okupator izselil v Srbijo. Po vrnitvi odtod se je zaposlil v Ljubljani in ves čas vojme sodeloval z osvobodilno fronto. Po osvoboditvi je prišel v Križe iu bil ravnatelj na tamkajšnji osnovni šoli vse do lotos, ko odhaja v pokoj. Tovariš Kavar se je izredno uveljavil kot pedagoški delavec v slovenskem prostoru. Aktiven je bil tudi v družbenem življenju, kjer je izstopalo njegovo vestno in požrtvovalno delo. Sedaj deluje v krajevni skupnosti Krize in skrbi zlasti za lep izgled vasi. SILVA BERTONCELJ Tovarišica se je rodila v Trstu, vsa leta bivanja v Tržiču je bila zaposlena v EPT, sedaj je upokojenka. Je znana sindikaina delavka, bila je trikrat proglašena za udamico. Po upokojitvi pa aktivno deluje v organizaciji Rdečega križa, odlikuje pa jo vestnost pri delu. ALBIN NOVŠAK Eden najbolj znanih športnikov — planiški skakalec se je rodil leta 19T5 na Primorskem. Med okupacijo je šel skozi begunjske zapore. Po SIMBOLIČEN ZAČETEK PRAZNOVANJA 650-LETNICE TRŽIČA. V nedeljo je zasadil spominsko lipo v starem dehi Tržiča ob Kurnikovi hiši podpredsednik občinske skupščine Milan Ogris. Poleg številnih občanov so se slavnosti udeležili tudi zastopniki gorenjskih občin in nekateri poslanci, med* nj:mj tudi podpredsednik zvezne skupščine dr. Marjan Bre-celj. vojni se je naselil v Tržiču. Ima veliko zaslug za elektrifikacijo številnih gorskih vasi, zaselkov in domačij. Kot strokovnjak je vodil vsa dela pri izmenjavi električnega omrežja v občini in pri izgradnji transformatorske postaje. Bronaste plakete FRANC ZALETEL V Tržiški tovarni kos im srpov je 50-1 etni obratovodja zaposlen že 33 let. Pridobljeno znanje je prenašal na mlade delavce, kot nekdanji udarnik in vesten delavec ter člam ZK pa si je pridobil tudi zaupanje članov kolektiva in bil večkrat izvoljen v organe upravljanja v podjetju. Tu se je zavzemal za dobro gospodarjenje in za napredek podjetja. CILKA ZAVRL Tovarišica Zavrlova. rojena 1927., je zaposlena v BPT od leta 1945. Vsa leta je aktivno delovala v družbenopolitičnih organizacijah v podjetju, bila je članica občinskega komiteja ZK in občinska odbor-niica. Vseskozi tudi aktivno deluje v organih upravljanja v Brr. JAKOB MEGLIC Tovariš Meglic se je rodil 1918 v Lešah. Član ZK je od j leta 1943 in je bil aktivni j udeleženec NOB. Pred upo- kojitvijo je bil zaposlen v BPT. Danes Je izredno aktiven družbenopolitičen delavec v rojstnem kraju na vseh področjih. Več mandatnih dob je bil tudi odbornik' občinske skupščine. JAKOB NEMEC Tovariš Nemec se je rodil* 1913 v Podljubelju. Od 1942 je sodeloval z narodnoosvo-bodillnim gibanjem na teranu, kasneje pa je odšel v partizane. Po osvoboditvi se jO zaposlil pri gozdnem gospodarstvu Kranj, bil je predsednik centralnega delavskega sveta. Poleg uspešnega poklicnega dela je izvrševal tudi številne družbenopolitične naloge, član ZK je od leta 1943. Sedaj živi kot upokojenec v Podljubelju. Predstavili smo vam prve 'nosilce plaket Tržiča. Svečani seji so prisostvovali tudi dr. Marjan Breccilj, podpredsednik zvezne skupščine, zvezni in republiški poslanci, predstavniki kokrškega odrt* da in JLA, predstavniki gorenjskih občin ter delegaciji Sainte Marie aux Mineš in Borove!j. V kulturnem prr> gramu je nastopil tudi dojen slovenskih opernih umetnikov basist Friderik Lupša,. tržiški rojak. Tudi praznovanje je prešlo v zaključno fazo. Danes bo spominska svečanost pred spomen iikom pod Storžičem, v naslednjih dneh pa se bodo do sobofce odvijale še letne igre, ki bodo letošnje uspelo slavje zaključile. — ok SREDA - 5. AVGUSTA 1970 GLAS * 5. STRAN iHiimimiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiEiiiiiiiiiuimiiiiim 1 £ Ob občinskem prazniku = gorenjskih občin so obča- ni prejeli skupaj s poseib-I ninii izdajami Glasa tudi I dopisnico, s katero so 5 lahko enostavno naročili I Glas. V prvih dneh avgu- | sta je prišlo v maš naroč- | niški oddelek kar precej = teh naročilnic, celo več = kakor običajno. Zanimalo ~ mas je, zakaj so se novi ^ naročniki naročili na naš I časopis. Upamo, da nismo II bili preveč radovedni, ven-"I dar pa je vsako mnenje naših naročnikov za vse, ki časopis ustvarjajo, zelo dragoceno in smo zanj hvaležni. 4 v p r a š a n j e 3 o d govori illlllIlllllllIIIISi:!ltllllIllIlllIIIIlllII1tIIlHSIIIIHIlIIIIIIIIIIIIIIIIIlltllllIltllIlll331llltlllllllllIIIt:iIillSltltllf« Vrhovnik Stanislava, Drulovka: »Soseda ima naročen Glas, zato sem ga večkrat tam prelistala im prebrala, kar me je zanimalo. Časopis mi je všeč, ker primasa novice z Gorenjske, nekako domač časopis je. Že od nekdaj rada berem, tudi knjige. Za branje si vedno najdem čas, najraje kako uro po kosilu, največ pa seveda v nedeljo popoldni. Tudi mož rad prebira časopise, zato ni bil nič proti, ko sem napisala naročilnico. V Glasu rada preberem zdravniške nasvete, pa tudi kaj o vlaganju zelenjave, pripravljanju jedi z mešalcem in seveda ostalo, kar se tiče gospodinjskega dela. Sedaj bomo imeli dva časopisa Delo in Glas. Mislim, da bo kar dovolj za nas, glede na stroške za naročnino, kakor tudi glede na čas, ki ga po dolu imamo za razvedrilo.« pisnica za naročilo časopisa pa nam je prišla kar prav. Kolikor Glas poznam, moram reči, da mi je kar všeč. Najbolj me zanimajo mali oglasi, preberem pa sicer vse, kar se dogaja v kranjski občini. Ob nedeljah popoldne, takrat imam čas, pa časopise bolj podrobno preberem.« Kaučič Marija, Kokrica: »Do sedaj sem pn sosedi vedno malo pogledala Glas, potem pa sva se z možem dogovorila, da ga naročiva. To sem sicer mislila že lani, no ta do- Benedik Jože, Stražišee: »Glas smo do sedaj vedno kupovali v trafiki. Vendar pa to ni zanesljivo, saj ga večkrat zmanjka. Ce pa si naročen, potom te časopis ne more zgrešiti. V Glasu vedno rad preberem nesreče, male oglase in razne novice. Ljudi poznam, pa me zanima in veseli, če kaj o njih preberem v časopisu. Z zanimanjem prebiram vse domače novice, za to, kar se dogaja izven naših meja, se ne zanimam posebno. Raje izvem, če je kaj novega doma. Zabavno je prebirati tudi ženi tovarn j-ske oglase, človek nikoli ne ve. No pa to je bolj šala. Ne moti me, če je dolg članek, preberem vse, če rae le zanima. Po večerji navadno vzamem časopis v roke in ga prelistam tudi dvakrat ali trikrat, da ne izpustim kakšne vesti, ki bi me zanimala.« Vsem, s katerim1 smo se pogovarjali, so za odgovore lepo zahvaljujemo in želimo, da bi bi!i z Glasom zadovoljni. Vse predloge im mnenja, ki nam jih naročniki posredujejo v pismih ali kako drugače, skrbno preberemo ia jih upoštevamo. iiiiMiiiimmiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiijjH Razprodaja rex mizic Slovenija avto ■ 1 Ji w* industrija \\\ pohištva stol STOL kamnik ^ Jugoslavija i paviljon MIME na Gorenjskem sejmu POHITITE! Izredna priložnost v času Gorenjskega sejma od 7. do 18. 8. 1970 Vsi avtomobili in motorji, kupljeni v času sejma 27. CENEJE Prodajni paviljon pred Tekstilno šolo — Kranj Kompas Bled s turistično poslovalnico in Kompas hotelom vam nudi vse turistične in gostinske storitve. Kolektiv se priporoča in čestita vsem delovnim ljudem in prebivalcem občine Radovljica za občinski praznik C im X X KAMNA GORICA e Vsem občanom čestita za občinski praznik Radovljice in jim želi prijetno praznovanje Cenjenim kupcem nudi vse vrste francoskih nasadil, posebnih nasadil za vrata in okna, plastične izdelke, posebno pa še dva najnovejša tipa industrijskih stolov IS-2 in IS-4 KOLEKTIV Komunalnega podjetja RADOVLJICA čestita vsem delovnim ljudem in občanom za občinski praznik ter jim želi prijetno praznovanje OBRTNO PODJETJE Knjigoveznica in tiskarna RADOVLJICA čestita vsem občanom za občinski praznik Radovljice in se priporoča s svojimi storitvami i p Kemična tovarna Podnart specializirana tovarna za galvani-ko, fosfatiranje in barvanje V tovarni prejmete brezplačne nasvete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem občanom za občinski praznik Radovljice Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj razpisuje na podlagi 24. čl. Temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini JAVNI NATEČAJ Z ZBIRANJEM PISMENIH PONUDB O PRODAJI NEPREMIČNIN Prodajamo: 1. poslovno stavbo (gostilno) Podreča št. 35 v Pod-rečl, ki stoji na pare. štev. 58/1 in 58/2 k. o. Podreča, za sklicno ceno 113.274.-'- din. Razpis velja do 19/8-1970 do 12. ure. Drugi pogoji tega natečaja in informacije se dobe v sobi št. 4, Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj, Cesta JLA 6/V., telefon št. 21-875, interna 13. Eleklrotehna Ljubljana Ne pozabite si ogledati naš paviljon na Gorenjskem sejmu. Pralni stroji — štedilniki — hladilniki — gospodinjski aparati — televizorji — radioaparati — tranzistorji Prvovrstna kvaliteta — konkurenčne cene Ugodni kreditni pogoji Veleblagovnica NAMA Ljubljana, Tomšičeva 2, želi zaposliti v svojem bifeju v Škofji Loki vodjo bifeja, ki mora imeti končano poklicno gostinsko šolo in prakso za vodenje take enote ter smisel za organizacijo. Poskusno delo 2 meseca. natakarice ali natakarje, s poklicno šolo alii priučene z nekajletno prakso na sorodnih delovnih mestih. Poskusno delo 1 mesec. Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in kratkim življenjepisom ter dokazili pošljite v kadrovsko shižbo podjetja do 20. avgusta 1970. Delo za obe delovni mesti je za nedoločen čas. Kmetijsko gospodarstvo SKOFJA LOKA obvešča da ima na voljo za prodajo VEC KRAV FRIZIJSKE PASME (črno-belo govedo) — molznic Interesenta si lahko ogledajo krave molznice in se pozanimajo za pogoje prodaje na naslovu: Kmetijsko gospodarstvo Skofja Loka, enota Posestvo Suha 1 Skofja Loka, od 6. do 14. ure vsak dan. GLAS * 7. STRAN Silvester Komel V današnjem slikarskem Vrenju, ki se zdi kot neko zatišje pred pojavom nečesa novega, so tudi pojmovanja In tolmačenja krajine pod atributom »asociativna krajina« še naprej vezana na nekatere bistvene sestavine in podatke iz narave. Seveda je tovrstno slikarstvo osvobojeno dobesednega prepisovanja iz narave, ker se z modifikacijo likovne govorice pri »posnemanju« motiva organizira tudi nova slikarska abeceda, svobodnejši, te ne povsem svoboden pristop do obravnavanja snovi to s tem v zvezi se poraja tudi povsem prost ustvarjalni akt z odprtimi možnostmi interpretiranja vidnega In občutenega. Tudi Silvester Komel sodi V to vrsto slikarjev, ki na nov način interpretirajo krajino. Novo pri tem je Čustven in celo filozofski pristop, kar se skupaj z osebnim angažiranjem staplja v transformiranje zbiranih podatkov, dobljenih v naravi. Filozofsko izhodišče slikarstva Silvestra Komela temelji v veri, da je ves prostor slike pripravljen za sprejem človeka, ki v barvni kompoziciji slike sicer ni prisoten, hotenje slikarja pa je toltkš-n°, da ga nakazujejo prav barvne kombinacije. Po rodu s Krasa je Komel nujno tudi motivno izhodišče prilagodil rodni pokrajini, ki jo je z razvojem slikarske poti tudi abstrahiral od realnih povzetkov do barvnih sluten j le te in spontano prispel do bistveno novih komponent v procesu razmišljanja In izražanja, čeprav čustveno navezan na dani motiv Krasa, je Komel bolj razumsko kot pa čustveno ab-strahiral vse odvečno in obstal pred samo barvo, ki mu jo nudi motiv. Iz tega skopega vzorca pa je z barvami ustvaril nekakšno koncentracijo poetičnega barvnega sveta ki se obnaša kot svet nenavadnih barvnih kristalov ln nedostopne likovne metamorfoze tistega, čemur smo še pred nekaj leti v Komelo-vem slikarstvu dejali, da je krajina. In vendar je krajinsko to slikarstvo, občuteno, z barvo določeno, izpeljano iz osnovnih elementov kraške pokrajine in s slikarskim rokopisom, ki si ga je pri svojil Komel, bogato razčlenjeno, težeče v barvno abstrakcijo, kjer suveren kolo-ristični polet kaže živahnega slikarja, ki je prenesel formalistične probleme med barvne ploskve in lise, kjer se bo odločila njegova nadaljnja pot. A. Pavlovec Čufarjeve in Gregorčičeve nagrade podeljene Na sobotni slavnostni seji. Občinske skupščine na Jesenicah so podelili tudi Cufar-jeve in Gregorčičuve nagrade in sicer čularjeve nagrade za izredne uspehe in dosežke pri prosvetnem in kulturnem delu ter Gregorčičeve nagrade za uspehe na področju telesne kulture. Oularjeve nagrade so pre-j«li: Joža Vari za dofl gol etno organizacijsko delo na prosvetnem in kulturnem podaju, Polde Ulaga za 25-let-no prizadevno vodenje pevskih zborov, Stanka Geršak fa izredno 'uspešne igralske *n režiserske stvaritve, Peter Sitar za dosežke na nouroC" Ju kulture in Gimnazija Jerice za uspešno vzgojno kobi-aže-valno delo im vključevanje dijakov v prizade-Van.ja za oblikovanje kulturne podobe Jesenic. prav tako so podelili 5 Gregorčičevih nagrat]. Prejeli so Greta Samar «a prizadevno delo na področju športa in telesne kulture, Mirko Zupan za prizadevanja pn organizaciji telesne kulture v občini, Jože Slibar za dolgoletno uspešno nastopanje v državni kegljaški reprezentanci. Šolsko športno društvo iz Žirovnice za uspehe na področju športa in vključevanja v športno življenje občine in Ciril Praček za uspešno dejavinos.t na področju alpskega smučanja in njegove organizacije. -jk V petek, 31. julija so v galeriji Muzeja na loškem gradu odprli razstavo osmih umetnikov iz Munnheima. S tem so slikarji iz tega mesta vrnjli obisk osmim gorenjskim slikarjem, ki so spomladi razstavljali pri njih. Razstava bo odprta ves avgust. — Foto: F. Perdan Saša lin m p in optimistične oblike že dolgo časa želim povedati nekaj ugotovitev ki so se mi nabrale ob stalnem spremljanju pa tudi prirejanju razstav in še posebej v nenehnih stikih z likovnimi delavci. Najbolj primeren čas je prav razstava del Saše Kumpa in njegova osebnost, tako polno izžarevajoča veselost, tako značilna za optimistično nastrojenega človeka. Brez dvoma je v Kuni-povi osebnosti trdno zasidrano bohemstvo, toda Kump ni bohem cankarjanskega tipa, ni vase zagledan likovnik, kakršuih še mnogo hodi po naši deželi in jim je prav bohemstvo edino spričevalo s katerim kažejo nase, zaradi bohemstvu in žalosti ter bolečine, ki jih baje tare, zahtevajo zase razumevanje, da pa so ustvarjalci resnega formata ne pokažejo s svojimi deli, ampak s tarnanjem, se primerjajo z Groharjem in z vsemi v preteklosti trpečimi slovenskimi umetniki. Poleg teh nastopa še vrsta drugih slikarjev Kmetijska zadruga Skofja Loka sprejme na delo s polnim delovnim časom šoferja C kategorije avtomehanika Za obe delovni mesti se zahteva ustrezna kvalifikacija in odslužen vojaški rok. Posebni pogoj je poskusno delo, ki bo trajalo dva meseca. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. — predvsem amaterjev — ki zalite vaj o zase morje občudovanja, zahtevajo prostore v galerijah, so zaverovani nekri lično v stoje delo malone kot v samo božje poslanstvo ki smo ga dolžni sprejemati kot čisto resnico. Saša Kump pa je živo nasprotje tem bolno prenapetim narobe bohciuom in preambiciozuim »veličinam«. Za Kumpa je pra/.nik, če more razstavljati brez vsakih prelenzij, skratka, da lahko svoje stvaritve postavi na ogled ljudem. Ker ni vsiljiv, gredo mimo nas tudi njegove razstave in naj mi oprosti, ker tudi jaz nisem o njegovih prejšnjih razstavah ničesar napisal. Ob sedanji razstavi pa mu lahko vrnem, ker sem mu dolžan, predvsem zato, ker njegovo delo ni samo ljubiteljsko igračkanje, niti ni amatersko vzdihovanje, temveč vzgled vsem tistim preje omenjenim likovnikom. Kumpovo dosedanje delo — tu mislimo predvsem na slikarsko delovanje in ne na scenske osnutke — je sicer v senci svetovnih likovnih dogajanj, ni vpijoče in kričeče poslanstvo. Je pa tiho iskanje, samogovor slikarja, ki ga zgolj posnemanje narave nič več ne zadovoljuje in je zato opustil neproblemsko slikanje. S sredstvi, ki jih je takrat uporabljal in s takratnega stališča bi ne bil mogel izraziti svojega nadvse vedrega optimizma, kar zdaj lahko stori z igrivostjo in karakterjem, ki mu botrujeta Klee in Miro. Vendar teh dveh vzornikov noče I slepo posnemati in povezuje študij nj-uuh del še s poznavanjem otroške risbe. Otroško risbo vključuje v svoje delo na bistveno drugačen likovno formalen način, kakor ga le tu izraža. Črte, plo-skovite oblike, primarni toni, z vsem tem spremeni otroško risbo in vse to je tudi sredstvo Kumpovega slikar-skega rokopisa. Motivno izhodišče si je poiskal v naravi, to je motiv jajca, ki a svojo karakteristično obliko odgovarja Kumpovemu veselemu razpoloženju. Zanj pomeni eliptična oblika karakter veselosti. Toda samih ovalnih oblik ni mogel združiti v kompozicije, zato j« mednje vpletel ostre in resne črte kvadratov in pravokot-nikov ter ,s temi elementi zasledoval kompozicijske zakonitosti. Tako sedanji Kumpov oplus spominja na Kleeja in Miroja, vendar pa zadano nalogo rešuje kljub temu spominu na svoj način. Zaveda se, da vse nje> govo delo ni nova iznajdba niti ni modna muha, kajti vsaj likovna problematika, ki jo podaja, je bila rešena že pred njegovim nastopom, toda tisto, kar je Kump naredil, pa je čisto in pošteno likovno delo, ki bi ga še najlaže deflr nirali z besedami, vklesanimi v nagrobnik slikarja Kleeja: »Nekoliko sem Miže ustvarjanju kot je to običajno, a vendar še vedno ne dovolj blizu.« Te besede pa vdirajo tudi v Kumpovo spoznanje o njegovi vlogi in njegovem slikarskem poslanstvu. Prav zaradi tega nam je njegovo delo, ki izžareva optimizem in skromnost tudi tako pri srou. A. Pavlovec ZGODNJE ODKRIVANJE RAKA REŠUJE ŽIVLJENJA SVETOVNI DA- ZDRAVJA RESNICA O RAKU Rak na želodcu Na leto oboli v Sloveniji za rakom na želodcu nad 600 ljudi. Pri moških je to najpogostejša vrata raka, pri ženskah pa je po pogostnosti na drugem mestu. Tudi pri tej vrsti raka so uspehi zdravljenja še skromni. Vzrok je predvsem v tem, iker bolniki ne spoznajo znamenj dovolj zgodaj in pridejo na zdravljenje, ko so se pojavile že težave v zvezi z razsevom raka po telesu. Ugotovljeno je, da čakajo bolniki najmanj 6 do 8 mesecev, da bi težave prenehale same od sebe, in gredo k zdravniku šele potem, ko težave tudi v tem času ne minejo. Res je, da znamenja, ki se pokažejo pri raku na želodcu, niso izrazita in tudi ne značilna samo za raka. Podobne težave nastopijo zaradi čezmernega uživanja hrane, alkoholnih pijač, kajenja in drugih napak v prehrani, podobne težave povzroča tudi rana na želodcu. Vendar te težaive minejo v krajšem času oziroma po dietnem režimu in jemanju zdravil. Zato moramo biti toliiko bolj pozorni in pomisliti na raka, če določene težave z želodcem trajajo da,lj časa in so kljub zdravljenja vedno hiujše. Znamenja ob raku na želodcu so naslednja : — občutek napetosti v želodcu. — tiščanje v žlički, — riiganje, zgaga, — izguba apetita, nepravilna prebava in — odpor proti mesni hrani in kajenju. S sodobnimi sredstvi, ki jih imamo na voljo danes, npr. rentgensko slikanje, fi-broskop, citologija, lahko ugotc-vimo raka na želodcu že v zelo zgodnjem stadiju, ko je omejen samo še na sluznico želodca. Posebno priporočljivo je, da na občasne kontrolne preglede ho-diijo osebe s kroničnim vnetjem želodčne sluznice in s pomanjkanjem kisline. Za večjo prometno varnost NAPRAVE NA MOTORNIH IN PRIKLOPNIH VOZILIH Razmerje med močjo motorja in največjo dovoljeno težo voziJa mora biti: 1. za osebne avtomobile, kombinirana vozila (kombi) in motorna kolesa s prostornino motorja nad 50ccm — najmanj 20 KS na tono, 2. za avtobusne in tovorna vozila — najmanj 10 KS na tono, 3. za tovorna vozila in vlečna vozila kot tudi za avtobuse, kadar vlečejo priklopno vozilo — najmanj 6KS na tono. Na pogonska kolesa osebnih avtomobilov, avtobusov, trolejbusov in motornih koles mora odpasti najmanj ena tretjina največje dovoljene teže. Na pogonska kolesa tovornih vozil pa najmanj ena četrtina največje dovoljene teže vozila oziroma vlečne sestave. Prepust na motornih in priklopnih voziilih sme dosegati največ polovico osnega razmika, na avtobusih pa največ 0,6 osnega razmika. L Naprave za upravljanje Vsako motorno vozilo mora imeti posebno napravo za upravljanje, s katero voznik lahko hitro in varno spreminja smer vožnje svojega vozila. Naprava za upravljanje na vozilu mora biti taka, da se kolesa pri vožnji v ravnini sama vrnejo v položaj za vožnjo naravnost, potem ko se sprosti volan. Mrtvi gib kolesa pri volanu ne sme biti večji kot 36 stopinj. — 8 — Leta 1943 je nameraval ugrabiti papeža. Svojemu generalnemu štabu je dejal: »Vkorakal bom v Vatikan. Mislite, da se ga bojim? Naskočili ga bomo. Tamkaj je ves diplomatski zbor — ta sodrga! Naženemo jih! Pozneje se bomo Ž2 opravičili.« Takšne metode, ki jih je z moralnega stališča težko opravičiti, so za poklicnega tajnega agenta prav gotovo privlačne. Njegova dolžnos« ni. da bi določeval zunanjo politiko svoje države, temveč da bi priskrbel sredstva, s katerimi bi jo bilo mogoče izvajati. Na takšni ravni se za moralna vprašanja seveda ne meni. Tudi če je najboljši človek na svetu, ali če se je tega dela oprijel iz najbolj plemenitih nagnjenj, se mu bo duša hočeš nočeš omračila. Enkrat za vselej je pristal, da si bo mazal roke in postal orodje pri vsega obžalovanja vrednem, vendar nujno potrebnem delu. Ker pa ni v njegovem delu nič zanos-nega, išče svojo slavo v premetenosti in učinkovitosti sredstev, ki jih uporablja. V vsaki deželi imajo tajni agenti glavo polno različnih »mojstrskih potez«' ki pa se jih politiki zaradi malodušnosti aH celo poštenosti ne upajo uresničiti. V nacistični Nemčiji takšnih ovir niso poznali. Ce je že kdaj kakšen voditelj tajne obveščevalne službe čutil, da ima povsem proste roke in da lahko daje svoji fantaziji in drznosti peroti, potem je bil to admiral VVilhelm Canaris, ki ga je Hitler Januarja 1935 postavil na čelo Abwehra. Devet let pozneje je postal Canarisov Ab-wehr največje strokovno telo za invazijo. 28. februarja 1940 je glavni Canarisov pomočnik, polkovnik Oster, obvestil svojega prijatelja J. G. Saša, nizozemskega vojaškega atašeja v Berlinu, o bližnji invaziji na Dansko DUOBOJ in Norveško. Invazija naj bi se začela 9. marca. Sas je o tem obvestil danskega mornariškega atašeja, kapitana Kjolsena, ki je takoj opozoril Kopenhagen, toda Danska vlada je menila, da temu ne kaže verjeti. Norveški ataše, ki ga je Sas tudi obvestil, je tej novici tako malo verjel, da se mu ni zdelo vredno, da bi o tem obvestil Oslo. Oktobra leta 1939 je odpotoval v Vatikan član Abwehra Joseph Miiller, da bi navezal stike z britanskimi in belgijskimi diplomati. Miiller, velik in plečat možak, ki so mu prijatelji pravili »Bik Jo«, je veljal za enega najboljših miinehenskih odvetnikov. Belgijskega in nizozemskega diplomata je opozoril, da namerava Hitler napasti njuni državi 12. novembra. Toda Miillerju nista verjela. 7. novembra je Hitler sklenil, da bo napad preložil. Te zime je napad na ti dve državi še štiri-najstkrat preložil. 1. maja 1940 je Miiller belgijskemu diplomatu dejal, da se bo invazija začela 10. maja. Diplomat je takoj poslal v Bruselj kablo-gram, toda nihče mu ni verjel. Gestapo je poslanico ujel in jo dešifrira). Ko so Hitlerja o tem obvestili, je Abwehru ukazal, naj poišče izdajalca. Z neverjetno drznostjo je Canaris to nalogo zaupal Miillerju. Miiller naj bi poskušal izslediti MuIIerja. Sledi so bile sila zamotane. Sočasno je isto obvestilo posredoval Sašu tudi polkovnik Oster. Četudi se je Sasovo svarilo o invaziji na Dansko in Norveško uresničilo, v Haggu vseeno niso mogli verjeli, da bodo Nemci 10. maja poteptali nizozemsko nevtralnost. 9. maja sta Oster in Sas skupaj večerjala v berlinskem predmestju Zehlendorf. Oster mu Je potrdil, da bodo Nemci napadli ob zori. Po večerji se je odpravil v glavni štab, da bi se prepričal, ali niso medtem napada spet odgodili. Ukaz je še vedno glasil: napad se začne ob zori. Hitler se je že odpravil na fronto. Oster je po telefonu poklical Saša: »Svinja se je odpravila na zahodno fronto.« Sas je o tem takoj obvestil belgijskega vojaškega atašeja, vendar brez uspeha, zato j« po telefonu poklical obrambno ministrstvo v Haggu. Dežurnemu oficirju je dejal: »Kirurg je sklenil,- da bo operiral ob zori.« To so bile dogovorjene besede, s katerimi naj bi opozoril na bližnji nemški napad. Ob polnoči je nizozemski oficir iz Hagga po telefonu vprašal Saša: »Ali mislite, da nas nameravajo Nemci napasti?« Sas je dobro vedel, da njegovim telefonskim pogovorom gestapo nenehno prisluškuje. Poskušal mu je pojasniti, hkrati s tem pa govoriti z meglenimi izrazi« da bi gestapo ne pretrgal telefonske zveze. Oficir je prekinil zvezo. Ob zori je poskušala nizozemska vlada z njim navezati stik, vendar so bile telefonske žice že potrgane. Nekaj dni zatem so o tem v berlinskih diplomatskih krogih na dolgo in široko govorili, šušljalo se je, da je bil v to reč zapleten polkovnik Oster. Canaris je gestapu takoj dejal, da j« sam sprožil te govorice, da bi tako prišle na ušesa sovražnim agentom, ki so bili posvarili Nizozemce, in da zato tudi ne bo uvedel nikakršnih previdnostnih ukrepov. Junija 1940 se je Joseph Miiller spet podal v Vatikan in izročil britanskemu diplomata načrt za invazijo na Veliko Britanijo, ki ga J« bila izdelala nemška admiraliteta. Prvega datuma za začetek invazije mu ni mogel sporočiti, ker ga še niso določili in ker ga tudi nI" kelj ne bodo določili. Churchill je pozneje V svojih spominih povsem upravičeno zapisal* da je prej vedel za operacijo »Morski lev« —• šifrirano ime za nemško invazijo — kakof pa nemški generalni štab. Tedaj so za ta načrt vedeli resnično le admiral Raeder in kak ducat višjih častnikov. Nekaj mesecev pozne- Gilles Perault je je Miiller obvestil Britance o datumu Z8 začetek operacije »Barbarossa«, načrt za napad na Rusijo. Konec marca 1941 je Canaris opozoril Jugoslovane, da se pripravlja operacija »Kazen«* ki bo lopnila po Beogradu. Hitler se je bal/ da bo prišla na oblast probritanska vlada* zato je sklenil, da bo z bombniškim napadom zravnal Beograd, kar naj bi bilo znamenje za vsesplošni napad. 3. aprila je vlada razglasila Beograd za odprto mesto, vendar se Hitler za to ni zmenil. Nemci so 6. aprila zjutraj napadli mesto, ki sploh ni imelo protiletalske obrambe. Med ruševinami je našlo smrt 17.000 ljudi. Oktobra 1942 je Canaris obvestil Švicarje* da Hitler pripravlja napad na njihovo deželo, švicarska armada se je takoj lotila takšnih obrambnih ukrepov, da so Nemci svoj načrt potem opustili. Abvvehru se je po toliki!1 neuspehih, da bi se izognil vojni, ali da bi jo vsaj omejil, navsezadnje le posrečilo doseči pozitiven rezultat. Hkrati s tem pa je bilo to zadnjikrat, da so nasprotnika opozoril* o nemškem napadu. Wehrmacht, ki je doživel poraz v severni Afriki in je krvavel v Stalin* gradu, so prisilili, da se je začel branili. N** loga Abvvehra, ki Je dosedaj izdal vse skrivnosti nemških napadov na druge države, le zdaj bila, da odkrije datum in kraj, kjer se bodo zavezniki izkrcali. V začetku leta 194* je bila usoda Nemčije odvisna — glede n*» uspeh ali polom invazije — od tako skrW' nostnega in zbeganega človeka, kot je bil admiral Canaris. Med 1. svetovno vojno je bil VVilhelm Canaris ljubimec Mate Hari, ki jo je pripravil d° tega, da Je začela vohuniti v Franciji. Ko P* mu je začelo zaradi njene dejavnosti goret« pod nogami, jo je ovadil Francozom, ki so 1° potem postavili pred zid in ustrelili. Pred i° mučno epizodo je organiziral ob amerišken* obrežju nekaj uspešnih sabotažnih dejanj' 23 I li azceštj ia MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL Sicer pa, kaij bi jih zbadali, saj imajo prebivalci sleherne vasi kak zafrkljiv vzdevek, pa naj bo to .mezlanarji' ali ,bliskarji', ali .štomfarji' aH ,matučkarjii', ,špeharji' ali celo ,bikožajfarji', kakor pravijo zafrkljivo vaščanom, potomcem prednikov, ki so baje imeli v vasi črnega bika, a bi raje imeli belega in so ga zato .ožajfali', pa je bik kljub temu ostal črn, kakor je bil. Tako je bilo že pred leti, zdaj pa niso več časi, ko so take besede dvignile v ,vojmo' vas proti vasi. Zdaj so časi, ko se je treba postaviti drugačnim bikom po robu. Bikom, ki hodijo po dveh nogah in ki so oblečeni v črne srajce in ki se šopirijo in derejo kakor jcsiharj;. Bikom, ki jim je treba odbiti roge, da ne bodo več bodili *n se zaganjali v te kraje. In s temi so se danes spoprijeli .mezlanarji', jih nekaj prijeli in pometali v Idrijco, drugi pa, ki jim taka kopel v prvih aprilskih dneh ni dišala, so se pognali v beg. »Eia, Eia, alaia! To se je prašilo za njimi!« govori vsa dolina, ponosna na .mezlamarje', a med njimi še posebej na Parobanovškega Anže-ta iz Gorenje Trebuše, ki je zgrabil nekaj črno-srajčnikov in jih znosil na brv čez Idrijco, nato pa jih pometal v vodo, da bi se smrdiljivci okopali in kar na sebi opraili usrane gate in črne srajce. »Ta pa ta!« govore o Anžetu, ki ga sicer nova meja ne moti in je kar zadovoljen z njo, saj se je oprijel tihotapstva, donosnega, a hudo nevarnega posla,, za katerega ni vsak rojen. . Mnogo več govore o tem, kakor o mnogo težjem in nevarnem boju v nekih neznanih še-gotičih in Krnici nekje v Istri blizu Pulja, o vaseh, kjer so se delavci in kmetje spustili v pravo vojno s črnosrajčniki in vojaki, ki so prišli črnosrajčnikorn v pomoč. Tam je tekla kri in oblast je vnovič pokazala, da je na strani fašistov. Temu se sedaj nihče več ne čudi, saj je s fašisti sklenil zavezništvo celo predsednik italijanske kraljeve vlade Giolitti in jih sprejel na svojo skupno listo za majske parlamentarne volitve. »Stari zvitorepec je vzel Mussolinija in njegove fašiste na svojo narodno listo bržkone samo zato, da bi lahko izigral socialiste in klerikalne pipijevce na isti listi. Kaj se bo izcimilo iz tega? Kdo je večji lisjak: Giolitti ali Musso-lini, ki je že marca povedal naravnost, da hoče s svojim fašizmom vladati italijanskemu narodu?« ugiba rudar Vidmar in zopet dvorni, Če je prav, da gredo v Idriji za Bordigo, ki terja od komunistov bojkot parlamentarnih volitev, in ne za Gramscijevimi ordinovisti ali Marabini-jevim levimi maksimalisti, ki so skupaj z bordi-govci združeni v komunistični stranki Italije in ki so v nasprotju z Bordigo za udeležbo na volitvah s svojimi komunističnimi kandiidati. »O tem naj odloči Godina,« pravi rudar Pahor, čeprav ve, da bo Godina ostal zvest Bordi-govim asterzionističnim načelom. Slavko pa agitira skupaj z dijaki za .lipovo vejico', za plebiscit, za odcepitev od Italije, kakor skrivaj agitirajo pristaši .Edinosti' in snubijo s to zlagano vabo slovenske volilce za svoje kandidate v pokrajini. Časnik .Edinost' o tem seveda ne piše. Toda Slavko verjame. Verjame ne samo zato, ker v to verujejo tudi njegovi slovensko najbolj zavedni sošolci, marveč tudi zato, ker sta na tej listi tudi taka zavedna Slovenca in poštenjaka, dr. Vilfan in profesor Andrej, za katerega bi šel v ogenj, če bi bilo treba. »Glasujte za .lipo'1 Glasuite za .lipovo vejico'!« hodi s sošolci po idrijskem mestu, raznaša letake in lepi lepake, a o vsem tem piše v pismih Karliju v Ljubljano, čeprav so Karlijeva pisma vedno bolj redka in kratka, kratki in neredni odgovori, vljudna opravičila in izgovori za pomanjkanje časa, ker mora zdaj bodisi s starši, bodisi s prijatoiji na izlet, zdaj zbijat žogo v juniorsko moštvo nogometnega kluba .Primorje', v katerem se zbirajo v pretežni večini .preganjanci in ubežniki iz zasužnjenega dela slovenske domovine', nogometnega kluba, ki je poleg .Ilirije' elitni ljubljanski nogometni klub. Mimo tega je začel na mamino željo s poukom violine, čeprav nima nobenega veselja za ta instrument, ker nima posluha. To, seveda, Slavko ve najbolj sam: Karli ni bil nikoli pevec. Toda Slavko, četudi si med vsemi pismi želi najbolj Karlijevih, ne zameri srečnemu prijatelju redkobesednosti, ne neodgovorjenih pisem. Ljubljana je veliko mesto, čeprav ne tako veliko kakor Trst. Pa je zato srce svobodne domovine, ki nudi srečnežem, ki živijo tam, toliko stvari in življenja, da jim, v resnici zmanjkuje časa za vse stvari, ki bi jih radi ali vsaj morali opraviti. Tu pa je suženjski mrak. Tu je nasilje. »Dne 16. aprila so skvadristi napadli skupino prepevajočih ljudi na Trgu sv. Andreja v Gorici in pri tem ubili nekega delavca.« piše Slavko. In o tem piše tudi v naslednjih pismih prijatelju, saj so nasilja v času pred volitvami nekaj vsakdanjega, predmet vsakdanjih pogovorov, pa naj bodo prizadeti komunisti, kakor so bili na primer tisti v Trstu, ki so jih skvadristi napadli 9. maja zvečer, aH pa slovenski ljudje v tržaškem mestu in tržaških predmestjih. Skvadristi se ne drže ukaza vlade, ki je zahtevala v predvolilnem času medstrankarski mir in ki ga je hinavsko zahteva! od svojih pri-staršev celo skvadristični in fašistični voditelj Mussolini po krvavih dogodkih v Mantovi, kajti fašistična nasilja se ne dogajajo samo v krajih kjer živijo Slo.-enci in Hrvatje, marveč tudi po Italiji. O teh nasiljih Slavko seveda ne piše, čeprav zanje sliši pri Pahorjevih aH pa bere o njih v ,De!u', ki nenehno opozarja slovensko javnost, da oblasti ne spoštujejo ukaza vlade in da so tako besede predsednika vlade Giolittija, kakor tudi obsodba nasilnih dejanj s strani fašističnega Mussolini jevega direktorija navadna laž, saj Mussolini divjanja svojih pristašev ni docela obsodil, marveč samo tista, ki jih direktorij fašistične stranke ni že poprej določil. Na Trati pri Pristavi smo pekli preste »Vse sorte spomine pišejo ljudje v časopise, zato sem se še jaz namenila, da nekaj napišem.« Tako začenja svojo prvo Pismo za Glasovo rubriko Gorenjski kraji in ljudje Ivana Drobun, Cerklje štev. 100. Najprej je opisala, kako so delali vek*sQvske preste, v drugem pismu pa razna druga dela na kmetih, predvsem pa odhod in delo žanjic cerkljanske fare na Koroškem. Obe pismi nam je poslala že lani, vendar sta zaradi obilice gradiva prišli na Vrsto šele zdaj. — Na koncu Prvega pisma je zapisala: »Nisem pa nič učena, ne vem, ali Je prav napisano, pisava tudi ni lepa, ker mi oči nagajajo. Pa vseeno prosim, da bi to objavili.« Bomo, kot vidite. Večkrat smo že zapisali, pa ne bo odveč, če še enkrat: takšna ali drugačna pisava, slovnica, vejice ipd., to ni pomembno za prispevek za rubriko Gorenjski kraji in ljudje! Kar je potrebno, *e mi popravimo. Želimo, da bi nam pisalo čimveč preprostih, nešolanih kmečkih in delavskih ljudi o nekdanjem življenju, delu, običajih, medsebojnih odnosih itd., zato od njih ne pričakujemo ne vem kake lep jezik, lepo pisavo ipd. (le razumljivo, čitljivo mora biti, da se lahko prebere!), ampak predvsem čimbolj natančne opise. Tako napišite, kot se spominjate, kot ste delali in doživljali, vse čimbolj natančno, prepro-Rto, po domače, tako, kot govorite doma, pri tem pa naj vas jezik ne skrbi, prav tako ne vejice, razne tujke (germanizmi) ipd. — Zdaj pa preidimo k spominom kmečke delavke Ivane Drobun iz Cerkelj! Včasih je bilo v časopisih že kaj napisanega o velesov-skih prestah, zadnjič pa nekaj o vodiških (Glas, 19. februarja 1969: Kuhane in pečene vodiške preste; op. ur.), vendar tisti, ki tega ni videl ali delal, ne ve, kako to gre. Bilo je že zdavnaj, zdavnaj; takrat sem bila stara 20 let, zdai sem pa 80. Prest pa ni- so pekli v Velesovem, ampak na Trati, in sicer pri Pristavu, pri Grmu in pri Viršeku. Pristav je prišel enkrat v Cerklje iskat dekleta, ki bi šle preste peč. Obljubila je Uštinova, jaz in pa Mihevče-va iz Poženka. Rekel nam je, da naj pridemo na pepelnico popoldan gor in določil uro, kdaj. Prišle smo me tri pa z Velesovcga Vovzetovi trije (Franci, Rudi in Barba) in z Adergasa Pekova Marička. Gospodar nam je povedal, koliko kil je treba moke, koliko litrov vode za vsako pe- , ko, vendar enako, ne manj in ne več. Kvas je bil že pripravljen. Ena je šla hitro me- j sit, ena kurit grmado, druge | nosit vodo v kotel in zakurit. Ko je bilo testo zmešano, je j še ena pristopila k mentrgi J z druge strani, da sva ugne- I tali. Ko je bilo testo dosti i voljno, smo začeli delati preste. Mihevčeva je testo tehtala, j da so bile vse preste enako velike in ga nam dajala na mizo. Okrog mize nas je bilo j šest. Testo je šlo od ene do ; druge in vsaka ga je povaljala, da je bilo daljše kot : prej, ko ga je dobila. Ko je , to testo prišlo do Barbe, je moralo biti tako dolgo, da je naredila presto. Marička je nato te preste devala na dilo. j Ko so bile vse preste za | eno peko narejene, je šla ena pometat peč. Za to smo imele tri omela. Pivo je bilo iz smrekovih vej in zadnje iz i žakljevine, da je bila peč res , lepo pomita. Potem, ko je bi- I Ja peč pripravljena in ko je voda v kotlu zavrela, je eden preste nosil ven. Barba jih je najprej kuhala v kotlu. Za jemanje kuhanih prest iz kotla je imela nekakšno leseno lopatico. Ta je imela več lukenj, da je voda z nje hitro odtekala. Kuhane preste je devala na lopar, Marička pa jih je potem dajala v peč. Ko je bila peč polna (lopar je bil tako dolg, da je z njim lahko dosegla vse dele peči), je prve do srede že ven pobrala in na njihovo mesto dala druge. Medtem so bile že druge pečene in jih je bilo treba pobrati ven. To je šlo tako izmenoma, dokler niso bile vse pečene. Ta čas, ko sta onidve to delali, je ena spet mesila za novo peko, druga pa je oprala omela in pripravila drva za drugo peko. Mihovčeva je tudi že pripravila kvas za drugo peko. Tudi raznašalci so s koši že čakali. Gospodar ali gospodinja sta preste preštela in jih nakladala v koše. Kdor je prišel zadnji in če je prest že zmanjkalo, je moral čakati na novo peko. Nekdo jih je vzel za 4 goldinarje, drugi za pet Vsak raznašalec je imel za prodajo svoj okoliš; niso hodilj eden pred drugim. Nekateri so prišli že zvečer, da so zjutraj navsezgodaj s košem odrinili, kef so jih nosili zelo daleč, seveda peš. Tudi v Šentvid in Ljubljano so jih nosili. Tako smo delali noč in dan. Spanja nismo imeli skoraj nič. Včasih ,je gospodar pri- stopil k mizi, da je za nekaj Časa eno razbremenil in da se je ta malo naslonila in zakinkala. Včasih je prišel pomagat tudi sosed, da se je spet druga lahko malo odpočila. Prišel je zvečer in ker je bil mežnar, je koga naprosil, da je šel zjutraj namesto njega dan zvonit. V tistih časih so namreč vsak dan ob štirih zjutraj dan zvonili. Enkrat je tudi mene naprosil, če grem zjutraj dan zvonit. Res sem šla. Ko sem prišla nazaj, so mi rekli, da sem prekmalu prišla. Vprašala sem, zakaj, pa so mi povedali, da je ena rekla, da se bo zavila v belo rjuho in me bo šla strašit. (Nadaljevanje) Ivana Drobun Cerklje Goren i in 1 j uči je Dr. J. Prešern: Kronika PD Radovljica 1895 -1970 OhENJSKEM (17. nadaljevanje) V prejšnjem zapisu pod tem zaglavjem smo v zadnjih vrsticah omenili, do kako strahotnih dimenzij je ob izbruhu prve svetovne vojne sla medsebojna — strankarska in svetovnonazorska — mržnja med slovanskimi rojaki. Za tisti čas je res veljaj rek, da je pri nas človek človeku — volk! Obljubili smo, da bomo enega takih primerov slepega sovraštva objavili — četudi z odporom. A to storimo le zato, da bi bilo vse to današnjemu mlademu rodu v sva riio, opomin, memento ... Ivan Primož Lampret, ustanovitelj tednika »Gorenjec«; sam ga Je pisal, sam urejal, stavil, metiral, popravljal, tiskal in odpravljal... Edinstven primer v slovenskem časnikarstvu! ŽALOSTNO POGLAVJE Vdneh, ko je Avstrija napovedala mali Srbiji vojno, je bil v kranjskem tedniku Savi objavljen (25. julija 1914) faksimile okrožnice vodstva Slovanske ljudske stranke, ki naravnost poziva svoje zaupnike k denunciranju rojakov ki so drugačnega političnega prepričanja. To je eden najbolj žalostnih diokumomtov naše polpretekle zgodovine. Uredništvu Save se je okrožnica tako gabila, da je ni hotelo niti komentirati. Pripisalo je le nekaj vrstic: »Brezmejna 1 um p arij a! Kako daleč sega lopovščina takozvane Slovenske ljudske stranke posnamejo naj pošteni Slovenci iz spodaj dobesedno ponatisnjene okrožnice, ki jo pošilja stranka svojim pristašem strogo zaupno. Priobčrujemo brez vsakega nadaljnjega komentarja taififcUTiilc tega dokumenta podivjanosti Ln falotstva lju-ki v 15 dneh od dneva objave. GJE-ls/lercator-nn SENTA, s SKLADIŠČE KRANJ, Tavčarjeva 31, tel. 22-053 Odkupuje vse žitarice — zamenjava žitarice za vse vrste moke. Prodaja najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenico, oves, ječmen, pšenični in koruzni zdrob Cene so konkurenčne — skladišče je odprto od 5. do 19. ure in ob sobotah obiščite nas na Gorenjskem sejmu: POHIŠTVO © TEHNIČNO BLAGO • KONFEKCIJA • TEKSTIL • ZAVESE • PREPROGE • ITD. • UGODNI KREDITI • PRESENEČENJA ZA KUPCE • DOSTAVA BLAGA • NASVETI • Pri Mercatorju dobite vse! ALI STE ŽE KUPILI NOVO B/VRVNO REVIJO potrm Najpopularnejši snsambol narodno labavn* glasba Slovani|o - popu!urni Slovenci o narodni glasbi - zabavna glasba - nasi »bori <- Velika nagradna križanka - igodba, ki |0l piis iivljanj« - nanavadnl goo>j ,. (ttunor *i ki drug« «Mimiv»*ti, Gregorčičeva ulica v Kranju bo od odcepa cesta Staneta Žagarja do Vino Kranj, zaprta za ves motorni promet v času XX. mednarodnega Gorenjskega sejma od 7. do 18. avgusta 1970 Enkratna priložnost v paviljonu Murke na Gorenjskem sejmu v Kranju dnevna soba, spalnica ali kuhinja lahko tudi zastonj Kupci, ki bodo v času Gorenjskega sejma kupovali v paviljonu Murke izdelke Bresta, Mebla in Marlesa bodo po končanem sejmu prišli v po-štev pri nagradnem žrebanju. Kupec, ki bo izžreban, bo dobil kupljeno pohištvo brezplačno! Obiščite največji paviljon na Gorenjskem sejmu! MURKA LESCE 1 ZASTOPSTVO TRIESTE TRST zanetti & porfiri PRODAJNI ODDELEK: nova in rabljena vozila, namenjena za izvoz v Jugoslavijo Capo di Piazza št 2, telefon 36-262 SERVISNA SLUŽBA: za generalna popravila motorjev fiat 600 D, 1100 in 1300 Via F. Severo št. 30, telefon 76-4287 ln 76-4886 SLUŽBA ZA ZAMENJAVO IN fiatovih nadomestnih delov prtljažnikov itd.) Via Severo št. 30, telefon 76-4287 ln 764286 NABAVO originalnih (prevlek, preprog. ODDELEK ZA PRODAJO novih in rabljenih fiatovih vozil Via Locchl tL 26/3, telefon 93-787 SPECIALIZIRANA DELIKATESNA TRGOVINA V KRANJU — V Prešernovi ulici v Kranju J« veletrgovina Živila Kranj v soboto, 1. avgusta odprla preurejeno specializirano delikatesno trgovino. To je prva tovrstna trgovina v Kranju in na Gorenjskem. V njej lahko dobite različne specialitete, kot kaviar, polže itd. — Družeić 1, Rosić 1. Triglav: F. Rebolj, Mohorič, Kodek, Nadižar, Balderman, Šorli. J. Rebolj, Chvatal, Ve-likanje, Torkar, Finžgar. Mornar: Dumanič, Drezga Rosić, Kovačević, J. Srheji Jakaiša, Družeić, F. Srhej, Bilandić, Ogradovič, Kačič. Zadnjo tekmo v don^.čem bazenu in pred domačimi gledalci so Triglavom tokrat igrali s tekmecem z dna lest-LESTVICA: vice. To je bila tekma, v kateri bi domačini, če bi zmagali še imeli možnosti da ostanejo v ligi. Že prve minute so pokazale, da bomo gledali dokaj razburljivo srečanje. Dva Uvodna goda domačinov sta navdušila gledalec. Vse je kmzalo na najbolje. Toda gostje so pokazali svoje zoba in na žalost gledalcev rezultat izenačili. Druga četrtima je biila v znamenju domačinov. Z dvema lepima goloma Nad i zarja in Baldcrmana so prišli v vodstvo. V tretji i«x četrti četrtini so gostje popolnoma nadigrali igralce Trip'ava. L Jadran (S) 13 11 1 1 *8:62 23 2. Partizan 12 11 0 1 140:28 22 3. Mladost 13 11 0 1 126:36 22 4. Primorac 13 5 3 5 73:77 13 5. POSK 13 5 1 7 60:94 11 6. Medveščak 13 4 2 7 64:100 10 7. Jadran (HN) 13 3 3 7 55:91 9 8. Mornar 12 3 0 9 63:87 6 9. Jug 12 2 2 8 47:74 6 10. Triglav 12 1 2 9 47:124 4 D. Humer športniki za občinske praznike Tudi športniki Jesenic, Tržiča in Kranja so se odločili, da s športnimi tekmovanji počastijo svoje občinske praznike ln 23-letnico osvoboditve. JESENICE: kegljanje in rokomet Na otvoritvi novega avtomatskega kegljišča so nastopili kegljači Triglava, Gradisa (Ljubljana) ter ekipi A in B Jesenic. Vrstni red: Triglav, Gradiš, 3. Jesenice-A, 4. Jesenice B. Radovljica je zmagala na rokometnem turnirju na katerem sta še nastopili ekipi Kranjske gore in Jesenic. TRŽIČ: rokomet, nogomet in kegljanje Na tradicionalnem rokometnem turnirju so nastopile le ekipe Tržiča, Križ In Borovelj. Prvo mesto Je osvojila ligaška ekipa Tržiča. V finalu nogometnega turnirja pn je škofjeloški LTH odpravil domačine. KegljiSče na Ljubelju pa je bilo prizorišče kegljaške-ga srečanja. V borbenih partijah sta se srečali ekipi KK Ljubelja in KK Borec. Zmagali so gostje. KRANJ: kolesarska dirka in kegljanje Na krožni kolesarski dirki po ulicah Kranja je nastopilo 46 tekmovalcev. Zmagovalci: člani 1. R. Valenčlč (Rog); mladinci: Kekec (Rog), turisti: Frellh (Rog). V disciplini 8 X 100 lučajev pa so sc na kegljišču Triglava pomerili kegljači Borca In UJV Kranj. Zmagala je ekipa Borca z 3127:2831 podrtimi keglji. D. Humer Jesenice ljubelj mali golf' jezersko preddvor brnik k r n n j ■od 7.-18. VIII. 19701 Gorenjski sejem - osrednja gospodarska prireditev # Na letošnji jubilejni XX. mednarodni Gorenjski sejem so se prireditelji izredno dobro pripravili. Predvidevali so, da bo del sejemske prireditve že v novih prostorih, kar pa se zaradi najrazličnejših vzrokov ni uresničilo. Zaradi tega bo letošnji sejem še vedno v starih prostorih. Organizatorji sejma so izkoristili vse razpoložljive notranje in zunanje razstavne prostore in jih na ta način povečali za 12 odstotkov. # Sejem bo na treh razstaviščih in sicer v osnovni šoli Simona Jenka, kjer Je 2800 kvadratnih metrov notranjega in prav toliko zunanjega razstavnega prostora. Razstavišče II. bo na Tek- stilni Šoli, kjer je 2600 kvadratnih metrov notranjega in 2800 kvadratnih metrov zunanjega razstavnega prostora. Tretje razstavišče pa bo v delavskem domu Franca Vodoplvca, kjer bodo imeli razstavljale! na voljo 1360 kvadratnih metrov notranjega in 400 kvadratnih metrov zunanjega razstavnega prostora. % Na prvem razstavišču bo zastopana lesna industrija, pohištvo, stanovanjska oprema, živilska in prehrambena industrija, stroji za gostinstvo, kmetijstvo hi gospodinjstvo, usnjena galanterija, kozmetika in podobno, Zunaj bomo videli lažjo in težjo kmetijsko mehanizacijo prav tako pa se bomo lahko okrepčali z izbranimi jedili na žaru, ribami ter pristnimi domačimi alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami. V notranjosti Tekstilne šole bomo videli predvsem tekstil, pohištvo, konfekcijo in pletenine, obutev, usnjeno galanterijo, posteljno perilo, otroške vozičke itd. Posebno zanimiva bo razstava zmrzovalnikov za gostinstvo in kmetijska gospodinjstva, popestrena s filmi o njihovi uporabi. Na tem razstavišču bodo tudi 3 montažne hiše oziroma hale, v katerih domači in tuji raz-stavljalci prodajajo stroje in tehnično blago za potrebe industrije, kmetijstva, trgovine, gostinstva in Igrače. Pred tekstilno šolo bodo naprodaj še dvokolesa, mo- pedi avtomobili, gradbeni stroji, kmetijski stroji itd. Na tretjem razstavišču v delavskem domu bo na voljo tekstil, elektroindustrija, konfekcija, stanovanjska oprema, plastika, tehnično in gumarsko blago, materiali za oblogo tal, peči za kurjavo in ogrevanje in podobno. Na zunanjem prostoru pa bo kmetijska mehanizacija ter manjši stroji in oprema za gradbeništvo. £ Zaradi pestrosti in zanimivosti sejma jc obiskoval-cev-potrošnikov iz leta v leto več. Lani jih je bilo 185.000, od tega 50.000 tujih. Letos predvidevajo, da se bo štetilo obiskovalcev povzpelo na 200.000. Ob obisku sejma se obiskovalci lahko seznanijo s turističnimi in zgodovinskimi zanimivostmi Gorenjske. O Mej sejmom bo tudi modna revija in sicer vsak večer v avli skupščine občine Kranj, razen 8. avgusta, ko bo revija v Festivalni dvorani na Bledu. Na reviji bo sodelovalo 45 proizvajalcev iz Jugoslavije, Italije in Avstrije. & Tako kot vsa leta bo tudi letos pester zabavni večerni program, ki bo trajal do polnoči, ob petkih in sobotah pa do dveh zjutraj. Zabavali nas bodo: ansambel Andrej* Puharja z Jožico Svctetovo, ansambel Igorja Jamnika, Bele vrane, Fantje treh do« lin, štirje kovači in trio Henčck. J. Košnjek