KRONIKA V LJUBLJANI, MARCA 1Q3G / LJUBLJANA IN DRUGA NAŠA MESTA V POTOPISU IZ LETA 1875. JANEZ ROŽENCVET V letniku 1876 katoliškega družinskega lista »Alte und neue VVelt«, ki ga je izdajala takrat založba Bratje Benziger v Einsiedelnu v Švici, je priobčen pod naslovom »Nepolitičnega samotarja sodne počit¬ nice in popotne zabave v Avstriji« zanimiv potopis avtorja, ki je julija 1875 obiskal naše kraje. »Unpolitischer Einsiedler« je pa samo koketerija, kajti že v prvem stavku pove anonimni avtor, ki se predstavi za sodnega svetnika velikovojvodskega ba- denskega okrožnega sodišča, da je tudi ultramontanec. Naslednica gornje založbe, tvrdka Benziger & Co. d. d. mi je s hvalevredno uslužnostjo sporočila, da je Za vse Vaše vloge in obveze jamči z vsem premoženjem in vso davčno močjo Dravska banovina SLOVENSKIH MEST ŠTEVILKA 1 / LETNIK III Za obnovo Univerzitetne biblioteke v Ljubljani podaril af > dne a ■ / /.v 194J±. bil avtor politik in literarni historik Reinhold Baum- stark, roj. 24. avgusta 1831 v Freiburgu (Breisgau, Baden), ter mi navedla po Herderjevem leksikonu tudi vse biografske podatke o njem. Reinhold Baum- stark, ki je bil rojen protestant, je leta 1869. prestopil v katoliško vero in se je posebno leta 1869./70. v ba- dcnskem deželnem zboru boril za pravice in prostost katoliške cerkve. Vendar se je razmeroma kmalu, po¬ sebno v zasedanju 1879/82 tako odmaknil od svojih strankarskih tovarišev, da je bil potem nasprotnik političnega katolicizma. Posledica te razdvojitve je bil njegov leta 1883. izdani spis: »Plus ultra! Schick- sale eines deutschen Katholiken 1869/82«. Morda si je mož, ki je imel dovolj lastne kritične razsodnosti, že leta 1875. in 1876. čutil osamljenega s svojimi nazori in si je zaradi tega in zaradi sedeža založbe (Ein- siedeln) izbral omenjeni psevdonim. Poudarjati pa moram, da mož ni bil kak prigodni pisatelj in brezpomemben strankar, kajti 7. izdaja Mayerjevega leksikona pravi, da je bil »ein hervor- ragendes Mitglied der badischen ultramontanen Par- tei«. Herderjev leksikon navaja pa vse njegovo publi¬ cistično delo, ki je zelo obsežno in izkazuje poleg raznih cerkvenopolitičnih in političnih spisov zlasti dela o španski literaturi in španski zgodovini. Umrl je 29. januarja 1900 v Mannheimu kot deželni sodni svetnik. Reinhold Baumstark je sicer zagrizen Nemec in o naših razmerah slabo poučen. O Slovanih ne ve dosti. »SIawisch, \vendisch, sla\vonisch, slo\vakisch« mu je vse eno in rabi te izraze vse vprek, ko govori o Slo¬ vencih. Vendar je bil pa zelo objektiven in bister opazovalec, in baš zato ima njegovo pričevanje še večjo vrednost. Leta 1875. se je bil namenil prepotovati Koroško in Kranjsko, ker teh dežel naval turistov še ni toliko obredel. Pove, da je imel za pot samo 13 dni prostih in da je bila Ljubljana cilj, odkoder se je namenil vrniti, kakor se mu bo zdelo. Odpeljal se je iz Kon¬ stance ob Bodenskem jezeru preko Monakovega čez Brenner v Franzensfeste in odtod v Beljak. Hribolazec Baumstark ni bil. Namenjen je bil samo na Dobrač, a še te ture ni mogel napraviti, ker je deževalo. Pravi, da je imel namen, spoznati mesta in ljudi. Vendar zelo točno in lepo opisuje naravne le¬ pote goratih pokrajin. Sploh so nekateri odstavki po¬ topisa, ki podajajo čiste impresije, presenetljivo dobri in plastični. Slovenskega čitatelja moti dostikrat Baumstarkovo tipično nemško spotikanje nad malen¬ kostmi, vendar se Baumstark ne lišpa s pavjim per¬ jem. Ne sodi o stvareh, ki jih ne razume in stvarno I :000 prebivalcev in rudarsko akademijo z živahnimi in veselimi študenti, ki se niso prav nič sirovo in nebrzdano (»corpsmassige Rohheit oder Masslosig- keit«) obnašali. — Vidimo, da potopisec ni hrepenel po mirnih idilah, temveč se je prav moderno nasla¬ jal nad cvetočim življenjem in podjetnostjo. Da bi bilo v mestu kaj Slovencev, Baumstark ne omeni, vendar je baš ta dan, ko se je on tam mudil, prinesla naša Lajbaherca oglas tvrdke G. M. Ditl v Ljubnem, da išče prodajalko, zmožno slovanskega jezika. Nadaljnja pot je našim, zdaj že bolj priletnim fan¬ tom znana iz vojnih časov, in marsikdo se še spo¬ minja imen postaj St. Michael, Trieben, Rottenmann, Selzthal, Admont. Pri Rottenmannu pove avtor, da je scenerija prav enolična, in da je ondi zapihal oster in zelo mrzel veter. V Admontu je ložiral v gostilni »Buchbinder«, a s postrežbo ni bil posebno zadovoljen. Našel je pač incius TOVARNA USNJA IN USNJENIH IZDELKOV, DRUŽBA Z O.Z. V LJUBLJANI — SV. PETRA CESTA ŠTEV. 72 TELEFON INTERURBAN ŠTEV. 25-28 — NASLOV ZA BRZOJAVKE „ I N D U S ' Tovarna čevljev, usnjarna, tovarna jermen in torbar- skih izdelkov Izdeluje v najboljši kvaliteti: Telečji in goveji boks Blank usnje Gornje mastno usnje Krom usnje Galunsko usnje Svinjsko usnje Usnjene kovčege, neceserje, dokole- nice, damske torbice, šolske torbice, aktovke, denarnice vseh vrst, športne pasove, otroške in nogomet, žoge ter vse v to stroko spadajoče predmete Jermena iz vegetabilno, krom in specialno stro¬ jenega usnja za industrije in poljedelske stroje, spe¬ cialne jermenske izdelke za tekstilne tovarne, ši¬ valna in vezalna jermenca, jermenca za smuči itd. Cene neverjetno nizke! Najmočnejša in najboljša vseh malih pisalnih stro¬ jev, neporušljiv material, genialna konstrukcija JjUIUhCo. dtrnatucejua ulita TELEFON 2268 Zahtevajte takoj ponudbe in prospekte! gnezdo s 1000 prebivalci v precej široki in zeleni, deloma zamočvirjeni gorski kotlini, važno le zaradi slavnega samostana. Precej obširno navaja zgodovin¬ ske podatke o samostanu in bogati knjižnici. Glede tujskega prometa, ki so ga baš takrat sadili v Ad¬ montu, je pa skeptik. Vpraša, če naj sploh želimo, da se poskus posreči, kajti molčeče in precej nerodno ljudstvo gornje Štajerske niti ni posebno pripravno za občevanje s tujci in se bo iz pohlepa po denarju od njih le slabega nalezlo. Za nas nima pomena, da bi spremljali avtorja še naprej, in zato se v Admontu od njega poslovimo. Ustavil se itak nikjer več ni in je bil 30. julija 1875 že doma. Politična bilanca potovanja nepolitičnega samotarja je zopet: »Zdi se mi, da je skupna držav¬ ljanska zavest in s tem moč države zdrknila na naj¬ nižjo stopnjo, kajti nikjer nisem opazil, da bi ta zavest nad duhovi vladala. Povsod v tej državi pre- žemljejo in razdvajajo ljudi sredobežne sile in žalost¬ na separatistična stremljenja (auseinanderstrebende Krafte und traurige Sonderbestrebungen). Samo dvoje lahko reši državo: izredno ugodne zunanje prilike in zapletljaji, kakor jih je bilo v Avstriji že več, ali pa brezobzirni vojaški vladarski genij, ki bo »die Aus- einanderfallenden« (razpadajoče) z železno orjaško roko vkup prijel. Petindvajset let po tej bilanci je Reinhold Baum- stark legel v grob, dobrih 18 let za njim je umrla Avstrija kot klasična država zamujenih prilik. Reinhold Baumstark pravi, da ni dovolj učen, da bi popisoval kraje in ve, da v potopisu opisuje samo sebe. Res je njegov potopis tudi prav dober avtorjev lastni obraz. Vidimo zrelega nemškega moža iz druge polovice devetnajstega stoletja; moža s trdno fundirano izo¬ brazbo, bistrim darom opazovanja, ostrim političnim razumom in odločno voljo do lastne in objektivne sodbe, ki jo pa včasih kalita dve tipični nemški last¬ nosti: pedantnost in zagrizena nadutost. Vidimo pa tudi prav jasno konvertita, ki včasih niha med srcem in razumom ter se v tej razdvojenosti opira na po¬ božnost. Od Baumstarkovega potopisa sta sicer minila dva rodova, in marsikaj se je izpremenilo, a vendar je še nekako vse pri starem ostalo, železniške zveze so zdaj boljše, vlaki pa niso dosti hitrejši. Skoro vse besede in izraze, ki nam jih dandanes servira dnevni lisk, najdemo že v listih one dobe, in če ni dražila ljubljanskih nosov baš naša »morsko zelena« Ljub¬ ljanica, jih je pa nesnaga na njenem bregu, kakor izvemo iz tedanje Lajbaherce. Tudi vsa opisana mesta sc iz Baumstarkovega pripovedovanja še prav živo zrcalijo, in kdor jih pozna iz novejšega časa, bo po¬ trdil, da ni posebne razlike. Naj imamo zdaj vodovod, plin, elektriko, cestne železnice, avtomobile in letala, genius loči in genius populi sta kljubovala času in zunanjemu napredku. — še zmerom je Lienz tirolski, Beljak modem, Celovec prazno dolgočasen, Trst pisan in živ, Ljubljana gosposko vesela, Zagreb židovski, Gradec prusaško nemški in Admont kloštrsko kmeč¬ ki. V dobrih goricah pridelujejo še zmerom dobro vino, dekleta so zala v vseh modah in mladina se veseli življenja vkljub vsem nadlogam, ki nas tarejo in skrbijo na svetu. POMEN V. PARME ZA RAZVOJ SLOVENSKE OPERE H. DRUZOVIČ Desetletnice smrti V. Parme sta se spomnila naša gledališka odra v Ljubljani in v Mariboru; proizva¬ jala sta njegovo prvo opero: »Ksenijo«. Da sta po¬ segla po tem delu, leži v tem, da pomeni ta zgodo¬ vinska opera važno postavko v razvoju naše odrske glasbe. Nastala je v dobi, ko se je pri nas orala ledina na polju odrske glasbe in se je bilo k temu še boriti z velikimi zaprekami in neugodnimi okoliščinami. če si hočemo ustvariti pravo sliko Parmovega ustvarjajočega dela, moramo poiskati vzročne zveze z razvojnimi fazami te umetniške stroke in to v kva¬ litativnem in časovnem oziru. Spadamo namreč med one narode, ki gradijo svojo umetnost pod vplivi sosednjih večjih narodov. Ti pa so prišli do svojega viška šele potom daljše razvojne dobe, katero nam je bilo prehoditi v krajšem času in pri manj priprav¬ nih razmerah. Do francoske revolucije je gospodovala po vsem kontinentu italijanska opera. V Ljubljani so nasto¬ pale potujoče italijanske operne trupe. Ker so Nemci že v drugi polovici 18. stol. začeli gojiti spevoigre v nemškem jeziku, kot nek protiutež napram italijan¬ ski operni glasbi, je želel v Ljubljani Zois spraviti slovenščino istotako na oder. Prevajal je priljubljene italijanske operne arije v slovenščino in te so zapeli italijanski pevci na odru. Od publike so bile prijazno sprejete. Napotil je tudi Linharta, da je priredil po francoski veseloigri (1789) slovensko igro s petjem: »županova Micka« in »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«, že prej (1780) je zložil J. Zupan slovensko spevoigro »Belin«, o kateri pa ne vemo zanesljivo, je-li se je tudi proizvajala in kje. Take spevoigre v narodnem jeziku so kazale povsodi veliko privlačnost zaradi zabavne vsebine in tvorile so pri vsakem na¬ rodu podlago, na kateri se je začela graditi domača odrska glasba. V dobi francoske vlade pri nas in še pozneje ne slišimo več o kaki igri s petjem na ljubljanskem odru. Pač pa je pri drugih narodih, pri katerih so bile razmere za to ugodneje, vzbujajoči se nacionali¬ zem imel za posledico stremljenja po ustvaritvi samo- lastne odrske glasbe in sicer operne. Prvi korak k temu je pomenila opera v narodnem jeziku, ki se je pa v muzikalnem oziru še držala dosedanje tradicije, šele nadaljnji razvojni proces v ustvarjanju nacio¬ nalne kulture je zahteval, da mora imeti operna glasba še nacionalni kolorit. Tudi tvarina za libreto naj bi se vzela iz domačega življenja, domače zgodo¬ vine, domače mitologije i. dr. Na ta način so dobili Nemci 1821 svojo nacionalno opero (Weber: »Freischiitz«); na tej podlagi je mogel pozneje R. Wagner zasnovati svojo muzikalno dramo, kot zaključek in višek stremljenj dobe romantike v glasbi. Slični razvojni proces zasledimo pri drugih naro¬ dih, ki so po končanih francoskih vojnah stopili na tla samolastnega ustvarjanja. Rusi so dobili (1836) v Glinkovi operi »življenje za carja« svojo prvo na¬ cionalno opero, takrat bujno se razvijajoča ideja ili¬ rizma je rodila Lisinskega »Ljubav i zloba«, ki se je proizvajala 1846 v Zagrebu. Kmalu so imeli tudi Poljaki svojo nacionalno opero. V Vilni se je spravila 1854 na oder Moniuszkova »Halka«, medtem ko so Čehi v tem času poznali samo opero v češkem jeziku in ki se še ni otresla dosedanjih glasbenih tradicij (Skroup, Rozkošny). Šele iz Smetanovih oper govori narodni glasbeni jezik in v Smetani vidimo ustano¬ vitelja češke glasbe. Njegova »Prodana nevesta« (1866) pomeni mejnik v češki glasbeni zgodovini. Kot istodobnik in somišljenik reformatorja R. Wag- nerja, si je osvojil njegov velik vzgled, pri tem pa je ostal v češki mentaliteti. Pri veliki nadarjenosti civil¬ nega ljudstva za glasbo in splošnem živahnem kul¬ turnem pokretu se je vršil razvojni proces naglo in Smetana je s svojimi umotvori stal kmalu na trdnih tleh. Istočasno so bile glasbene prilike pri nas še v prvi razvojni fazi. Bili smo še v dobi spevoiger. M. Vilhar je 1850 objavil v tisku svojo »Jamsko Ivanko«, v glasbenem oziru še pod italijanskimi vplivi. Na oder je prišlo to delo v primerni glasbeni prireditvi šele 1871. /i. Ipavčev »Tičnik « (1866) je v glasbenem oziru kazal že slovensko lice ter zadostoval prvim čitalni- škim potrebam. Veliki uspehi »Prodane neveste« so napotili 1868 kranjski deželni odbor, da je razpisal nagrado za pri¬ merno slovensko odrsko glasbeno delo. In tako je nastala A. Foerster jeva opereta »Gorenjski slavček« (1872). Je to delo, ki glede dejanja, kakor glasbe izraža slovensko mentaliteto. Radi tega je postalo tudi popularno in je še danes življenja zmožno. Slovenci pa že nismo imeli historične opere, katere si zaželi vsak narod, ki goji lastno odrsko umetnost. Tako delo naj navdušuje občinstvo za narodno misel, naj pa tudi reprezentira narodno umetnost ob poseb¬ nih in svečanostnih prilikah. Čehi imajo Smetanovega »Dalibora« (1868) in »Libušo« (1881), Hrvati Zajče¬ vega »Zrinjskega« (1876), Nemci Wagnerjeve »Mei- stersingerje« (1868), Srbi in Bolgari, ki so mnogo po¬ zneje stopili na torišče samolastnega muzikalnega ustvarjanja, Vajičevega »Kneza Iva« (1909) oziroma Georgijevo »Tahir-begovico« (1911). S historičnim odrsko-glasbenim delom sta stopila pri nas skoraj istočasno na plan N. Ipavec in V. Par¬ ma. Oba sta se lotila iste snovi, ki je zajeta iz zgo¬ dovine celjskih grofov in katero je pesniško in odr¬ sko obdelal A. Funtek pod dvojnim naslovom »Urh, grof celjski« (»Teharski plemiči«). Ipavčeva »lirična opera« »Teharski plemiči« je spevoigra in vsebuje tudi prozo. Kako željno se je že pričakovalo pri nas tako delo, kaže veliko navdušenje, ki ga je vzbudilo prvo proizvajanje v Ljubljani (1891). Akoravno B. Ipavec kot izrazit lirik ni zadostoval zahtevam dra- matskega izraza, so vendar rodoljubi visoko cenili to delo in se zavedali važnega koraka, katerega je storila slovenska glasba. K reprizi so prišli številni štajerski Slovenci s posebnim vlakom in časopisje je splošno slavilo ta pomemben dogodek. Napredek se je še stopnjeval, ko je prišel 1895 na oder Parmov »Urh, grof Celjski«. Je to že opera v pravem pomenu, kajti komponirano je vse besedilo. Dejanje se vrši na Teharjih, kjer najdemo zadnjega predstavnika celjske plemiške rodovine zapletenega v pustolovsko afero. 14 V oblikovnem oziru vsebuje Parmova glasba posa¬ mezne arije, recitative, zbore, duete i. dr. Je torej tako zvana številčna opera, predhodnica prekomponi- rane opere. Med posebno učinkovite točke je šteti Marjetičino arijo, podoknico grofa in kot višek muzi¬ kalnega razvoja velja scena z ujetim grofom, ki se kot dober diplomat prav spretno izmuzne iz kočlji¬ vega položaja. Da bi ustvaril tudi v glasbenem oziru neko domače obilježje, je vpletel P. v tretjem de¬ janju kolo. V glasbi namreč prevladuje laški operni slog, kakor najdemo to tudi drugod pri predstavnikih pripravljalnih dob, ki se še niso otresli doslej obi¬ čajnih glasbenih oblik. Parmova opera je prišla ponovno na oder in so¬ dobni poročevalci pišejo o prikupljivi melodiki, mno¬ govrstni ritmiki in izbrani instrumentaciji. Eno pred¬ stavo v Ljubljani je vodil komponist sam in ta je bila »ena sama velika ovacija«. Vidimo torej, da si je P. takoj s svojim prvim večjim delom priboril splošno priznanje. S svojo odrsko glasbo k ljudskim igram »Rokovnjači« (1898; in »Legionarji« (1903) je postal P. popularen v po¬ deželju, kjer sta se ti igri kaj radi proizvajali. K temu je pripomogla pač lahka umljivost in vesel zna¬ čaj te glasbe. S svojo naslednjo opero si je pridobil P. že pri¬ znanje izven mej svoje ožje domovine. Njegova opera - enodejanka »Ksenija«, ki je izde¬ lana po vzoru takrat popularne Mascagnijeve opere »Cavalleria rusticana« in katere besedilo sta spisala Gosti in Funtek, je doživela po prireditvi v Ljubljani še praizvedbo v Zagrebu (1897). Dejanje se vrši na Ruskem. Ksenija, bojarjeva hčerka ljubi Aleksija. Poteguje se pa za njo še njegov brat, ki jo ugrabi. Iz žalosti vstopi Aleksij v samostan, kamor zbeži tudi Ksenija. V boju med obema bratoma najde Ksenija svojo smrt. V tej operi se kaže že napredek in to glede dramatič¬ nega izraza, harmonije in instrumentacije. Posebno omeniti je dvospev Ksenije in Aleksija v muzikalnem oziru, scena dvoboja bratov pa še osobito glede dra- matskega razvoja. Po Mascagnijevem vzoru je vpletel P. instrumen¬ talni intermezzo med prvo in drugo dejanje. Je to glede invencije in instrumentalne izvedbe gotovo naj¬ bolj priznana Parmova skladba, ki se je kaj rada našla še na koncertnih vzporedih. Tudi pri uprizo¬ ritvah opere je kar največ vnemala poslušalstvo. Ksenija je prišla na oder razen v Ljubljani in v Zagrebu že v Osijeku, Opatiji, Sušaku, Trstu, Ma¬ riboru in Sarajevu. V glasbenem oziru je dosegel P. svoj razvojni višek v dramatični romanci (v enem dejanju) »Stara pe¬ sem i«. Besedilo je napisal G. Menasci, solibretist Ma¬ scagnijeve »Cavallerije«. Sujet je vzet iz Heinejeve pesmi: »Es war ein alter Konig«. Hrvatsko prevedbo je izvedel A. Harambašič, slovensko I. Cankar. Prva prireditev je bila v Zagrebu, na to še v istem letu (1898) v Ljubljani. Vsaka od dveh kitic Heinejeve pesnitve je obdelana v posebni sliki. Izvemo o starem kralju, ki si je vzel mlado ženo, ki pa mu je postala nezvesta. Je to že stara pesem. Zaljubila se je v paža in za kazen sta morala oba umreti. Posebno se je po¬ srečil skladatelju zbor pažev, dvospev kralja in kra¬ ljice ter Ijubavni dvospev kraljice in paža. Orkester, ki v medigrah vedno pripravlja na sledeči potek de¬ janja, se povzpne nekako do simfonične oblike in do¬ seže v tretji sliki izrazito dramatično višino. Poetič¬ nost sujeta je gotovo tudi pripomogla, da je ustvaril P. to svoje najpomembnejše glasbeno delo. Iz te dobe muzikalnega ustvarjanja datira najbolj priljubljeno P. odrsko delo. Je to opereta »Caričine Amaconke«, ki je še vedno življenja zmožna. Doživela je tudi od vseh P. del največje število proizvajanj in si je priborila priznanje tudi v tujini. Snov je zajeta iz ruskega življenja in ima zgodovinsko podlago. Opereta je prišla najprej na oder v Ljubljani (1903), potem pa je sledil Zagreb, Osijek, Novi Sad, Sara¬ jevo, Sušak, Opatija, Trst, Plzenj, Smichov, Maribor in Cleveland v Ameriki. Z drugimi operetami, ki so sledile, je imel P. manj sreče. So nedostatne v libretih in slabše v glasbi, radi česar se niso obdržale na repertoarjih. So to: Nečak (Lukavi služnik 1907), Venerin hram (Apolonov hram 1909) in Zaručnik v škripcih (1921). Vojna doba je postavila v muzikalnem ustvarjanju P. mejnik, živel je delj časa na Dunaju in to je vpli¬ valo na njegov razvoj. Opera, ki jo je tukaj spisal (»Zlatorog«), dokazuje, da se je potrudil, poglobiti se v izrazu in dati delu nekaj lastne fiziognomije. V formalnem oziru pomeni isto tako napredek, ker se ne deli v posamezne številke (številčna opera), ki so ločene druga od druge, temveč sestavni deli prehajajo organsko drug v drugega (prekomponirana opera). V instrumentaciji se kaže več individualnosti v upo¬ rabi poedinih instrumentov. Vendar pri vsem tem »Zlatorog« pri proizvajanju v Ljubljani (1921) ni dosegel uspeha, ki ga je zaželel P. v svojem prepri¬ čanju, da je podaril narodu delo, ki pomeni formalni R. KRAŠOVEC KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽNA IN GALANTERIJSKA DELAVNICA LJUBLJANA, ŠTUDENTOVSKA ULICA 7 Priporočam se zadrugam g. Irgovcem in društvom za naročila vseh papirnih, karlonažnih, knjigoveških in galanterijskih del Po zelo znižanih cenah 15 napredek. Nova doba je pač jasno zahtevala, da bodi operna glasba tipično narodnega značaja in ne eklek¬ tična. Kakor je razvidno iz naslova, je sujet sicer do¬ mač. Libreto je spisal na podlagi Baumbachove pe¬ snitve B. Brauer in prevod je priskrbel C. Golar. Ker bajka nima dramatsko živega dejanja, se je isto mo¬ ralo vstaviti za tri dejanja s predigro. Izven Ljubljane je prišel »Zlatorog« na oder le v Mariboru (1923). Zadnje Parmovo odersko delo je komična opera » Pavliha « (v treh dejanjih), ki jo je izgotovil do in- strumentacije. Tukaj ga je prehitela smrt in dokončal je delo višji voj. kapelnik I. Muhvič. Na podlagi tega celotnega pregleda, ki nam kaže razvojno pot naše oderske glasbe, nam ne bo težko določiti vlogo, ki jo igra tukaj naš Parma. On je zna¬ čilni zastopnik dobe, ki pripravlja na narodno opero.' Pri Čehih so bili to predhodniki Smetanove dobe, o katerih smo že govorili. Prof. Hoffmeister je P. že svoječasno (Slov. list z dne 7. I. 1897) primerjal z J. Rozkršnjevim (1833—1913), ki je komponiral sicer opere romantične in historične vsebine v češkem je¬ ziku, pa v doslej tradicionalni muzikalni obliki. Emancipacija se je izvršila torej šele v jezikovnem oziru. In tako je tudi s Parmo. Bil je zastopnik italijan¬ skega arijoznega sloga. Ta je tudi odgovarjal povsem njegovi naravi in osebnosti. V njegovih žilah se je 1 Radi popolnosti se -še morata omeniti dva predstav¬ nika te dobe, katerih operi se nista držali delj na odru. Sta to: F. Gerbič (»Nabor« 1925) in p. Hugolin Sattner (»Tajda« 1926). pretakala romanska kri, bil je otrok solnčnega juga in vedno vesel in prikupljiv in tako je pač muziciral, kakor mu je narekovalo srce. Bil pa je še iskren rodo¬ ljub, ki je hotel služiti svojemu narodu v najpleme¬ nitejšem smislu. Vedel je, česa mu nedostaja. Nje¬ gove skladbe so vzrasle iz podanih prilik in so bile tudi prikrojene takratnim razmeram. Ker je bila po¬ treba po kompozicijah te vrste stalna, je postal P. pri svoji produktivnosti najbolj uvaževan in je bil edini oderski komponist skozi daljšo dobo. Glavno njegovo izraževalno sredstvo je bila gladko se razvijajoča melodika. V tem oziru se je še trudil, dati kakemu spevu ali zboru slovensko lice, kar se mu je tudi tu pa tam posrečilo. Znal je misliti orke¬ stralno in njegova instrumentacija kaže od »Urha« pa do »Zlatoroga« vidni napredek. Kot rojenemu oder- skemu človeku so se mu posrečile zlasti dramatske gradacije. V harmonskem oziru se drži P. najenostav¬ nejših form. Mislil je pri tem vedno na primitivno razvojno stopnjo širjega občinstva v muzikalnem pogledu, osobito pa še v instrumentalnem. V »Kse¬ niji« začne v večji meri uporabljati zmanjšani sept- akord in v »Zlatorogu« postaja še v modulatoričnein oziru bolj pester. Kontrapunktik pa P. ni bil. Muzikalno vrednotenje P. skladb pripada danes zgodovini. Tukaj zavzema P. kot zastopnik prve dobe našega gledališkega muzikalnega ustvarjanja vidno in častno mesto, ki mu ostane ohranjeno. Delovanje P. na polju plesne, pevske in komorne glasbe pomeni poglavje za se in ne spada v okvir te razprave. Je tudi sekundarnega pomena. Ako potrebujete tiskovine, kataloge, ilustracije, prospekte in se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na V LJUBLJANI Brzojavni naslov: JUGOTISKARNA LJUBLJANA Umetniški grafični zavod v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. - Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni BAKROTISK, OFFSET- IN LITOGRAFSKI TISK K L I S A R N A TISKARNA ZA KN3IGO- IN UMETNIŠKI TISK LJUBLJANA MESTNI TRG Z dežnikom je kakor s prijateljem: ko ga najbolj potrebuješ, se izkaže, da ga nimaš, ali pa, da je za nič. v našega izdelka pa so zanesljivi, zvesti in dobri 16 KRONIKA SLOVENSKIH MEST V LJUBLJANI, JUNIJA 1Q3© / ŠTEVILKA 2. / LETNIK, III Za 0bn i °, V . C \ , Univerzitetne biblioteke GOSTINSTVO KOT FAKTOR NAŠE¬ GA NARODNEGA GOSPODARSTVA (Iz referata predsednika gostinskega odseka zbornice TOI Cirila Majcna na seji 12. aprila 1935.) Gostinstvo moramo imeti v našem narodnem gospodar¬ stvu za izredno važen faktor, ker se po tej poti vrši zelo znatna izmenjava blaga in sicer v prvi vrsti proizvodov naše lastne zemlje, za katere se baš na ta način ustvarjajo nova kunzumna tržišča po eni strani, državnim, banovin¬ skim in občinskim blagajnam pa stalen in močan vir dohodkov. Kako važno je gostinstvo v naših samoupravnih finan¬ cah, vidimo najbolj iz dejstva, da gre okrog 30 milijonov dinarjev proračuna dravske banovine, t. j. 1 h, skozi roke gostinskega stanu. Isto sliko nam nudijo občinski pro¬ računi, samo da je odstotek dohodkov, izvirajočih iz go¬ stinstva, še večji. Saj so znani primeri, v katerih nekatere občine postavljajo svoje proračune skoro izključno na dohodke, ki izvirajo iz gostinstva. Ker imajo finančni organi natančno sliko o prometu, ki ga napravi imetnik gostinskega obrata, plača gostilničar vedno davek v polni izmeri. Vsak lastnik gostinskega obrata je bil v preteklosti že desetletja obremenjen z davkom po svojem faktično čistem dohodku, pa naj se ta davek imenuje pridobnina, osebna dohodnina, taksa ali kakorkoli. Najrazličnejši uradi vodijo točno evidenco, koliko prodajo posamezna podjetja alkoholnih pijač, koliko imajo oddanih gostin¬ skih sob in koliko gostov imajo na hrani. Vse to je davč¬ nim upravam dobro znano in sploh ni dvoma, da bi ne bili gostinski obrati obremenjeni v tistem iznosu, ki se zahteva v smislu zakona o državnih davkih. V mrzlici gospodarske krize predstavlja gostinstvo naj¬ občutljivejši barometer. Mali gostilničar, kakor tudi veliki hotelir, razvidita po potrošnji pijač in po številu oddanih sob najhitreje izpremenljivo črto konjunkture — in številni dobavitelji gostinskega stanu občutijo takoj padec gostinskega prometa: mesarji, pivovarne, peki, trgovci - grosisti in detajlisti, stavbni obrtniki itd. Gostinstvo pač predstavlja panogo, ki ima največ dobaviteljev, radi česar je najboljši konzument naše trgovine, obrti in industrije. Je pa tudi najboljši kupec proizvodov našega kmetovalca. Statistika mednarodne hotelske zveze je dokazala, da osta¬ ne gostinskemu podjetniku od potroška gosta komaj čistih 8 %, 92 % pa odpade na davke in druge slične dajatve, na trgovino, industrijo, obrt in kmeta. S tem je obenem dokazano, da je govorjenje o velikem zaslužku gostinskih obratov prevara in da na gostilničarjevem delu v mnogo večji meri kot on sam, participirajo drugi. Radi tega na¬ pačnega pojmovanja je gostilničar vedno — zlasti v na¬ v Ljubljani podaril JlAvajlLL. a-- ip . dno .AL-/.JL- 194 l vzkrižnem ognju konzumenta in producenta-vinogradnika, ki mu oba očitata, da ima preveliko korist od razlike med nakupno in prodajno ceno vina, dočim pokaže točna kal¬ kulacija, da se vino od kraja nakupa do vkletenja podraži nad 200 % nad nakupno ceno na račun tovornine za po¬ šiljanje sodov in vina, za dovoz in odvoz in zlasti za bano¬ vinsko in občinsko trošarino, za prometni davek, pri čemer pa gostilničar ni prav nič udeležen. Ako prištejemo k tej režiji na transportu in obdavčenju vina še vso pravo režijo, ki jo ima gostilničar sam, to je najemnino za lo¬ kale, stroške za postrežno osebje itd., potem pač jasno vidimo, da se mora gostilničar kot zadnji zadovoljiti s skromnim dobičkom. Gostinstvo ima svoj poseben položaj tudi zaradi tega, ker plačuje še posebne davščine: točilne, policijske takse, takse za avtorsko pravo itd. Bolj kakor v katerikoli drugi obrti je v gostinski stroki klient ali gost tisti, ki diktira. Gost vedno zahteva obilno jed, dobro pijačo, lepo opremo, čedno serviranje in sploh Doto za Vašega otroka in prihranke za Vašo starost Vam pripravi z življenjsko polico IL AVI 31A JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI TELEFON 2176 in 2276 • Zavarujte tudi proti ognju, nezgodam, ropu i. t. d. 17 GRAND HOTEL »UNION« V LJUBLJANI Lansko leto oktobra jc poteklo 30 let, odkar je bil dograjen v Ljubljani »Grand hotel Union«, ki je še danes prvi, najmodernejši, največji in najbolj kom¬ fortni hotel v Ljubljani. V letu 1902. se je konsti¬ tuiral ustanovni odbor, ki so ga tvorili: dr. Vinko Gregorič, primarij in posestnik; Josip Jeglič, trgovec in posestnik; Franc Peterca, trgovec in posestnik; Alojzij Stare, župnik v p. in Ivan Sušnik, stolni kano¬ nik, ter napravil za takratne razmere daljnosežen in drzen sklep, da se zgradi na Miklošičevi cesti mo¬ dem, 100 sob obsegajoč, z vsem koinfortom opremljen hotel, s katerim naj bo z zvezi naj lepša kavarna ter najboljša restavracija. Centralna kurjava in dvigala za goste in prtljago, ki so bila takrat še velika redkost, so vzbujala posebno pozornost. Pod načelstvom usta¬ novitelja in prvega predsednika g. dr. Vinka Grego¬ riča je zgradba hitro napredovala in dne 28. oktobra 1905 je bil hotel dograjen in otvorjen. Radi rastočih zahtev tujskega prometa se je v letih 1926. in 1927. hotel moderniziral, vpeljala se je topla in mrzla te¬ koča voda v vse sobe, vpeljal se je v hotelske sobe telefon, napravile so se poleg sob kopalnice, uvedla se je še svetlobna signalizacija, nabavil se je moderni avtobus za dovoz gostov. Hotel je še vedno vodilni v Ljubljani in gotovo v prednji vrsti med prvimi v državi. Ustanovitelji so se zavedali velikega pomena tujskega prometa za po potresu se prebujajočo belo Ljubljano in uresničili velikopotezno zamisel, kajti hotel »Union«, ki so ga zgradili, tvori še danes v Ljubljani središče vsega tujskega prometa, kjer se zbira vsa mednarodna publika in posebno trgovski svet. Grand hotel »Union« jc z uspehom prebrodil za¬ četne težave in dobro prestal svojo krizo v letu 1912. Od takrat pa se lepo razvija ter se mora ugotoviti, da si je priboril po zaslugi strokovnega vodstva vo¬ dilno mesto in je tudi daleč izven mej naše države poznano in priznano podjetje, ki zelo mnogo pripo¬ more k razvoju tujskega prometa v Ljubljani in v vsej naši državi. prvovrstno postrežbo. Gotovo so to upravičene zahteve, dasi gost ne upošteva vedno ogromne režije. Že uredba o ureditvi in ustanavljanju gostinskih obratov predvideva poleg vseh drugih malenkosti, ki stanejo vse skupaj mnogo denarja, tudi stalno kontrolo gostilniških lokalov, ki mo¬ rajo biti prostorni, higienični itd. To je prav, toda baš zato tiči gostinstvo bolj kakor katerikoli drugi stan med Scilo in Karibdo: zahtevajo se od njega boljši in večji lokali, davčna oblast ga pa obremenjuje ravno zaradi več¬ jega števila lokalov. Zato je upravičena zahteva, da se odpravi minimalizacija pridobnine, kajti ona predstavlja dejansko tribut, ki uničuje substanco našega gostinstva. Tipično za gostinski stan in kar povečuje njegovo važ¬ nost v našem narodnem gospodarstvu, je to, da so gostin¬ ski obrati, izvzemši najmanjše krčme in bufete, kjer se enostavno kupuje in prodaja, vsi brez izjeme obrati, ki obsegajo celo vrsto drugih strok. Razen v dveh omenjenih primerih ima vsak gostinski obrat poleg kletarjenja še predelavo jedi, večje število oseb v notranjem gospodar¬ stvu, poleg tega pa še večje število strežnega osebja. Večji obrati, kakor hoteli, pa so naravnost industrije svoje vrste. saj zaposlujejo poleg navedenega osebja še cel štab izuče¬ nih, kvalificiranih oseb, kakor monterje, osebje v pralni¬ cah in čistilnicah itd. Glavno je pa dejstvo, da stoji perso- nal v gostinskih podjetjih brez izjeme več kot polovico delovnega časa samo v tako zvani delovni pripravljenosti, ki se pa šteje seveda ravno tako v 8-urni delavnik. Po cele tedne, da, po cele mesece vlada v hotelih često raz¬ merje 20 do 40 gostov, pa dva- do trikrat toliko nastav- ljencev. Gostinstvo je tisti stan, ki sicer najhitreje reagira na krizne pojave, se pa ne more hitro prilagoditi soraz¬ merno padcu prometa s tem, da bi sorazmerno zmanjšal režijo, ampak ostane režija konstantna. Manjši promet ne dopušča zmanjšanja režije iz razloga, ker je treba oskrbo¬ vati vse prostore, vzdrževati prav tako razsvetljavo, osebje itd. Izredno važen faktor je gostinstvo v našem narodnem gospodarstvu tudi radi tega, ker predstavlja številčno naj¬ močnejše zastopano panogo. Okrog 6000 gostinskih obra¬ tov je v dravski banovini, torej toliko kot polovica vseh trgovcev oz. kot Vs vseli obrtnikov. V teh 6000 obratih je zaposlenih najmanj 30.000 oseb, ako upoštevamo tudi vse 18 pomožno osebje v času sezije. Računali moramo namreč, da je v srednje velikih gostinskih obratih zaposlenih 5 do 10 oseb, v srednjih restavracijah po 20, v večjih ho¬ telih pa celo po 60 do 70 in več oseb. Ako vzamemo, da ima vsak gostinski obrat na deželi vloženega v svojem podjetju vsaj Din 4000'— obratnega kapitala, kar je go¬ tovo preskromno vzeto, in če v mestih računamo na po¬ samezna gostinska podjetja povprečno 20.000 Din obrat¬ nega kapitala, potem dobimo lepo vsoto 100 milijonov dinarjev obratnega kapitala, če upoštevamo tudi, da imamo v dravski banovini 127 hotelskih objektov, ki predstav¬ ljajo na investicijah vrednost okrog 200 milijonov dinar¬ jev, smo že tu prišli, skromno računano, na ogromno vsoto, ki presega eno četrtino milijarde dinarjev. Gotovo najvažnejšo vlogo pa igra gostinstvo v tujskem prometu, ki mu tvori podlago in ki si ga brez gostinstva sploh misliti ne moremo. Če premislimo, da nam tujski promet v Sloveniji donaša letno samo okrog 100 milijonov dinarjev, potem vidimo važnost gostinstva za naše narodno gospodarstvo. Znano je, da je naša plačilna bilanca sestav¬ ljena iz dohodkov trgovske bilance, dotoka izseljeniškega denarja in iz dohodkov turizma. Če premislimo, da nam je prinesel tujski promet v državi eno leto 500 milijonov dinarjev, je to ogromnega pomena za nas, kajti to znači, da predstavlja tujski promet panogo, ki igra v današnjih razmerah pri nas večjo vlogo kakor najvažnejši izvozni promet. To je tem važnejše sedaj, ko je izostal dotok iz¬ seljeniškega denarja. Ako pri tem še vidimo, da tujski promet stalno rase, mu moramo posvečati tem večjo po¬ zornost. To je treba poudariti zaradi tega, ker je tujski promet pri nas še na prav nizki stopnji razvoja in mo¬ ramo še veliko storiti, da dosežemo tisto višino, da bi se lahko vsaj približno merili z ostalimi tujsko-prometnimi državami. Ako hočemo to doseči, moramo ustvariti pred¬ pogoje, pri čemer igra gostinstvo najvažnejšo vlogo. Ako je gostinstvo na višku, je to najvažnejši akviziter za tujski promet. Kot tako pride tudi direktno v poštev, saj je zna¬ ten odstotek tujcev, ki pridejo k nam, v veliki meri pri¬ pisati tudi direktni propagandi, ki jo vodijo naša gostin¬ ska podjetja v tu- in inozemstvu. Gostinska podjetja, ki so izdala posamič do 100.000 Din in več za propagando, so izdala skupno znatno večje vsote za tujski promet, ka¬ kor pa država ali banovine, čeprav imajo država in sploš- nost celo večjo korist od tujskega prometa kakor gostin¬ ska podjetja sama. Večina predlogov za zboljšanje tujskega prometa je izšla baš iz vrst gostinstva, kar je popolnoma naravno, saj imajo ravno gostilničarji najboljši vpogled v tujski promet v vseh njegovih odtenkih. Oni so najvaž¬ nejši mentor v našem tujskem prometu. Radi tega je na¬ ravno, da polaga inozemstvo izredno važnost na razvoj gostinskih obratov: Italija, Avstrija, Nemčija, Švica. Treba pa je, da se vodi v tem prava obrtna politika. Medtem ko so v omenjenih državah dali s strogim kriterijem dejanske krajevne potrebe močno gospodarsko zaslombo gostinskim obratom in s tem omogočili, da so se obrati preuredili, izboljšali in olepšali, dovoljujejo pri nas vedno več novih malih obratov, čeprav ni za to nobene potrebe. S tem se doseže samo to, da se obstoječi solidni obrati ne morejo več obdržati. Neizpodbitno dejstvo je, da imamo malih obratov preveč, saj pride v dravski banovini na manj ko 200 prebivalcev, odnosno na 50 moških oseb po en obrt in je število iz 1. 1912. poraslo ponekod čelo za 174 %, čeprav tega ne opravičujejo nobeni razlogi. Na¬ pačno je, sklicevati se na socialne razloge. Taki mali obrati romajo iz rok v roke, vzdržati se ne morejo kljub temu, da pritiskajo na cene tako, da je tudi revni gostil¬ ničar oškodovan s kmetom vred. S tako obrtno politiko se ogrožajo solidni obrati in onemogočajo ustanavljanja manjših hotelskih objektov, katere bi nujno potrebovali, ako se naj naš tujski promet razvije. Ako zahtevamo uvi- devnejšo obrtno politiko, je to samo v korist splošnemu gospodarstvu, v katerem zavzema gostinstvo prav posebno važno pozicijo. PIVOVARSTVO IN PIVOVARNE RAVNATELJ NEMENZ že najstarejši narodi so izdelovali pijačo, ki je bila po svoji sestavini popolnoma slična pivu. izdelovali so jo iz raznih vrst žita in se tedaj lahko reče, da je prav za prav pivo najstarejša pijača. Prvotno pa te pijače, izdelane iz raznih žitnih vrst, niso vsebovale alkohola, čeprav so pač prešle v vrenje. Poleg žilno. Te, iz raznih vrst žita izdelane pijače so se vedno zelo čislala, je vsebovala tudi še mlečno in oglji¬ kovo kislino, zaradi česar je vplivala zelo osve¬ žilno. Te iz raznih vrst žita izdelane pijače so se vedno znova obdržale pri vseh narodih in so skrbeli za to, da se zboljšajo po okusu in tudi drugače. Izsledki iz pradavnih časov so dokazali, da so že Babilonci in stari Egipčani imeli pijačo iz žita, ki je sličila da¬ našnjemu pivu. Te babilonske in egipčanske pijače so vsebovale tudi že alkohol in istotako so jim dodevali razne začimbe, toda ne kakor danes hmelj, temveč vsakovrstna začimbna zelišča in tudi narkotične rastline. Seveda so se v starih časih te pijače pripravljale na izredno primitiven način, in sicer spočetka z žve¬ čenjem žita. Primešana ustna slina je povzročila namreč vrenje, pri katerem se je tvorila mlečna in ogljikova kislina. Babilonci, Egipčani in tudi Hebrejci starih časov so že tako daleč napredovali, da so zmleto žito odcedili iz tekočine in tako dosegli že bolj ali manj čisto pivo. Tudi so že direktno dodajali vrelne snovi, s čimer se je ravno doseglo alkoholično vrenje. Tudi vlaganje te pijače je bilo tem narodom že znano, samo, da niso tega napravili v hladnih kleteh, temveč tako, da so to pijačo dajali v glinaste posode, katere so dobro zaprli in zakopali v zemljo ter jo tam pu¬ stili dalj časa. To so bile prve pijače, ki so po svoji sestavini sličile današnjemu pivu. Pivo je torej staro že najmanj 5000 let. Zaradi raznih faz in izprememb se je izdelava piva zboljševala in se je izdelovalo pivo iz vsakovrstnega žita, ki vsebuje škrob, pa ne samo iz žitnih vrst, temveč tudi iz krompirja in celo iz kopriv. Kot začimba so se istotako uporabljale naj¬ različnejše rastline, i. s. janež, gorčica, kumin, ka- dulje, ingver, brinje, rožmarin, nageljnovi klinčki itd. Kot najprimernejši za okusno pivo se je izkazal ječmen, in sicer ne v sirovem stanju, temveč se je ječmen najprej pretvoril v slad in se je nato iz slada 1 ‘.) Pivovarna Union : Moderna sladarna izdelovalo pivo. Kot najslaslnejša in najprijetnejša začimba pa se je izkazal hmelj, ki ima istočasno tudi vpliv na konzerviranje, že približno kakih 100 let pride za začimbo piva izključno samo hmelj v poštev. Pač pa se je hmelj v teku stoletij s kultiviranjem iz¬ boljšal, kajti prvotni divji hmelj je imel jako robat in zoperno grenek okus. Postopoma so se s sirovinami izboljšale tudi tehnične naprave za izdelovanje piva in so se izumile razne novosti pri aparatih. Hladitev skladiščnih kleti, ki je neobhodno potrebna, se je neprestano izboljševala in izpopolnjevala, dokler nismo prišli do sedanjih modernih pivovarskih naprav. Da izdelovanje piva ni enostavno, ampak zahteva celo vrsto dolgotrajnih in kompliciranih procedur, je razvidno iz naslednjega kratkega opisa, kako se v današnjih časih v splošnem izdeluje pivo: Najprej se manipulira ječmen, in sicer se morajo odstraniti vse tuje primesi. Istotako se mora sorti¬ rati, da se doseže enakomernost zrn, kar je za pra¬ vilno izdelovanje slada važno. Tako očiščeni in sorti¬ rani ječmen se potem namoči, da se temeljito napije vode. Nato se pusti ječmen kaliti, i. s. najprej tako dolgo, da se izloči koreninska kal in da listna kal zrase približno do y, dolžine zrna. Ta procedura traja 9—10 dni in se zaradi tega kaljenja pretvori škrob v sladni sladkor. Kaljeni ječmen se potem previdno umetno suši in praži — in tako nastane pivarski slad. Slad se nato zdrobi in se postopoma in pazljivo kuha. Na ta način se primerno osladi sladni sladkor, ki se nahaja v sladu. Brozga se potem odcedi in se tekočina, t. j. pivska začimba ali sladko pivo, ponovno pazljivo in dobro kuha, dokler ne dobimo zaželene jakosti začimbe. Odcejeni odpadki slada (pivske tro¬ pine) so izvrstna hrana za govejo živino in zlasti za molzne krave. Ob kuhanju pivske začimbe se doda tudi hmelj, ki se kuha zraven. Začimba se nato vnovič odcedi in ohladi na tem¬ peraturo od 7 do 8°. Nato se ta začimba odvodi v umetno hlajeno vrelno klet, kjer se ji pridene kvas. Vrenje traja približno 10 dni. V pivski začimbi se tvori alkohol in ogljikova kislina in ko se doseže pra¬ vilna stopnja, je tako zvano mlado pivo gotovo. To mlado pivo še ni užitno, temveč mora še enkrat pre- vreti v ležalni kleti in dozoreti, radi česar ostane pivo 3 do 4 mesece v ležalnih kleteh in se mora stalno opazovati in manipulirati. V ležalnih kleteh se mora temperatura umetno držati stalno skoraj na ničli, če na ta način pivo pravilno dozori, se potem filtrira in se nato lahko napolni v sode in steklenice za promet. Pivo ni le prijetna in osvežujoča pijača, temveč tudi zdrava in redilna, ker z ene strani ne vsebuje dosti alkohola, z druge pa ima mnogo redilnih snovi v obliki raztopljenega sladnega sladkorja. Pivo deluje poleg tega pomirjevalno na živce in se ga zamore pri¬ poročati zlasti tudi doječim materam. Dandanes se normalno izdelujeta dve vrsti piva: svetlo in temno. Temno pivo vsebuje več sladnega sladkorja kot svetlo. PIVOVARSTVO V NAŠI DRŽAVI Na ozemlju naše države je bila pivovarska indu¬ strija zelo dobro razvita, in sicer je bilo v času osvo¬ boditve na ozemlju Jugoslavije 37 pivovarn v obratu. Pivovarne so se, pričakuje večjega konzuina, z ozirom na to, ker so velepivovarne iz drugih krajev bivše avstr, monarhije spadale izven naše države, povečale in istotako tudi popolnoma preuredile in modernizirale. V prvih letih po prevratu je znašal konzum piva v naši državi ca. 900.000 hi letno in računati se je mo¬ ralo seveda s povečanjem. — žal pa je razvoj dobil drugo smer. Pivo se je obremenjevalo z vedno večjimi trošarinami, in sicer z državno, banovinsko in ob¬ činsko trošarino tako, da se konzum ni zvišal, marveč je od leta do leta nazadoval. V letu 1928. je znašal Del moderne varllnlce piva 20 Moderna vložna klet pivovarne „Union u se danes porabi samo še ca. 650 vagonov ječmena in ca. 550 q hmelja. Zaradi nazadovanja konzuma piva pa so seveda pri¬ zadete tudi druge panoge: tako se letno porabi n. pr. za ca. 1600 vagonov premoga manj. Preko tisoč na- stavljencev in delavcev je izgubilo svoj zaslužek, dr¬ žavna železnica ima izpadek od kakih 15 do 16 mi¬ lijonov dinarjev na pivski voznini in drugih vozninah. Istotako pa so na prometu občutno izgubile restavra¬ cije in gostilne. Prizadeti so razni dobavitelji stekle¬ nic, sodov, obratnih materialij, in pa tudi obrtniki. Končno pa so izgubile precej milijonov na dohodkih tudi država, banovine in občine. Tako je nekdaj lepo cvetoča pivovarska industrija danes močno prizadeta in bi ji mogla iz teli težav pomagati le izprememba davčne politike. Zato je želja pivovarske industrije: prebivalstvo Jugoslavije naj bi seglo bolj po pivu, ker pri današnjem skup¬ nem konzumu piva pridejo na vsakega prebivalca na leto reci in beri trije vrčki piva. če bi vsak odrasel Jugoslovan in Jugoslovanka tedensko popila vsaj 1 vrček piva — in to gotovo ni dosti — bi jugoslov. pivovarska industrija zavzela zopet tisto mesto v na¬ rodnem gospodarstvu, ki ji po njenih lepih napravah pripada. skupni konzum piva v Jugoslaviji 728.000, v letu 1929. 674.000, v letu 1931. 540.000 lil. Največji udarec pa je zadel pivovarsko industrijo v letu 1932., ko se je opustila državna trošarina na vino in žganje, do- čim so se davki na pivo pustili na isti višini. Zaradi tega ukrepa je padel konzum v 1. 1933. na 214.000 hi in na tej letni višini stoji še danes. Konzum piva znaša tedaj v Jugoslaviji, računjeno na glavo prebivalstva, komaj poldrugi liter na leto. V drugih evropskih dr¬ žavah se suče konzum na glavo in leto med 40 in 80 litrov, nekatere države imajo še celo višji konzum. Ta neugodni razvoj je dovedel do tega, da se je v 13 pivovarnah moral obrat ukiniti in je danes v Ju¬ goslaviji samo še 24 pivovarn v obratu, ki pa se bore z velikimi težavami, kar je pri zgoraj navedenih šte¬ vilkah brez nadaljnjega jasno. Kapaciteta delujočih pivovarn znaša ca. 1,500.000 hi letno, tako da v pi¬ vovarnah ni izrabljene niti 15% kapacitete. V jugosl. pivovarski industriji je investiran kapital od ca. 450 milijonov dinarjev, in sicer tako rekoč izključno domač kapital. Razen dveh pivovarn v Srbiji, v ka¬ terih je investiran češki kapital, spadajo vse druge pivovarne izključno le k jugosl. posestnikom. Kot že omenjeno je v glavnem kriva nazadovanju piva le previsoka obdavčba. V Jugoslaviji je pivo ob¬ davčeno z državno, banovinsko in občinsko trošarino, in sicer z Din 275'— do Din 325'— pri hektolitru, do- čim je pivo v drugih važnih evropskih državah ob¬ davčeno z Din 114'— do Din 119'— za hektoliter. Dalje pa škoduje konzumu piva tudi to, da je vino v razmerju s pivom le malo obdavčeno, ker je vino obremenjeno samo z banovinsko in občinsko troša¬ rino, kar znaša Din 100'— do maksimalno Din 200'— za hektoliter tako, da je vino samo komaj polovico toliko obdavčeno kot piy>. V drugih evropskih drža¬ vah je vino 3 do 4 krat višje obdavčeno nego pivo. Pivovarska industrija je v vsaki državi važen fak¬ tor in zlasti v agrarni državi kot je Jugoslavija, ker predela domače produkte kakor ječmen in hmelj. V najboljših letih so porabile pivovarne ca. 2500 va¬ gonov ječmena in ca. 2300 q hmelja. Zaradi nazado¬ vanja konzuma je seveda ta množina padla, tako da Pivovarna Union v Ljubljani 21 Maribor: Grajska klet IZ ZGODOVINE GOSTILNIČARSTVA V MARIBORU JANKO ŠKOREC Mariborsko gostilničarstvo je v zgodovinskem po¬ gledu še neproučeno. Na podlagi do danes znanega gradiva pa moremo ugotoviti sledeče: Prva znana oblika mariborskih gostiln je pivnica, to je klet, ki služi za shrambo pijač, obenem pa tudi kot točilnica za goste neposredno iz sodov. Topografsko središče pivnic v srednjem in v začetku novega veka je bila Slovenska ulica z okolico. Gradbeni primeri pivnic pa so se do danes obdržali v Gosposki ulici v »Prešernovi kleti« ter v prizemeljskih trgovskih lokalih hiš Ve¬ trinjska ulica št. 5 in št. 9. Pivnica je bila tudi krajevni gospodarski izraz Ma¬ ribora. V Mariboru, v tem privilegiranem središču podravske trgovine z vinom, je bil glavni imejitelj pivnic predvsem cerkveni, od mestne oblasti eksiini- rani, fevdalni gospod, ki je bil obenem tudi glavni vinski trgovec en groš. Meščan sam je običajno po¬ sedoval poleg hiše in obrti v mestu tudi vinograd v okolici ter je stremel, da more izključno samo on v mestu prodajati svoje vino en detail. Radi tega vi¬ dimo od srednjega veka pa do XVIII. stoletja v Ma¬ riboru večne spore radi upravičenosti prodaje vina v pivnicah med fevdalnimi veleposestniki in pa med meščani. V dobi pivnic vidimo poleg tega združeno vinsko produkcijo in vinsko trgovino z gostilničar- stvom, v sporih med meščani in fevdalci radi prodaje vina pa tudi težnjo po ločitvi trgovine z vinom od go- stilničarstva. Osamosvojitev gostilničarstva od trgovine z vinom opazimo v Mariboru konec XVII., zlasti pa v začetku XVIII. stoletja, ko nastanejo z oživljenim cestnim prometom in trgovino vozniške in splavarske gostilne; vozniške predvsem na periferiji mesta in v predmest¬ jih, splavarske pa v Pristanu. Razlika med temi no¬ vimi gostilnami in pivnicami je, da te nudijo gostom poleg pijače tudi prenočišča in hleve, v pijači pa po¬ leg vina tudi pivo. Razvoj cest in zlasti poštnega pro¬ meta je v Mariboru že v začetku XVIII. stoletja razvil tudi predhodnike hotelirstva. Poleg stare pošte v Jurčičevi ulici je nastal prvi dejanski mariborski ho¬ tel »Pri jelenu«, ki je združeval tujce, pa tudi me¬ ščane, ki so našli v njem priliko za družbeno in dru¬ štveno koncentracijo, kakor nam jo kažejo »Pri je¬ lenu« redni sestanki prostozidarjev v dobi Jožefa II. V zvezi s tujci, katere je dovajal novi cestni promet v vedno večjem številu v Maribor, je poleg vina kot pijače kmalu postalo važno tudi pivo; ravnanje s pi¬ vom pa je bilo za Mariborčane težko deloma radi do¬ voza, deloma pa radi kletarstva, ki je bilo prikrojeno z značilnimi banjastimi kletmi samo za vino. Posle¬ dica tega je bila, da so začeli posamezni gostilničarji variti pivo sami, da tako zadostijo potrebam svojega obrata. Tako nastane v začetku XVIII. stoletja v zvezi z gostilno v nekdanjem gornjem vodnem stolpu prva mariborska pivovarna v čeligijevein stolpu, ki je oskrbovala s pivom domač gostilniški obrat v daleč večji meri kakor preskrbuje danes z mesom gostil¬ niški obrat današnji gostilničar, ki je obenem tudi mesar, oziroma kakor se je preskrbovala z vinom lastnega pridelka pivnica ali pa gostilna, in kar je bil v Mariboru običaj do najnovejše dobe. Druga, Felber- jeva pivovarna pa je nastala 1. 1768. v zvezi z gostilno »Pri jelenu«; je pa zanimiva radi tega, ker jo je 1. 1840. kupilo mariborsko mesto v stremljenju, ustanoviti mestno pivovarno, ki bi zalagala s pivom mariborsko in okoliško gostilničarstvo, kar pa je preprečila vlada, ki ni dala koncesije. Na¬ daljevanje tega samopreskrbovalnega gostilniškega obrata s pivom je nastoj prve Tappcinerjeve pivovar¬ ne in gostilne, današnje čeligijeve ter druge Tappei- nerjevc pivovarne, današnje pivovarne in restavracije Union, ki datirajo iz prve polovice XIX. stoletja. KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 50 (v lastnem poslopju) Obreslovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstni/) vrednostniO papirjev, deviz in valut, borzna naročila, . , .... , , , . . Brzofavni naslov: Kredit Ljubljana predujmi m krediti vsake vrste, eskompt m mkaso ’ menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepozil itd. Xelefon 3782 , 3783 , 3784, 3785 Peterson International Banking Code 22 " V vrsto vozniških gostiln spada nekdanja gostilna »Pri soncu« na prostoru današnje Šepčeve hiše na oglu Grajskega trga in Volkmerjeve ulice, ki je bila zbirališče podeželskih kočijažev. Poleg nje je stalo zbirališče težke konjske vprege, gostilna »Pri črnem orlu«. V Vetrinjski ulici št. 22 je bila gostilna »Pri božjem očesu«, na kar nas še danes spominja krono- gram na portalu. Zbirališče Slovenskih Goričanov je bila v Vetrinjski ulici gostilna »Pri veselem kmetu«, ki je imela proti Kopališki ulici že obširen vrt, menda prvi gostilniški vrt v Mariboru, kateremu je sledil drugi, današnji vrt v Unionu. Spomin na Andreja Ho- ferja, Sandvvirth, je varovala gostilna na oglu Vetrinj¬ ske in Jenkove ulice, medtem ko je bila gostilna »Pri sidru« v Vetrinjski ulici št. 16 zbirališče mariborske meščanske družbe s plesnimi prostori in kazinom. Na strani od tega izrazitega gostilničarskega središča je nastala gostilna »Pri zamorcu«, znana kot dobra in poceni gostilna, in na vogalu Gosposke in Slovenske ulice je o starih pivnicah pričala moderna gostilna, pozneje hotel »Nadvojvoda Ivan«. Pri pošti v Jurči¬ čevi ulici št. 5 pa je bil »Pri jelenu« rendez-vous elit¬ nih tujcev z elegantno restavracijsko dvorano. Drugo gostilničarsko središče v Pristanu in nad dravskim mostom se je razvijalo v sodelovanju voz- ništva, splavarstva, trgovine z lesom ter železom s šajk. Nad mostom je bila vozniška gostilna »Pri kroni«, ki je z gradnjo novega mosta izginila. V Pri¬ stanu samem pa so bile Benetke nekaka borza za les, shajališče trgovcev, splavov in šajk. Med čeligijevim stolpom in žičkim dvorom je bila globoka Strašilova pivnica, katero so Mariborčani posečali zlasti v so¬ parnih poletnih dnevih. Korošci so se zbirali na oglu Langusove ulice in Vojašniškega trga enako kakor Slovenski Goričani »Pri veselem kmetu«. Od ostalih dveh splavarskih gostiln na Vojašniškem trgu št. 3 in št. 7 je za mariborsko gostilničarstvo važna zadnja, ker je v njej začel svojo kariero Jos. Gotz, ki je po¬ zneje visoko dvignil pivovarno Union. Vlogo »Zamor¬ ca« v vetrinjskem gostilničarskem središču je igrala nad Pristanom Strašilova gostilna na oglu Splavarske ulice in Koroške ceste (danes »Pri roži«), vlogo »Je¬ lena« pa »Lev« v hiši na Koroški cesti, kjer je danes požarna bramba. Stare predmestne gostilne iz te dobe so obdržale svoj položaj večinoma še danes (»Taverna« na Alek¬ sandrovi, »Trst« na Tržaški cesti itd.) železnica je naravnost amerikansko razvila Mari¬ bor ter vplivala na razvoj gostilničarstva kvalitativno in kvantitativno. Kakor se je nekoč pri cestnem pro¬ metu v zvezi s pošto razvila prva mariborska gostilna »Pri jelenu«, ki je z ukinitvijo poštnega prometa pre¬ nehala, podobno je iz stare podeželske gostilne »Na zelenem travniku« vzrasel z glavnim kolodvorom ho¬ tel »Meran«; koncentracija trgovine v starem mestu je povzročila obenem z otvoritvijo Južne železnice modernizacijo »črnega orla«, ki se je opremil 1. 1846. z 20 tujskimi sobami in prevzel vlogo »Jelena«, in enako se je dvignil hotel »Zamorec«. Ob Dravi pa se gostilničarstvo ni moglo kvalitetno razviti radi padca prometa, povzročenega z dograditvijo novega drav¬ skega mostu 1. 1913. V zvezi z razvojem Magdalen- skega mesta je nastal na jugu od Drave na položaju, ki odgovarja vozniškim gostilnam na severni Tržaški cesti,'hotel »Mariborski dvor«, simbol novega gostil¬ ničarskega razvoja v novo nastalih in nastajajočih mestnih delih. Pred skoro 100 leti je imel Maribor 17 gostiln, ena na okoli 130 prebivalcev, danes pa jih ima 120 (gostiln, hotelov in točilnic) tako, da pride eden današnji gostilničarski mariborski obrat na okoli 450 prebivalcev. Posebno poglavje bi bila zgodovina mariborskega kavarništva. Prvo mariborsko kavarno poznamo iz srede XVIII. stoletja v Gosposki ulici; od današnjih pa je najstarejša »Rotovž«, po tradiciji iz 1. 1748., druga najstarejša »Bristol« pa je iz 70 tih let pre¬ teklega stoletja. Še bolj kakor v gostilničarstvu je v kavarništvu moderni razvoj Maribora vplival na ka¬ varniški kvalitetni razmah in manj na kvantitetnega. Radi vinogradniške okolice je mariborsko gostilni¬ čarstvo zavzemalo vedno poseben značaj, katerega označuje samopreskrba meščana s pijačo iz okolice. Kot znak tega so ostali iz starih časov do danes za okolico zlasti v pomladnih mesecih značilni vinotoči. Proti temu pa stoji mariborskemu gostilničarstvu na razpolago kvaliteta vin in drugih agrarnih produktov mariborske okolice in v zvezi z njo bližina Avstrije. V izrabi tega pripada za moderni tujskoprometni raz¬ voj Maribora prvenstvena vloga mariborskemu gostil¬ ničarstvu, ko se razvija s strokovno kvalitetno uporabo okoliških produktov in sodobno gostinsko tehniko Maribor na vedno višjo stopnjo tujsko- prometnega mesta. Maribor: Čellgi Kavarna Majcen HiuUfOM je . Največ je belin i i svetlozelenkaste ali rumen¬ kaste barve; manj je rdečih in črnih vin. Slovenska vina so v splošnem izrazit tip severnih vin. Vino iz sevč: vzhodnih okrajev, zlasti iz okrajev Ma¬ ribor levi brca \laribor desni breg, Ljutomer in Ptuj, se je pred .'davno vojno mnogo trošilo na Dunaju, v Gradcu in ostalih potrošnih centrih današnje av¬ strijske republike. Po vojni je pa postajal izvoz vina iz Slovenije i n leta do leta manjši, le v letu 1935. sc je izve i s, povečal zaradi carinskih ugodnosti, ki jih uživajo .trijski dvolastniki za svoja vina. Tako se j< izvozilo: 24 (zofe). V sedežih niso peresa, marveč novo nadome¬ stilo, takozvana » šlarafia «, ki je mnogo bolj prožna in mehka, a obenem trpežnejša. Tapetnik Puc, ki je to napravil, pravi, da jamči za celih deset let. G. Majcen si je pri tapeciranih sedežih omislil interesantno no¬ vost, da se blazine lahko iz lesenega ogrodja iztak¬ nejo in tako zunaj iztepajo in čistijo, kar je iz higien¬ skih ozirov gotovo velike važnosti. Pri vhodu v kavarno opazimo vetrolov (predpro¬ stor), ki je posebne vrste in tudi kurjen. V zimi ne morejo gostje priveslati s seboj mrzlega prepiha! Veselje je videti kuhinjo, ki je opremljena z naj¬ modernejšimi napravami. Aparat za kuhanje kave najnovejše vrste, ki obdrži aromo tudi ves dan. Hla¬ dilnica z avtomatičnim pogonom, ki dela natančno po predpisanih stopinjah temperature kot pravi ro- Notranjost kavarno Majcen Kuhinja' leta 1931. „ 1932. „ 1933. „ 1934. „ 1935. 17.605 hi 15.380 „ 10.192 „ 6.592 „ 15.219 „ Glavni uvoznik je bila Avstrija predvsem za vina dvolastnikov. Avstriji sledi z mnogo manjšim uvozom češkoslovaška, vse druge države so uvozile iz naše banovine le neznatne količine vina. Vendar bi se upadek izvoza ne občutil prehudo, ker bi skoraj vsa vinska proizvodnja lahko našla odjem na domačem tržišču, ako ne bi od leta do leta naraščal uvoz cenejšega vina iz dunavske, primorske in moravske banovine. Domače vino je radi manj¬ šega pridelka kvalitetnih trsnih sort in relativno vi¬ sokih proizvodnih stroškov pač dražje, gospodarska kriza pa sili široke sloje potrošačev, da se zadovoljijo s cenejšim, četudi slabšim proizvodom. Uvoz in ostro tekmovanje vina iz ostalih banovin je glavni razlog, da izgublja domače vinogradništvo svojo dobičko¬ nosnost, vendar se kljub temu površina goric zadnja leta ne zmanjšuje, ker leži pretežna večina slovenskih bot — še možgane, pa bi bil živa stvar. Štedilnik in vse kuhanje je seveda na plin. Kaže, kot da to ni kuhinja v obratu, marveč izložba, ki jo je videti v velemestih. Točilnico ima ta kavarna seveda tudi, kot je to v naših sodobnih kavarnah. Ampak toči se vino in pivo kar na avtomatično napravo zračnega pritiska di¬ rektno iz sodov v kleti na pipe v točilnici. Nobenega prenašanja in prelivanja pijače. Vse kar naravnost iz soda v steklenico za gosta. Za ljubitelje kegljaškega športa ima kavarna tudi moderno urejeno zimsko (s centralno kurjavo ogre¬ vano) kegljišče. Kavarna, ki je bila z novim letom 1936 otvorjena, obratuje s kvalificiranim osobjem in jo je torej, kakor v vsakem drugem, tudi v tem pogledu podčrtati za kavarno prvega reda. Zlasti je omeniti poleg vzorno pazljive postrežbe razkošno izbiro časopisov in revij. vinogradov v izrazito vinorodnih položajih, kjer je radi strme lege, sestave zemlje, gostote prebivalstva in slednjič tudi radi prirojene ljubezni do vinske trte onemogočen prehod k drugim, manj intenzivnim kulturam. Poleg mnogih tisočev vinogradnikov, viničarjev in sezonskih delavcev daje vino zaslužek tudi 5400 gostilničarjem in drugim točilcein alkoholnih pijač ter 119 vinskim trgovcem, ki imajo svoje obrate v drav¬ ski banovini. V celoti se iztoči pri nas približno 200.000 hi zatrošarinjenega vina. število točilnic je za današnje razmere gotovo previsoko in ima za posledico nerentabilnost tudi solidnih gostilniških obratov. Na žalost se je vtihotapilo v gostilniški stan mnogo ljudi, ki ne obvladajo kletarske tehnike in nimajo smisla za pravilno nego vina, pa tudi ne za druge dolžnosti svojega stanu, čas bi že bil, da se te nezdrave razmere odpravijo in število točilnih ob¬ ratov omeji na potrebno mero. Daši so Slovenci izvrstni vinogradniki, vendar kle¬ tarstvo pri nas ni povsod na stopnji, katero bi bilo želeti. Poleg vinogradnikov, gostilničarjev in vinskih 25 LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 PODRUŽNICA: MARIBOR, TYRŠEVA 36 26 ’ trgovcev, ki kletarijo z vsemi pripomočki najnovejših pridobitev kletarske tehnike, kakor je čiščenje vina po Moslingerju, uporaba filtrov za razkaličenje, preta¬ kanje vina brez pristopa zraka, uporaba ogljikove kisline itd., je še mnogo obratov, kjer se naleti na najprimitivnejše kletarstvo. Na vsak korak sc najdejo kleti, kjer ne pazijo na pravilno predelavo grozdja v vino, kleti so nesnažne, vinska posoda je v slabem stanju ali celo pokvarjena, vino se pravočasno ne pretaka, sodi niso zapolnjeni, premalo se pazi, da sc s primernimi kletarskimi manipulacijami prepreči razvoj vinskih bolezni in napak. Producent in gostil¬ ničar se mnogokje še vedno premalo zavedata, da s pomanjkljivim kletarjenjem sama rušiti sloves do¬ mačega vina in zmanjšujeta njegovo potrošnjo. Država, banovine in občine črpajo za svoje potrebe iz vina letno milijonske vsote, saj znaša trošarina na vino 200 do 250 Din na hi. V banovinskem proračunu dravske banovine za leto 1936./37. je predvidena vsota 20,000.000 Din kot dohodek iz trošarine na vino, dohodki občin iz istega vina pa znašajo več kot 25,000.000 Din. Trošarina na vino je marsikateri ob¬ čini naravnost hrbtenica njenega proračuna. Brez pretiravanja pa lahko rečemo, da je donos iz troša¬ rine na vino zadosten za kritje n. pr. vseh potreb so¬ cialnega skrbstva v Sloveniji. Tako je torej vinarstvo kljub mnogim težavam, s katerimi se mu je boriti, po svojih posrednih dajatvah močan faktor pri uravno¬ teženju državnega, banovinskega, predvsem pa ob¬ činskih proračunov in bi zato zaslužilo posebno pozornost vseh merodajnih faktorjev. Ako potrebujete tiskovine, kataloge, ilustracije, prospekte In se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na V LJUBLJANI Brzojavni n a • I e v : JUGOTISK ARNA LJUBLJANA Umetniški grafični zavod v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. — Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni BAKROTISK, OFFSET- IN LITOGRAFSKI TISK K L I S A R N A TISKARNA ZA KN3IGO- IN UMETNIŠKI TISK Trgovcu in obrtniku zadosten kredit ■ Tema dvema je danes kredit potreben bolj kakor kdaj prej S sklepom občinskega sveta ljubljanskega z dne 17. no¬ vembra leta 1908. ustanovljeni zavod ima namen podpirati z dovoljevanjem kreditov po¬ trebne in kredita vredne ose¬ be in tvrdke, zlasti pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra I. 1932. Din 2,801.332-84 varnostni zaklad Din 1,406.628'60 rezervni zaklad Din 995.976’18 Za vso Jugoslavijo: Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani 27 AKTUALNA VPRAŠANJA NAŠEGA GOSTINSTVA dr. r. m a r n I. TEKOČA VODA Pravkar sem se vrnil z daljšega potovanja po Srbiji, Bosni, Hercegovini in Dalmaciji. Kot funkcionarju tujskoprometnih organizacij mi je oko bolj ostro za vsak napredek ali pogreško našega hotelirstva v tuj- skoproinetnem oziru kot komu drugemu. A ne samo kot bistremu opazovalcu — še bolj pa kot poslu¬ šalcu potujoče internacionalne publike mi je bila dana prilika, uveriti se o najnujnejših zahtevah, ki jih stavi danes potujoči in zaželeni, z velikimi stroški privabljeni gost na naše hotelirstvo. Med najvažnejšimi poglavji je — tekoča voda, To vprašanje je danes v tujskoprometnem oziru tako važno, da v očeh potujočega turista (v splošnem po¬ menu) hotel bodisi tudi s 100 sobami sploh hotel ni, če nima tekoče vode. Danes še poudarja reklama v prospektih, da ima ta in ta hotel tekočo hladno in loplo vodo, čez par let — o tem sem prepričan — bo ta reklama odpadla, ker se bo to samo ob sebi raz¬ umelo in se hotel ne bo smel imenovati hotel, ako bo brez tekoče vode. Potreba po izdatnem negovanju in čistoti telesa se je v zadnjih desetih letih ne samo po¬ stoterila. ampak potisočerila. To opazujemo ne samo pri gornjih desettisočih, pri bogatih ali pri onih za kulturo telesa vedno skrbnih osebah, ampak tudi pri priprostih ljudeh, zlasti pri športnikih. Ta potreba je postala tako živa kot dnevna hrana in telo samo zahteva negovanje ne le doma, ampak redno tudi na potovanju za še večjo čistoto pa poleg hladne še tudi toplo vodo. Da je naziranje in prepričanje, da se v hotelih za¬ dovolji gosta le takrat popolnoma, ako se mu nudi tekoča hladna in topla voda, prodrlo tudi med naše hotelirje, sem popolnoma prepričan. Med vse morda ne, toda ti bodo tudi do smrti ostali starokopitni, iz¬ vzeti moram seveda one, ki jim manjkajo sredstva, čeprav imajo najboljšo voljo. V spomin mi je prišlo tole. Pred nekako devetimi leti je pričel moj dober prijatelj graditi hotel. Poka¬ zal mi je načrte. Prvo, kar sem ga vprašal, je bilo, ali je poskrbel, da bo v hotelu tekoča mrzla in gorka voda. »Da,« je rekel, »mrzla bo tekla, ureditev. za toplo vodo bi pa preveč veljala.« Prigovarjal sem mu, naj uvede tudi toplo vodo, a vse je bilo zaman. Dva¬ krat sva se prav do hudega sprla, a se ni vdal, poudar¬ jajoč, da je bil že po vsem svetu, pa je le malokje našel ta »luksus«. čez dve ali tri leta je že priznal, kako veliko pogreško je napravil, ko ni uvedel tudi tople vode. Seveda je to pogreško popravil. Pri tem zadnjem potovanju sem bil pa naravnost vesel napredka v tem oziru. V’ Beogradu zahajam že dvanajst let — odkar je bil zgrajen — v en in isti bolel. Ni imel tekoče tople vode. Sedaj je preurejen in ima tudi to. V S. sem v glavnem razkošnem hotelu letos prvič opazil, da ima tudi tekočo hladno in toplo vodo, dozdaj je ni imel. V D. sem se nastanil v starem hotelu sredi mesta, tudi ta je imel to ugodnost, ki je prej ni bilo. Le v Su. sem v glavnem hotelu presene¬ čen opazil, da še dominirata lavoir in vrč. Verujte, da mi je bilo zelo žal, ne toliko zaradi sebe, ampak ker se tu križa internacionalna publika. 28 Da je VV. C. z vsem oskrbljen, to je prva potreba, ki je ni treba posebej omeniti. Vsekakor časopisni papir ne spada sem. II. KAKO RAVNATI Z LETOVIŠČARJI Ako je gost že popolnoma zadovoljen s čistoto, hrano in stanovanjem, treba zlasti na deželi, kjer ni kavarn in drugih zabavišč, nuditi še druge stvari. Predvsem so to časopisi: nekaj ilustriranih in kak dnevnik njegovega jezika, če ni sam naročen nanj. Vozni redi, zemljevidne karte kraja in okolice ter prospekti kraja, če eksistirajo, morajo biti vedno na razpolago. Dalje je prirejati skupne izlete; sicer peš ne daleč, ker se nihče noče na oddihu truditi, pač pa z vozili (avto) po primerni ceni, saj gost rad plača, če se mu nudi zabava. Izlete je treba tako prirejati, da letoviščar ne izgubi svojih obrokov penzije. Izleti so najbolj prikladni med tretjo in sedmo uro popol¬ dne, kar je z avtom dovolj tudi za daljše ture. Take izlete je dobro prirejati večkrat na teden, ker se tu letoviščarji med seboj dodobra spoznajo in je potem v hotelu ali penziji vedno živahno tudi ob slabem vremenu, če se priredijo celodnevni izleti, naj bodo združeni s piknikom in mora imetnik hotela ali pen¬ zije dostaviti potrebno hrano in pijačo kot nadome¬ stilo za opoldanski obrok. Radio je danes tudi pogoj in sicer ga je treba montirati v obednici. Dalje je zelo priporočljivo, da so na razpolago igralne karte. So sicer drage, a izdatek se izplača, ker gre sicer gost drugam igrat. Danes igrajo cele familije romy, zato je dobro imeti to igro in zlasti v deževnem vremenu zainteresirati goste za kaj takega in jih se¬ znanjati med seboj. So pa še druge igre, šaljive, resne, n. pr. namizno kegljišče itd., s čimer se v slabem vremenu pridrži gosta in mu pomaga pretolči dolgčas. Potrebna je tudi majhna knjižnica ali če te ni, opozorilo, kje se lahko knjige izposodijo. Lastnik ali lastnica hotela ali penzije, oziroma za¬ kupnik ali zakupnica morata biti kakor dober oče ali mati svojih gostov, se hitro seznaniti z njih do¬ brimi in slabimi stranmi, z njih željami in potre¬ bami: najbolj v hrani, potem pa v vsem drugem. To je naj večja umetnost: gosta čimprej natančno spo¬ znati in že v naprej ugoditi njegovim željam. Pri tem se seveda ne sme biti vsiljiv, ampak imeti potreben takt in obzirnost. Hvaležnost gostov, če se tako z njimi postopa, je velika in se izraža z vsako¬ letnim povratkom in z brezplačno reklamo v domo¬ vini, odkoder pripelje tak gost še druge, ki so bili morda drugam namenjeni. Verujte, da je to največja privlačnost za dotični hotel ali penzijo. Kolikokrat sem slišal letoviščarje ko sem jih vprašal, ali so zadovoljni: zelo, zelo, gospa je tako ljuba, tako postrežljiva, čutim se kot doma. Zglaševalne predpise je treba naglo, mimogrede opraviti, ne da bi gost to čutil, če ima kraj ugodnost polovične voznine, je treba gosta takoj opozoriti in mu preskrbeti potrdilo, če nima vizuma na potnem listu, naj se tudi to v hotelu oskrbi. Pošlje se naj¬ bližjemu Putniku, ki to hitro oskrbi. Svetovati je gostu tudi glede menjavanja valut ter ga opozoriti, kje najceneje menja. So sicer to stvari, ki bi jih gost moral sam opra¬ viti, a kako dobro dene tujcu, če se mu ni treba s tem ukvarjati, ko tako rekoč ne občuti, da je v tuji državi, o kateri je morda čul ali bral, da je vse tako divje in odurno. Tako postopanje s tujci je samo za sebe velikanska privlačnost. Ahasver: III. VEč MIRU! Opravičeno se od mnogih strani zahteva v zadnjem času, naj se boj proti nepotrebnemu hrupu in tre¬ senju uredi zakonitim ali vsaj uredbenim potom, časopisje se v inozemstvu dostikrat peča s tem zelo aktualnim vprašanjem. V Nemčiji je znana organi¬ zacija društva nemških inženjerjev osnovala poseben odsek v ta namen. Načelo je: kar mogoče omejiti hrup in tresenje, da se posamezniku zagotovi mirno sta¬ novanje in delavnica in se s tem obvarujejo zdravje in živci, da se izključijo motnje radijskega prometa in poškodbe poslopij zaradi tresenja. Znanstveno je tudi že kot merilna enota določen »fon«. Pri navadnem govorjenju znaša jakost 60 fonov, 120 fonov je jakost v strojni delavnici. Različne vrste hrupa so: prometni, obratni in stanovanjski hrup, razne vrste tresenja: prometno in strojno. Merilna enota za tresljaje se pa imenuje »pal«. Gost, ki pride poslovno v hotel, si želi miru v vsa¬ kem oziru. Moti ga hrup na cesti: tlak iz kamenitih kock povzroča največ hrupa in tresenja. Naloga ob¬ činskih uprav je zato, da se kocke čimprej ali zali¬ jejo z asfaltom ali nadomestijo z drugim tlakom, ki povzroča manj hrupa in tresenja. Primerjaj v Ljub¬ ljani Sv. Petra cesto z Miklošičevo ali Blehveisovo. Omejiti se da zlasti hrup, ki ga povzročajo vozila, zlasti motorna kolesa in tovorni avtomobili ter na¬ vadna težka vozila, za katera so po mnogih mestih predpisana gumijeva kolesa. 1 To vprašanje, ki n. pr. v Ljubljani še ni dovolj energično rešeno, spada pri nas v področje policije. Naj bi bila v tem nepopust¬ ljiva, kakor tudi v boju proti glasovnim izbruhom ponočnjakov. Važno je pa to vprašanje zlasti tudi v letoviščih, kjer si vsi gostje žele zraka, sonca in miru. Naloga okrajnih oblastev in županstev je, da v tem oziru skrbe brezobzirno za red na cesti in v lokalih. Igranje radio-aparatov, gramofonov, glasba sploh, ki naj bi bila po določeni uri dovoljena le za zaprtimi okni, je poglavje zase. V hotelu samem mora skrbeti hotelir za absolutno disciplino osebja, če jo sploh sam pozna. Sobarica in sluga, ki se ob zgodnji uri ali po obedu, ko gostje hočejo počivati, prepirata glasno po hodnikih, gotovo nista za vzpodbudo gostom. Povrh še slabo izolirane stene, vrata in napeljave — pa zatisni nervozni mo¬ dem človek oko v takem hotelu. Dodaj k temu še filmske šlagerje, ki zvene pozno v noč ali iz kina ali iz koncertne dvorane ali plesišča v isti stavbi — pa spi, če te pustijo. To so odvečne nevšečnosti, ki tak lokal zagrenijo za vselej. Zato več discipline pri osebju in gospodarju! 1 Nemčija jc v tem oziru že toliko napredovala, da novi državni cestno-prometni red že določa številčno predpise proti prometnemu ropotu: motorno vozilo polno obloženo in s 40 km hitrosti ne sme povzročati ropota nad 85 fonov, merjeno 7 m od vozišča. Hupa ne sme presegati 100 fo¬ nov. Zakon tudi določa, da morajo imeti težka motorna vozila zračne obroče in ne gumijastih. 29 Ljubljana Hotol Štrukel Hotel Štrukel Hotelir In restavrator Jernej Černe Hotel štrukel je zgrajen na prostoru nekdanje slo¬ veče gostilne pri »Bitencu« ali »Zur Vereinigung«. Tu je imel pekovski ceh svoj lokal. Nad mizo je visel v stekleni prizmi s stropa pekovski grb: lev drži v šapah presto. Bitenčeva gostilnica je bila vedno zbirališče odličnega občinstva. Okrog 1. 1890. je zbiral tu ured¬ nik slovensko - nemškega slovarja prof. Pleteršnik svoje sotrudnike, ki so bili: profesorji Bartel, Pavlin, Petelin in Rutar, kurat Koblar, Anton Mikuš, dr. Jos. Stare in Fr. Uršič. L. 1899. so porušili staro Bitenčevo gostilnico in takratni lastnik Franc Štrukel je sezidal nov hotel. Sedanji lastnik Jernej Černe, podpredsednik gost. združenja, je 1. 1922. dvignil poslopje v 3. nad¬ stropje, tako, obsega z drugimi adaptacijami sedaj 50 sob. Vse pritličje zavzema lepo opremljena restav¬ racija s priznano prvovrstno kuhinjo, dočiin skrbi klet za dobro vino in pivo. Zraven hotela stoji od nekdaj poznani velik senčnat vrt, eden najlepših v Ljubljani. V hotelu so na razpolago klubove sobe in salon za dru¬ žabne prireditve. V restavraciji se shajajo tako doma¬ čini, zlasti iz krogov meščanstva, profesorjev, uradni¬ kov in turist^. Stalni gostje izmed tujcev se vedno radi vračajo, ker se v mirnem in udobnem hotelu počutijo kakor doma. Sodobna tehnika je toliko napredovala, da je mo¬ goče preprečiti ali vsaj omejiti vsak obratni ropot. Danes že zna tehnika, kako je treba izvesti dvojna vrata, okna, vodovod, umivalnik, centralno kurjavo, strop, tlak, VV. C. itd., da se prepreči hrup. Imamo tudi že tiho delujoče sesalne naprave za prah, pralne stroje, pisalne stroje, kakor imamo naprave pri mo¬ torjih, ki omejujejo ropot izpuha in glas signalov. Zastareli so tudi mnogi lifti, ker novi delujejo ne¬ slišno. Omejiti se da tudi ropot, ki ga povzroča cestna železnica. V vseh teh vprašanjih naj bi sodelovali poleg javnih oblasti z lastno discipliniranostjo gospodarji in usluž¬ benci — pa tudi gostje. IV. NAVIDEZNE MALENKOSTI V GOSTINSKIH OBRATIH Za napredek našega gostinstva je pogoj zmisel za kritiko. Gospodar ali tudi uslužbenec, ki ob pogreški, ki je nanjo opozorjen, brezbrižno zgane z ramo, je sovražnik napredka. Naj samo naštejem nekaj napak, ki se tolikokrat ponavljajo v naših hotelih: pomanj¬ kljiva, premajhna hotelska veža, gosta sprejme pri prihodu in se poslovi od njega le portir — v odsot¬ nosti gospodarja ali direktorja; oprema v hotelskih sobah je v neredu: svetila brez žarnic ali s skvarje¬ nimi, omare brez ključa in obešalnikov, teh tudi ni posebej v sobi za suknje, umivalniki imajo skvarjene pipe, ključi v vratih se odpirajo le stežka, okna so nepripravna, ker trgajo zavese, čim jih odpreš; v vratih je v gornjem polju šipa, ki te moti ponoči; v hotelu dobiš le star vozni red, inozemskih (Mitropa!) sploh ni; telefonske celice ni; svetlobni signali se ne preizkušajo, enako ne žarnice, perilo dvomljive sve¬ žosti itd. itd. So to malenkosti po sebi, vendar povzro¬ čajo, zlasti če se sumirajo, v gostu slabo razpoloženje. Stalna in stroga kontrola sob je zato brezpogojno potrebna. V. JEZIKOVNO IN STROKOVNO ZNANJE OSEBJA Hvalevredno je, da imamo strokovne šole za gostin¬ sko osebje in da smo dobili v Ljubljani zopet Spe¬ cialno gostinsko kuharsko šolo. Zdi se mi pa, da bi bili v zvezi s tem potrebni tudi za ostalo osebje (por¬ tir, sluge, sobarice, lift-boy) vsaj kratki tečaji, ki bi jih seznanili s sodobno hotelsko službo in jim nudili tudi priliko za učenje jezikov. Tečaji bi morali biti prilagodeni specialnim potrebam dotične skupine: sobarica potrebuje drugačen strokovni pouk in be¬ sedni zaklad kakor moško osebje. Pravijo, da je prvih 100 besed podlaga znanju jezika; kdor jih pa zna 1000, že zna dotični jezik. S takimi strokovno- jezikovnimi tečaji bi odprli še stoterim brezposelnim moškim in ženskam pot po vsej Jugoslaviji, kjer morda itak že sedaj predstavljajo skoraj večino hotelskega personala. 30 KDAJ BO KONEC M KRIZE Ko bodo denarni zavodi zopet dajali novo posojila, ko bodo ta nova posojila omogočala 1. izvajanje javnih del (šol, cest, regulacij i. t. d.), 2. poživljenje gradbene delavnosti, 3. olepšonje zunanjosti naših krojev Kaj se doseže s takimi investicijami? Zaposlitev tisočev in desettisočev ljudi, poživljenje obrti, industrije, trgovine in kmetijstva, zboljšanje življenjskih pogojev vsega naroda, zmanjšanje javnih izdatkov za socialno skrb, zmanjšanje javnih bremen Kdo lahko pripomore k zboljšanju gospodarskega položaja? Vsi tisti, ki tiščijo svoj denar doma in ki ga sedaj zaupajo domačemu denarnemu zavodu, da bo mogel dajati nova posojila za napredek Ljubljane, Dravske banovine in vse države Koristi, ki jih imajo vlagatelji od novih vlog, vlo¬ ženih po 1. januarju 1933.: 4% obresti od navadnih vlog; 5% obresti od vlog, vezanih na 3 me¬ sečno odpoved, vedno prosto razpolaganje s temi vlogami MESTNA HRANILNIC/ LJUBLJANSKA ima kot nojvečja hranilnica v Jugoslaviji blizu 400 milijonov dinarjev vlog tiosumoite še Iti tiste i/tapotetje, ki sa zaupati Mestni hranilnici ljubljanski 23 nuliiotuH/ dutcufa/ MuiU \doty! 31 MINERALNI VRELCI IN ZDRAVILI¬ ŠČA V TEKU STOLETIJ — E K Naravne mineralne vode kot zdravilno sredstvo pri raznih boleznih so sc uporabljale najbrž že v najsta¬ rejših časih, gotovo pa mnogo časa pred razvojem zdravniške vede. Kakor marsikje drugod je tudi tu izkustvo predhodnik znanstva. Razvoj vede o mine¬ ralnih vrelcih je ozko povezan z razvojem v to sega¬ jočih znanosti, kakor n. pr. fizike in geologije za poj¬ movanje nastanka vrelcev, kemije za presojanje kva¬ litete in učinkujočih sestavin ter zdravniške vede za ugotovitev vpliva teh voda na človeški organizem. Dokler so bile te znanosti splošno na nizkem nivoju, se tudi ni razvila veda o mineralnih vrelcih in balneo- terapiji. Cim so se pa te znanosti razvile, se takoj pozna njih vpliv na razvoj balncogolije; najbolj na¬ zorno nam to kažejo razne dobe kemije. Pri prvih nam znanih začetkih vidimo, da se je mi- stično-religiozna stran znanja o mineralnih vrelcih prej in vsekakor temeljitejše kultivirala kakor znan¬ stvena. Najstarejša še ohranjena poročila raznih naro¬ dov starega veka nam povedo, da so jim bili vrelci in vodotoki sveti. Iz poznejših poročil vidimo, da so se gradila raznim bogovom svetišča v bližini vodž, tako na pr. Apolu, Diani, Vulkanu, Herkulu. S temi svetišči se je poudarjala ali zdravilna moč vrelcev (Apol in Aeskulap), ali njih postanek (Vulkan) ali pa samo ogromna sila narave, ki je ustvarila vrelce (Herkul). Se zdaj obstoječa imena izvirajo menda iz takih če- ščenj. Radi vodi so se častili bogovi in častili so se tudi z vodo. Z raznimi umivanji in kopelmi so se ča¬ stili bogovi, ki jim je bil zgrajen tempelj; s kopelmi se je menilo doseči bogadopadnost in odrešenje. Pri nekaterih narodih in religijah, posebno orientalskih, so se taka religiozna umivanja vzdržala do današnjih dni. Akoravno ni izviralo prvotno sistematsko uporab¬ ljanje vode iz higiensko-terapevtske zamisli, so se po¬ stopoma vendarle začeli zasledovati s tem praktični sanitarni cilji. Pri vseh religioznih obredih starega veka so igrale daritve veliko vlogo in tako so darovali tudi bogovom, ki so jim bila ob vrelcih zgrajena svetišča. Poročila nam pričajo o živalskih in celo človeških žrtvah iz stare dobe in zanimivo je, da najdemo simbol takega žrtvovanja še danes v nekaterih krajih Švice, še v zadnjih stoletjih so pri raznih novih zajetjih vrelcev našli velike množine skodelic in druge posode ter okraskov in kovancev, ki nedvomno izvirajo iz da¬ ritev Rimljanov. O uporabi vrelcev v terapevtske namene najdemo poročila že iz hipokratske dobe. Aristotel, veliki so¬ dobnik Hipokrata, se je že bavil z vprašanjem o po¬ stanku vrelcev. Bili so torej Grki, ki so nam položili temelje za raziskovanja vrelcev ter uvrstili razne vrelce in kopališča v zdravstveni zaklad. Kakor so pa vse znanosti romale iz Aten v Rim, tako pripada tudi tu Rimu neoporečna zasluga kultiviranja kopalne tehnike, ki jo je razširjal kot svetovni gospodar. =.. j OBČINA LJUBLJANA =— ^ V LJUBLJANI, AMBROŽEV TRG ŠT. 7 prevzema in izvršuje pogrebe in prepeljave umrlih v Ljubljani, na vse kraje v državi in izven nje. Urad je na razpolago strankam vsak dan, vsok čas in vsako uro TELEFON ŠT. 2015 32 Dela pri zajemanju vrelcev v Rogaikl Slatini 1. 1908. Zgodovina nam poroča o mnogih Grkih, ki so prišli v Rim, prinesli s seboj grško znanstvo in tu kot zdrav¬ niki našli svojo srečo. V petem stoletju se omenjajo že prve terme. Akoravno so bile prve tople kopeli v temnih in preprostih prostorih, so se sčasoma kopa¬ lišča opremila z največjim razkošjem in če čitamo poročila o cesarskih termah, moramo priznati, da luksus nekaterih današnjih mondenskih kopališč še daleč zaostaja za onim v rimskih termah cesarske dobe. S slonovo kostjo, zlatom in srebrom so bile okrašene marmornate kadi, s prodajalnami, bibliote¬ kami in galerijami umetnin so bila obdana javna ko¬ pališča, kopalni vodi so se dodajale razne dišave in cesar Galigula se je kopal celo v dišavnih oljih. Z ureditvijo neštetih javnih kopališč so si oblasti priza¬ devale, nuditi tudi revnejšim slojem udobnosti kopa¬ nja; pri bogatinih so bila ta kopališča opremljena z največjim razkošjem. Rimljan pa ni bil le zadovoljen z rafinirano opremljenim svojim kopališčem, mikala so ga tudi že potovanja v tuja kopališča, čarobne Baje, ki jih je leta 1538. požar popolnoma uničil, so bile glavna privlačna sila za petične Rimljane, Marius, Piso, Pompej, Julij Cezar, Antonij in drugi so imeli tu svoja letna bivališča, ki so bila središča razkošja in dostikrat tudi pozornica važnih dogodkov. Indikacije so vendar bile skrajno nejasne, kar je pripisati na eni strani tedanjemu stanju patologije, na drugi pa pomanjkljivemu znanstvu o vrelcih; ne¬ redko so bile sanje odločilne za poset tega ali onega kopališča. Vkljub velikemu luksuzu in zelo razširjeni navadi uporabe kopeli, ter tehnični dovršenosti je bilo znanstveno spoznavanje mineralnih voda pri Rimljanih na zelo nizki stopnji. Terapevtične teorije jim je popolnoma manjkalo. Povsod, kamor so prišli Rimljani na svojih osvo- jilnih pohodih, so seznanjali narod z blagodejnim učinkom toplih kopeli; povsod, kjer so naleteli na mineralne vrelce, so jih skušali izrabljati in tako naj¬ demo še danes v raznih kopališčih očividne sledove Rimljanov. Pred popolnim razpadom Rimskega cesar¬ stva je še zgradil Caracalla razkošne terme. O veli¬ kanskih obokih in dvoranah v teh termah pričajo še danes razvaline. Dediščina, ki jo je ob koncu svojega bleska zapustil Rim poznejšim rodovom, je v tem oziru le skromen zaklad preproste empirije, precej obširni zapiski o novo najdenih vrelcih in razviti teh¬ niki. O tem so pričale in še danes pričajo po vsem svetu raznešene stavbe. O razčiščenem znanstvu, pre¬ ciznih indikacijah, fizioloških nazorih ne najdemo pri piscih te dobe nič. Sledi dolga doba od 4. do 16. stoletja, ko se za razvoj vede o mineralnih vodah in zdravljenju z njimi ni prav nič storilo. Izjeme so prav redke, taka je doba Karla Velikega, ki je ustanovil in položil temelj slavi Aachna. Pogostoma najdemo potem mineralne vrelce v po¬ sesti samostanov, ki so si to posest deloma obdržali Z dežnikom je kokor s prijateljem: ko ga najbolj potrebuješ, se izkaže, da ga nimaš, ali pa, da je za nič. V lašega izdelka pa so anesljivi, zvesti in dobri 33 * (( Stara stavba hotela,.Južni kolodvor" v Ljubljani Franc Miklič V LJUBLJANI Pred glavnim kolodvorom v Ljubljani stoji repre¬ zentativni štirinadstropni hotel »Metropol«, katerega zunanjost kaže, da ga je zgradil ne samo arhitekt, ampak tudi gospodar, ki je mislil na vse potrebne udobnosti potujočega občinstva. Ustvaritelj in lastnik tega obširnega hotelskega in tujskoproinetnega podjetja je gospod Franc Miklič. Vodja podjetja je sin lastnika, gospod Karl Miklič. V prvi polovici devetnajstega stoletja se je zgradil, ob času ko je stekla prva železnica skozi Ljubljano, nasproti tedanjega Južnega kolodvora, enonadstropni hotel, ki se je takrat imenoval »Zum Mohren«. Po¬ znejši lastniki so ga prekrstili v «Hotel Južni kolo¬ dvor«. Ta hotel z zelo omejenim obratom in brez tujskega prometa, je kupil leta 1S111. gospod Franc Miklič, ki se je takrat, po 281etnem trgovanju v Rusiji, vrnil v domovino, dobro situiran in poln podjetnosti. Novi gospodar »Hotela Južni kolodvor« je kmalu sprevidel, da je treba podjetje za razširjajoči se tujski promet povečati in modernizirati. V ta namen je kupil od bivše predilnice med Kolodvorsko ulico in Miklo¬ šičevo cesto ob Masarykovi cesti takrat nezazidane stavbne parcele ter zgradil na tem prostoru od leta 1928. naprej v treh etapah, sedanji hotel »Metropol«. še do današnjih dni. šele v preteklem stoletju, ko se je začela medicina in kemija posebno razvijati, zabe- ležuje tudi balneologija velike pozitivne uspehe. Ve¬ lika zasluga pripada tu Hufelandu. Ta znanstvenik ni ugotovil samo kemičnih sestavin mineralnih voda, do¬ kazal je tudi svojstva, ki se dado ugotoviti le z nji¬ hovo reakcijo na človeški organizem. Posebno svetla doba v razvoju vede o mineralnih vrelcih je druga polovica preteklega in začetek se¬ danjega stoletja. V tej dobi je nastalo največ nam znanih raziskovanj in analiz in celo o neznatnih vrel¬ cih imamo obširna poročila. Vkljub temu, da so vsi znani vrelci že iz raznih vidikov raziskani, lahko mirno trdimo, da raziskova¬ nja še dolgo niso končana. O učinku naravnih mine¬ ralnih voda na človeški organizem se čujejo vedno nova poročila o izrednih uspehih zdravljenja. Neka¬ tere take uspehe se mora dostikrat smatrati kot čudež. Znani vitalist Theophile Borden, nekdanji profesor v Montpellier-u, je izrazil svoja izkustva o naravnih mineralnih vodah v pomembnem stavku: »Je regarde comme incurable toute maladie chronique qui a re- siste aux eaux minčrales«. (Za neozdravljivo imam vsako bolezen, ki se je uprla mineralnim vodam.) 34 Hotel » Metropol « je največji hotel v Jugoslaviji, ker šteje z letos zgrajenim delom /64 moderno opremljenih soh (250 postelj), s kopalnicami, toplo in mrzlo vodo in ostalim komfortom opremljenih. Hotelsko podjetje razpolaga z osebjem, ki govori vse srednjeevropske jezike. Hotelska pisarna ima trgovske in tujskoprometne zveze s podjetji v Nemčiji, Franciji, Angliji, Italiji, Avstriji itd., in vodi ž njimi korespondenco in obra¬ čune za potujoče občinstvo. Tourist office — »Putnik« — ima v hotelu svojo ekspozituro za vse panoge tujskega prometa, kakor prodajo železniških in parobrodnih voznih listkov, za spalne vozove, avtobusni promet itd., kakor tudi menjalnico za tuje valute. Zveza s Suša ko m. Izpred hotela odhajajo in priha¬ jajo potniški avtobusi, ki vozijo dnevno na Sušak. Kavarna, moderno opremljena, s priznano dobro postrežbo ob zmernih cenah, je v čast vsemu pod¬ jetju. Ima na razpolago časopise in razne revije v vseh jezikih. Kavarna se ho še letos izdatno razširila, kar je najboljši dokaz, kako priljubljena je pri ob¬ činstvu. Restavracija. Za večje potovalne družbe kakor tudi za posamezne potnike in za domačine so na razpolago krasni jedilni saloni z najboljšo kulinarično postrežbo in dobro pijačo, vse po zelo zmernih cenah. Na raz¬ polago je velika dvorana za obširne prireditve, dve klubovi sobi, kegljišče, lep senčnat vrl. S terase na strehi hotela, na katero vozi dvigalo, je romantičen razgled na mesto, okolico, planine in snežnike. Garaže so na dvorišču, kjer je tudi velika mehanična delavnica za popravilo avtomobilov. Na dvorišču je tudi prostor za avtobuse. Hotel Metropol- Mikllč v Ljubljai Karel Miklič ELEKTRIČNE NAPRAVE MODER¬ NEGA HOTELA , N0 . MATAN0VlC Obrat modernega hotela ni enostaven. Zahteva ve¬ liko število pomožnih naprav, ki imajo vse namen omogočiti nemoten in tih obrat ter čim večjo udob¬ nost gostom. Pri zgraditvi hotela je treba rešiti mnogo detajlov, pri katerih se morajo posvetovati strokov¬ njaki raznih panog. Posebno elektrotehnik ima važno besedo, ker obratuje velik del teh naprav z električno energijo. Vse te naprave morajo biti ustrezajoče in sodobne, ker bi bilo žalostno, če bi morali takoj ob začetku obratovanja konstatirati, da je na novo po¬ stavljena naprava prav za prav že zastarela. Udobnost gostov je najvišji cilj vsakega gostitelj- skega obrata. Zadovoljni gostje se bodo vedno vračali. Vse naše naprave moramo projektirati tako, da upo¬ števamo v polni meri to zahtevo. Zelo važno je predvsem, da je električna razsvet¬ ljava v redu. Brezpogojno mora ustrezati vsem zahte¬ vam, ki jih stavimo do pravilne razsvetljave. Razsvet¬ ljava ne sme slepiti in zato nikdar in pod nobenim 35 * LJUBLJANA Tyrševacesfa6 Nasproti nebotičnika Telefon štev. 28-35 Naročila točno po povzetju Lekarna »Pri angelu« Najmoderneje urejena lekarna. Velika zaloga tuzemskih in ino¬ zemskih specialitet. Oddajajo se zdravila na recep¬ te za vse bolniške blagajne. Izdeluje malinovec najboljše ka¬ kovosti (no malo in na veliko). Vedno v zalogi: najfinejše sveže norveško ribje olje. pogojem ne smemo uporabljati golih žarnic, pa najsi bodo eventuelno matirane ali opalne. Bleščeča raz¬ svetljava z golimi žarnicami je neprijetna predvsem zaradi tega, ker je prevelika razlika med svetlostjo žareče nitke žarnice in med razsvetljeno okolico. Oko se adaptira na večjo svetlost žareče nitke, to se pravi zenica se zoži in naravna posledica tega je, da ostale manj svetle predmete slabše vidimo, kakor bi jih sicer videli pri enako močni a ne slepeči razsvetljavi. Razen tega utruja slepeča razsvetljava oko. In utru¬ jenih gostov si vendar večinoma ne želimo. Zlasti mora biti razsvetljava v kavarniških in re¬ stavracijskih prostorih pravilna. V kavarni na primer mora biti razsvetljava dovolj močna, da se lahko povsod dobro čita. Na mestu je ali poluposredna razsvetljava ali celo posredna razsvetljava pri prav luksuznih napravah. V foyerju, na stopnjišču, v pisal¬ nih in vseh drugih družabnih prostorih, treba predvi¬ deti na vsak način dovolj močno in lepo razsvetljavo, ki očesa ne žali. Seveda je treba upoštevati tudi gospo¬ darnost razsvetljevalne naprave. In ravno pri raz¬ svetljavi gospodarnost ni sama po sebi podana. Z določenim učinkom se da napraviti eventuelno dobra ali tudi veliko slabša razsvetljava. Prav gotovo se izplača, da se bavimo specialno tudi z razsvetljavo. Prej navedena zahteva po udobnosti gostov je povzročila, da se danes večinoma ne uporablja več takozvani hotelski stik, pri katerem moremo priži¬ gati le eno žarnico. Lahko se zgodi, da rabi gost nekaj časa razen svetilke za splošno razsvetljavo, ki je nameščena na stropu, še drugo, n. pr. namizno sve¬ tilko. Razume se, da mora imeti poleg zrcala še po¬ sebno svetilko in povsod v vseh prostorih dovolj vtičnih spojnic. Tudi na hodnikih so potrebne spoj¬ nice, n. pr. za morebitni priključek sesalnikov za prah. V vsaki hotelski sobi mora biti tekoča topla in mrzla voda. Topla voda se proizvaja centralno. Pri primerni nizki ceni električne energije se včasih iz¬ plača postaviti električne zbiralnike za toplo vodo, takozvane bojlerje, ki so le preko noči priključeni in katerih porabo energije zaračuna elektrarna po nizki tarifi za nočni tok. Bojlerji imajo zelo popolno to¬ plotno izolacijo ter ostane radi tega temperatura tople vode ves dan praktično ista, čeprav bojler po¬ dnevi električno ni priključen na napetost. Tudi električna kuhinja ima veliko prednosti. Obrat je zelo čist, posamezni grelniki, pečnjaki, lonci itd. se priključujejo le po potrebi, kadar se zares rabijo, ter se lahko naravna temperatura, oziroma množina pro- izvajane toplote v več stopnjah. Včasih pride tudi električna kurjava v poštev. Po¬ sebno pripravna je na primer za posamezne kopal¬ nice, ki jih je treba že prej greti, preden je centralna kurjava v obratu. Splošna uredba električne energije za kurjavo pa je samo pri zelo nizki ceni električne energije mogoča. Zelo važno je pravilno zračenje prostorov. Dostikrat se temu problemu ne posveča dovolj pažnje. Projekti¬ ranje pravilne zračilne naprave ni enostavna naloga. Ni rešena s tem, da vgradimo kakršnekoli zračnike. Izbrati jih je treba pravilno za vsak posamezni pri¬ mer. Sedaj se često združuje zračenje s kurjavo. Sveži zrak se dovaja skozi grelnike, ki so priključeni ali 36 KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE z. z o. z. LJUBLJANA KOPITARJEVA ULICA ST. 6/11 Črtalnica in fvornica poslovni0 knjig. Priporoča svojo veliko zalogo mno¬ govrstni/) salda-konli, šlrac, žurnalov, itd. lastnega izdelka. Vstopnice za razne prireditve. Blagajniške bloke 37 R. KRAŠOVEC KNJIGOVEZNICA, KARTONAŽNA IN GALANTERIJSKA DELAVNICA LJUBLJANA, ŠTUDENTOVSKA ULICA 7 Priporočam se zadrugam g. trgovcem in društvom za naročila vseh papirnih, kartonažnih, knjigoveških in galanterijskih del Po zelo znižanih cenah na centralno kurjavo ali pa na električni tok. Lahko se postopa celo tako, da odpade vsaka posebna kurjava prostora, ki se greje edino s segretim zrakom. Po¬ trebnih je več zračnikov, ki služijo deloma za vpiha¬ vanje svežega, deloma tudi za izpihavanje izrabljenega zraka iz prostora. Pri pravilnem obratu ne nastane nikdar prepih, ker se delovanje zračnikov tako uravna, da je zrak v prostoru stalno pod malim nadpritiskom. Seveda mora biti dotekajoči zračni tok dovolj raz¬ deljen in tako usmerjen, da se popolnoma razprši. Pri prav visokih stavbah je treba skrbeti za to, da je voda v vseh, tudi v najvišjih nadstropjih, na raz¬ polago z zadostnim pritiskom. Naravni pritisk vodo¬ voda je v primreu zelo visoke stavbe preslab, da bi spravil vodo do vrha stavbe. Postaviti je treba elek¬ trične črpalke, ki obratujejo v zvezi s tlačnim kotlom popolnoma samodejno. Dvigala so zgrajena na električni pogon. V stavbah z manjšim prometom se upravlja dvigalo iz kabine potom tipk. Pritisk na gumb povzroči, da se dvigalo dvigne do zaželenega nadstropja. Posebne stalne po¬ strežbe pri taki napravi ni treba imeti. V stavbah z veliko frekvenco, posebno tedaj tudi v hotelih, se predvidi večje in hitrejše dvigalo, ki ga upravlja obi¬ čajno strežnik. Tudi paternoster je zelo pripraven. Kabine si sledijo druga drugi, teče pa le počasi, ker morajo ljudje vstopati in izstopati med obratom. Ne ustavlja se. Paternoster pa ni primeren za zelo visoke stavbe, ker je njegova hitrost premajhna. Vsaka restavracija in vsaka kavarna mora biti danes opremljena s hladilno napravo, ki obratuje z električnim tokom . Sistemi so različni. Nekateri so samo ponoči električno priključeni, trošijo tedaj le ceneni nočni tok. Tudi pralnica mora biti električno opremljena. Poznamo prav različne vrste pralnih aparatov, katerih ena skupina dela na ta način, da mehaničnim potom meša perilo, druga pa pere perilo tako, da kroži vroča milnica po naloženem perilu. Tak aparat mora biti dalj časa priključen ter mu dovoljujejo elektrarne zaradi velike porabe energije zaračunavanje po nočni tarifi, enako kakor za boj- lcrje. Zelo koristen aparat je tudi električni sušilnik perila, ki osuši potom centrifugalne sile perilo v taki meri, da je ravno pripravno za likanje. Zelo važna je danes reklama. Prav gotovo pa je najbolj elegantna svetlobna reklama. S transparenti ali osvetljenimi ploskvami poudarjamo nekatere dele stavbe, na primer vhode, s svetečimi črkami izpišemo imena. Zelo učinkovita je neonova reklama, pri kateri žari plin v prav živih barvah. Izredno lepa je tudi osvetljena stavba ali kak spomenik ali vodomet. Zelo važen del tvorijo naprave šibkega toka. Telefon mora biti v vsakem obratu in tudi hotelski gost mora biti vselej telefonično dosegljiv. Praviloma mora imeti vsaj del tujskih sob lasten telefonski aparat, ki je priključen na telefonsko omrežje preko hišne cen¬ trale. Z vsakim aparatom se lahko govori neposredno s poljubnim telefonskim naročnikom dotičnega kraja, pri klicu od zunaj pa mora posredovati hišna centrala. Dajanje signalov se vrši že od nekdaj električnim potom. Električni zvonec je splošno znana signalna naprava. Ne spada pa v modern hotel, ker povzroča velik ropot, ki ga morajo poslušati tudi gostje, čeprav je namenjen le postrežbi. Namesto akustičnih signa¬ lov se uporabljajo sedaj izključno le optični signali. Svetlobne signalne naprave nadomestujejo stare zvoč¬ ne naprave. V vsaki sobi imamo dve do tri tipke za klicanje sobarice, natakarja ali sluge. Pritisk na tipko sproži optični signal, ki posreduje željo gosta. Pri nekaterih napravih so uslužbenci v vsakem slučaju dosegljivi, tudi kadar je na primer sobarica zaposlena s pospravljanjem poedinih sob. V ta namen služi posebna prenosna naprava, ki se lahko priključi v vsaki sobi na signalno napeljavo. Predvideti je treba tudi prenosne naprave za glasbo. Včasih igra samo ena godba, ki se naj sliši na več mestih. Mikrofon pošlje svoj tok do električnega ojačalnika, na katerega so priključeni zvočniki. Taka naprava služi lahko tudi za podajanje reproducirane glasbe. Elekrične ure so zelo pripravne in potrebne. Na poljubnih mestih namestimo enostavne stranske ure, ki jih upravlja glavna električna ura, s katero so električno zvezane vse stranske ure. Sedaj se uveljav¬ ljajo tudi električne ure za neposredni priključek na napetost omrežja. Vačkrat rabimo tudi razne varnostne naprave. Tresor na primer je najbolje zavarovan z električno napravo, ki takoj javi vsako nerednost in približanje tujih oseb. Tudi požarno - prijavne naprave so pri¬ poročljive. Končno naj omenim še strelovodno napravo, ki tudi zasluži veliko skrbnosti. Pravilno je treba zasno¬ vati vode strelovodne naprave tako, da jim bo strela zares sledila. Strela je namreč nekoliko samovoljna. Večkrat ne gre do zemlje po poti, ki jo hoče človek predpisati, temveč si poišče sama drugo pot ter pri tem lahko preskoči tudi več metrov zračne poti v stavbi sami. Strela sledi namreč vedno oni poti do 38 zemlje, kjer ji je najbolj udobno. Umetnost gradnje pravilne strelovodne naprave je v tem, da gradimo streli tako umetno pot, ki ji najbolj ustreza, ki ji bolj ustreza, kakor vsaka druga pot. Poznati je treba last¬ nosti strele, da sc lahko pravilno izvede strelovodna naprava. Najvažnejši njen del jc vzcmljitev. če ta ni v redu, je strelovodna naprava odveč. Razume se, da mora električna instalacija ustrezati vsem zahtevam varnosti in obrata. Pogrešeno je, vse stavbe instalirati po isti šabloni. Pravilno je, da sc arhitekt že pred začetkom gradnje, ob priliki izdelave končnih načrtov pomeni z elektroinženjerjem, ki mu svetuje pri vprašanjih elektrotehnične in svetlobno- tchnične narave. Namestiti je treba takoj priključke za vse predvidene naprave, ker se naknadne spre¬ membe težje izvedejo ter stanejo tudi mnogo več. Le pravilno in dosledno sodelovanje vseh strokovnjakov lahko ustvari nekaj, kar ustreza v vsakem oziru zares zahtevam sodobnosti. NOTRANJA OPREMA GOSTILNIČAR¬ SKIH PODJETIJ MIR0StAV ZUPAN Poleg pravilne razvrstitve in oblike prostorov je v gostilničarskih podjetjih smotrena oprema lokalov ena poglavitnih zahtev novodobnega gradbenega udej¬ stvovanja. že od vsega početka mora tako stavbni gospodar, kakor tudi projektant nove zgradbe razmotrili do vseh podrobnosti vprašanje načina izvedbe, vrste materiala, sloga, praktičnosti notranje opreme, če hoče, da bo zadostila vsem zahtevam gostilničarskega podjetnika kot tudi gosta. Današnji čas namreč za¬ hteva, da sc že pri gradnji zasebnih domov posveča največja pažnja temu, da se pri izdelavi notranje opreme oziramo ne samo na kakovost in ceno ma¬ teriala, ampak tudi na estetsko plat in harmonijo opreme z okolico. — Pri upoštevanju teh okolnosti dosežemo brez povečanih izdatkov prijeten in udoben dom, ki odgovarja vsem novodobnim načelom grad¬ nje, tako ekonomsko-praktičnim kakor tudi estet¬ skim. če pa se uveljavljajo ta načela ureditve notranje opreme že pri zasebnih stanovanjih, toliko bolj naj bi jih upoštevala gostilničarska podjetja,kot so to: krčme, gostilne, restavracije, kavarne, hoteli etc. Da se bo gost počutil ugodno, je potrebno, da se mu nudi tudi glede opreme udobnost in sicer vsaj tolika, kot jo ima doma. To je važno dejstvo, kateremu sc pa, na žalost, ne posveča še dovolj pažnje. Relativno nizke cene prehrane in stanovanj, lepi kraji, privabljajo vedno več tujcev v naše kraje; tujski promet rase leto za letom. — Velik tujski pro¬ met pa zahteva predvsem od gostilničarskih podjetij, da napredujejo z duhom časa, da skušajo v polni meri zadostiti zahtevam gostov, jim nuditi ugodje in zadovoljstvo, k čemur gotovo največ pripomore no¬ tranja oprema, ureditev prostorov. Tudi krepak raz¬ voj železniškega, avtomobilskega in zračnega pro¬ meta, ki jc skrajšal čas in razdaljo ter pospešil tempo inaus TOVARNA USNJA IN USNJENIH IZDELKOV, DRUŽBA Z O. j V LJUBLJANI — SV. PETRA CESTA ŠTEV. 72 TELEFON INTERURBAN ŠTEV. 25-28 - NASLOV ZA BRZOJAVKE .IN D US’ Tovarna čevljev, usnjarna, tovarna jermen in torbar- skih izdelkov Izdeluje v najboljši kvaliteti: Telečji in goveji boks Blank usnje Gornje mastno usnje Krom usnje Galunsko usnje Svinjsko usnje Usnjene kovčege, neceserje, dokole- nice, damske torbice, šolske torbice, aktovke, denarnice vseh vrst, športne pasove, otroške in nogomet.žoge ter vse v to stroko spadajoče predmete Jermena iz vegetabilno, krom in specialno stro¬ jenega usnja za industrije in poljedelske stroje, spe¬ cialne jermenske izdelke za tekstilne tovarne, ši¬ valna in vezalna jermenca, jermenca za smuči itd. fia^disce m fkatitotskm Ot o k u Sredi kakor park ureje¬ nega smrekovega gozda leži največje in najlepše kopališče Jugoslavije! Kopalcem so na razpolago trije bazeni: veliki za tekmo- vanje in plavanje — manjši za neplavače in najmanjši za deco. Skakalni stolp omogoča športnikom 1, 3, 5 in 10 m skoke. / Sončne in peščene kopeli. Igrišča za vse športo in igre: odbojka, baline, prvovrstno lahkoatletsko te- kališče. Vsako nedeljo velike plavalne in druge športne prireditve, koncerti in zabave. Higienske in udobne kabine — moderna restavracija — zelo ugodne avtobusne zveze l/laflepša [Mika za udobna, -- užitka potna kopanje in ceneno tetomnfr {e na }ttacibocake*n otoka! Notranjičina ljubljanskega buffeta DAJ ~ »A M življenja, zahteva tudi v pogledu gradnje gostilničar¬ skih podjetij in njih opreme nove smeri, načine in rešitve. Pri obravnavanju notranje opreme navadno mi¬ slimo v prvi vrsti na tako zvano opremo v ožjem smislu ali pohištvo. Vendar spada pod pojili notra¬ nje opreme še razsvetljava, sobna slikarija, hišne komunikacijske naprave, izolavije in tla. Manj važnosti se posveča razsvetljavi in slikariji gostilniških prostorov. Prečesto vidimo, da so jedil¬ nice poslikane s težko, morečo barvo, namesto da bi prevladovala lahka, živa barva, ki vzbuja ugodno raz¬ položenje. V jedilnice tudi ne spadajo slike vojsk, težke psihološke slike, večji portreti itd., četudi so sami na sebi še tako lepi, ampak prijetna tihožitja, primerne pokrajinske slike (zoreče žito, cvetoča polja itd.). Razsvetljava naj bo enakomerna in ustreza¬ joča namenu lokala. Jedilnice naj bodo n. pr. svetle, barvaste luči so za jedilnice neprimerne. Za druge prostore je uporabna tudi barvasta razsvetljava, ven¬ dar naj kot glavno načelo velja: razsvetljava ne sme utrujati, niti ne razburjati, ampak ustvarjati prijetno razpoloženje in čustvo ugodja. Uporaba svetlobnih efektov naj sc zato rabi previdno, pretiravanja pa naj se raje opuste. Premalo pažnje pa se je do sedaj posvečalo enemu glavnih problemov podjetij: izolaciji prostorov in tlom. Ko govorimo o izolaciji, moramo razločevati predvsem zvočno izolacijo, toplotno in vodno. Ni vse¬ eno, ali sc v gostilniškem podjetju skozi vse stene sliši kakor skozi papir. Zvočna izolacija prihaja po¬ sebno v poštev pri hotelskih sobah, ki radi ekonomije gradbenega materiala in prostora ne prenesejo debelih sten. Skrajno mučno je namreč in za gosta odbijajoče, če se sliši vse v sosedno sobo in iz nje! Važna je tudi zvočna izolacija kuhinje, kopalnic, stranišč itd. Posebna pažnja se mora posvečati tudi zvočni izolaciji pri gradnji dvigal, različnih kuhinjskih strojev, ogre¬ valnih naprav, hišnih telefonov itd. V kolikor sc že tehnično ne da izvesti obratovanje brez hrupa, naj se s primerno izolacijo prepreči čezmeren ropot. Toplotna in vodna izolacija prihajata kot važen faktor v poštev pri ekonomični izrabi gostilniških prostorov. Kletni prostori, prostori poleg kuhinje, poleg pralnice itd., potrebujuejo vse drugačno vodno in toplotno izolacijo kot ostali. — Od namena prostora in njega lege je torej odvisno, ali bomo uporabili za izolacijo n. pr. heraklit-fert plošče, lepenko ali pluto- vino, različne smole, pločevino, beton ali tapete itd. Pri gradnji in renoviranju gostilniških podjetij bomo morali posvečati mnogo pažnje tudi tlom. Saj že pregovor pravi: »čista tla, pridna gospodinja!« Tla so namreč največkrat verna slika vsega gospo¬ darstva v hiši. — Praksa in študij pa sta pokazala, da je treba pametno in previdno izbrati material za tla. Ni vseeno, ali se uporabljajo ista tla za navadne gostil¬ niške sobe ali za kavarne, igralnice, plesišča, kuhinje, veže, kopalnice, stranišča itd. Tla je treba izbirati po namenu in ta bo odločeval ali se n. pr. tlakuje s ksilolitom, farna ali teraco - tlakom, parketom, lino¬ lejem, gumi tlakom ali keramičnimi ploščicami. Ozi¬ rati se bo pač treba na okolnost, da morajo biti n. pr. v kuhinji tla iz materiala, ki se lahko hitro in teme¬ ljito čistijo, a ne utrujajo in niso škodljiva za zdravje. Za hodnike v hotelih bodo primerna tla, ki proiz¬ vajajo čim manj zvokov itd. Ozirati pa se bo treba pri izbiri tal tudi na čas obrabe materiala, lahkoto renoviranja, higienske prednosti itd. Koliko nevolje, dela in denarja bi se prihranilo, če bi gospodar pred polaganjem tal temeljito premisli in se eventualno posvetoval s strokovnjakom. To bi bilo v kratkem par misli, ki naj bi sc upo¬ števale pri novi gradnji kot tudi pri renoviranju go¬ stilniških obratov. Našim gostilničarskim podjetjem le želim, da bi se še v naprej razvijala tako lepo, kakor so se do sedaj, da so dohitela že mnogo starejše tujsko-prometne dežele, in da jim uspešno skušajo stopati vštric. 42 * GOSPODINJA IN TUJSKI PROMET R - O V A Želja, spoznati domovino in tuje dežele, je po sve¬ tovni vojni prodrla v vse plasti. Zaradi motoriziranih prometnih sredstev so sc razdalje zmanjšale, železnica se je pocenila. Potom smotrenih organizacij se je potovanje še pocenilo, država podpira učečo se mla¬ dino v njeni težnji po spoznavanju lastne domovine in tujih dežel. Potovanje in tujski promet približa- vata narode, da se medsebojno spoznavajo, razne kulturne dobrine se hitreje pretakajo od naroda do naroda. Na potovanju spoznamo, ali je narod gosto¬ ljuben, redoljuben, snažen, ali ima smisel za higieno, za skrbno negovanje hiše, vrtov, travnikov in sado- nosnikov, ali ima smisel za kulturo in kulturne pri¬ dobitve. Statistika pravi, da je imela naša država v pre¬ teklem letu 827 milijonov dohodka iz tujskega pro¬ meta, od tega 317 milijonov od inozemcev. Tudi naše številke kažejo torej napredek ter je le od nas samih odvisno, v kaki meri sc bodo še dvigale. Kakšne vtise so prejeli vsi tisoči in tisoči, ki so šli skozi naše kraje? Da bi govorile gospodinje o naših cestah, za to nismo poklicane. Lahko pa govorimo o vsem drugem, kajti že pred pragom hiše se spozna značaj gospo¬ dinje. Skrbne, redoljubne gospodinje so dober zgled vsej vasi, a še bolj vidno je gospodinjstvo slabih. Le Veliko zaloga gostilniške posode, steklenine in porce¬ lana / Vsakovrstnih jedilnih, kavnih in čajnih garnitur / Vse vrste strešnih, vzorča- Ustavljeno lete m lelefon 31-» * J?" vsa steklarska dela REMEC-Co tovarna upognjenega pohištva Duplica-Kamnik OPREME Z a hotele restavracije kavarne gostilne itd. Pri najboljši kvaliteti najnižje cene! počasi se širi duh napredka med naše vasi, iz glav¬ nega mesta se širi na vse strani, na nekatere hitreje, drugam le počasi in trudoma. V naprednih gospodar¬ stvih so gnojišča pospravljena, gnojnica iz hlevov zajeta, da ob določenem času kot dragocena snov na¬ poji izčrpano zemljo. Tujec, ki gre mimo vzornih gospodarstev, bo zadovoljno pokimal: »Dobri gospo¬ darji, dobre gospodinje«. Rad bo vstopil v taki vasi v hišo, saj mu bo teknil kruh in požirek vina ali mleka. Beži pa noga skozi vasi, kjer se družita z rev¬ ščino nered, nesnaga, kjer sc vrste raztrgane strehe, vegasti svinjaki, polomljeno, z mahom poraščeno drevje, da ne govorimo o straniščih. (Angleži pravijo, da se po stranišču sklepa na značaj naroda in posa¬ mezne hiše. To je pri nas poglavje, o katerem se še vse premalo govori.) In vendar ni revščina kriva vse zanemarjenosti. Nesmotreno delo brez znanja utruja. Kljub vsemu neredu je gospodinja zgarana, izčrpana. Tudi take vasi vidi tujec in si ustvarja o nas svoje mnenje. še drugih znakov išče tujec pri nas, to so domači izdelki. Naša narodna obrt s svojimi lepimi izdelki izvira še iz prastarih časov, žal da je tuja industrija s svojimi cenenimi in dostikrat neestetičnimi proiz¬ vodi preplavila trg in zamorila našo stvariteljsko silo, tako da imamo le še malo pristno svojega, kar bi zanimalo tujca. Tudi mi se vendar začenjamo počasi ozirati po našem in skušamo prilagoditi stare oblike novim časom. Tu storimo pa še vse premalo. Naše ženstvo se pretežno oklepa klekljanja in vezenja in da ni vztrajne ženske pridnosti, ki se zadovoljuje z 43 je nojmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela od najpreprostej- šega do najmo¬ dernejšega. Tiska šolske, mladinske, poučne, leposlovne in znanstvene knji¬ ge v enobarvnem ali večbarvnem f i s k u. / Brošure in knjige v malih in največjih nakladah. Časopise, vabila, proračune, vizitke, plakate, žurnale Okusna oprema ilustriranih kata¬ logov, cenikov in reklamnih listov. Lastna tvornica šolskih zvezkov. Šolski zvezki za osnovne, srednje in meščanske šole. Risanke, dnevniki in beležnice. Vse tiskovine za šole in društva (letake, lepake, izpričevala itd.) dajte v tisk Učiteljski tiskarni! Zahtevajte cenike! Telefon 23-12 Račun poštne hraniln. 10.761 Izdeluje diozo*omoniok papir »JASNI T« za kopiranje načrtov, ki je edini 100% domač izdelek te vrste v državi I/ JCjuttfOM, ftauuskattska utica številka 6 44 malim zaslužkom, bi tudi ta obrt izumrla. Lepo ročno delo zopet pridobiva spoštovanje in ceno in prav bi bilo, ako bi se povrnili k njemu. Tu imajo šole še velike in težke naloge, saj je ročno delo lep prispe¬ vek k vsakdanjemu zaslužku, je razvedrilo, obenem razgiba fantazijo. Mnogo je narodov in krajev, ki so postali znani po svetu po narodovih izdelkih, kakor Bruselj po bruseljskih, Madeira tudi po svojih čipkah. Govorimo o ruskem rezbarstvu in o češkem steklu, katerega izdelava se je razvila iz narodne obrti v svetovnoznano industrijo. V Jugoslaviji so znamenite hrvaške opanke, letna obutev si jih je prisvojila kot vzor. Hrvaške, dalmatinske in srbske vezenine so pronikle v modo. Po vsem svetu znane so bosanske in pirotske preproge. Naša propaganda za narodno umetnost je še v raz¬ voju. Mladi arhitekti in arhitektinje imajo dovolj dela z osnutki, ki naj bi se naslanjali na narodne motive, po teh naj bi se vršilo sistematično izdelovanje narod¬ nih izdelkov, namenjenih v prodajo tujcem. Tu leži še marsikak zaslužek, kajti tujec, ki pride v deželo, hoče imeti značilna narodna dela v spomin, ne pa vsemu svetu znane modne izdelke. Z žalostjo gledamo gospodinje, kako se splošno šopirijo tuji modni časopisi in revije, domače pa po¬ nižno kukajo izpod njih. Tujec, prišedši k nam, sc komaj zave, da je prestopil državno mejo in vendar bi morala že obmejna postaja nositi naš narodni zna¬ čaj. Importira se k nam tuja moda. Naše matere se brez pomisleka oblačijo, kakor muhasta moda pred¬ pisuje, ali našemu značaju pristoja ali ne, a znano je, da je moda često izraz hotenja močnejšega. Gospo¬ dinje, zato dobro premislimo, kaj kupimo, da bomo z izdanim denarjem pomagale domači obrti, na katero imejmo svoj zavedno narodni vpliv. Prisvojile si bomo tudi simpatije tujcev, ki iščejo narodove značilnosti. Podeželskim gospodinjam je tujski promet končno lep dohodek, ki se pa morajo zanj potruditi. Hiše s priznano dobro postrežbo — zasebne in gostilnice — stalno kažejo napredek, tako da se jim kriza ne pozna. Po Gorenjski vidimo, kako rasejo gostilne v hotele, krčme v gostilne, zasebne hiše pa se dvigajo in pri¬ pravljajo, da sprejmejo goste. Vsepovsod je gospo¬ dinja tista, ki s pridnostjo in postrežljivostjo, z re¬ dom, snago in dobro kuho privablja goste. Vsako tako delo, še tako skromno, prinaša blagoslov, vsak gost prispeva k blagostanju. Vsega ima kmet doma: kos dobrega kmečkega kruha, čašo mleka ali sadjevca, sadje itd., vse je gostu - tujcu in letoviščarju dobro došlo. 1 Za napredek tujskega prometa nam je treba pred¬ vsem naprednih in uvidevnih gospodinj, ki znajo svoje pridelke primerno pripraviti in svoje prostore pravilno urediti, da sprejmejo goste! 1 Švica, klasična dežela tujskega prometa, je tudi naj¬ naprednejša dežela, kar se tiče gospodinjskega pouka. Posamezni kantoni imajo sicer svojo avtonomijo, zato pa lahko usmerijo pouk v tistem pravcu, ki je njihovim razmeram najbolj primeren. Posebej je treba še omeniti tečaje za brezposelne ženske iz krogov industrije in obrti. Švica ima 1000 gospodinjskih zavodov, od teh pravih šol 45. V mnogih kantonih je pouk za dekleta od 14. do 17. leta obvezen. Posebej se vrši pouk za odrasle, posebno za poklicne kuharice in sobarice. Učni načrt se menjava po krajevni potrebi, obsega pa poleg običajnih predmetov tudi tečaje za tkalstvo in za izdelavo narodnih noš. Kan¬ ton Bern sam izda letno za gospodinjski pouk pol mili¬ jona frankov (= 7 milijonov dinarjev), vsa Švica pa 14 do 15 milijonov frankov (= 200 milijonov dinarjev!) LJUBLJANSKI HOTELI PRED 100 LETI V svoji knjigi o potnih spominih iz Kranjske iz leta 1848. navaja Henrik Costa, oče dr. Etbina Coste, da ima Ljubljana 7 gostilnic prvega reda (hotelov). Razen hotela »pri Slonu« jih danes ni več. 1. Gostilna pri Virantu (»Zur Stermvarte«). Na pogorišču jezuitskih zavodov je sezidal bivši jezuit Gabrijel Gruber (znan od poglobitve Gruberjevega kanala, glej »Kronika« I. letnik, str. 8) med leti 1775. in 1781. poslopje za svoje matematične in zvez- darske študije. Je to še danes ena najlepših ljubljan¬ skih stavb. Leta 1840. je prešla hiša v last Antona Viranta, ki je zgradil poleg stare hiše še eno in odprl hotel in gostilno, priljubljeno zlasti Dolenjcem, ker se je tu ustavljala novomeška pošta. Kadar je zboro¬ val deželni zbor v reduti (sedaj šola pri Sv. Jakobu), so se zbirali pri Virantu slovenski deželni poslanci. Leta 1887. je kupila obe hiši Kranjska hranilnica za umetno obrtno šolo. Danes je v hiši direkcija pošte in telegrafa. 2. Hotel Bidelmon (»Wi!der Mann«). Hiša poleg magistrata, ki je sedaj last ge. Strojanškove, je bila od 1. 1731. dalje hotel. Ker se je radi zboljšanja cest pomnožilo število potnikov, zlasti tudi uradnih oseh, je ukazala vlada magistratu, naj poskrbi za primerno prenočišče višjim uradnikom in oficirjem, ki so mo¬ rali dotlej prenočevati na pošti ali v kakem samo¬ stanu. Magistrat je kupil dve hiši in ju strnil v eno. JUstavtauia kavama Najmoderneje urejene restavracijske prostore s prvovrstno postrežbo, s ceneno celodnevno prehrano, izbornimi vini, na novo otvorjeno kavarno, preurejeno in popolnoma prezidano, z moderno razsvetljavo, veliko izbiro tuzemskih in inozemskih časopisov in revij, z biljardi, igralnico itd., in krasno opremljeno, prvovrstno klet, kjer se pleše ves večer pri najboljši godbi in izborni kapljici cenjenemu občinstvu kar najtopleje priporoča hezda RAJKO ZUPAN restavrater in kavarnar V LJUBLJANI 4(1 Na pročelju je bila slika Herkula, odtod ime »Divji mož«. Tujcem je bilo na razpolago 10 sob. Bidelmon je videl pod svojo streho imenitne goste. Tako cesarja Jožefa II. Zelo se je dvignil hotel, ko je prišel 1821 v last Elizabete Mrak, ki ga je vodila 40 let. Tu so stanovali cesarski princi, tako Franc Jožef. Nekaj let je bila v I. nadstropju podružnica avstro-ogrske ban¬ ke. Hotel je prenehal 1868. 8. Med hoteli je zavzemal pred 100 leti zelo ugledno mesto »Avstrijski dvor«. (Oesterreichischer Hof, p. d. Bahabirt). Vojaško žitnico, ki je stala nekdaj tik mestnega obzidja, je leta 1834. Vincenc Jak preosno- val v cvetočo gostilno, ki ni zaostajala za Maličem. Hotel je imel imenitne goste: Tu se je rodil 1. 1848. bourbonski princ Don Carlos, mlajši, poznejši preten¬ dent na španski prestol. Krstil ga je knezoškof Wolf. Isto leto je bil Bahabirtov gost knez Miloš Obrenovič (gl. »Kronika« I. 1.). Leta 1850. je prebival v hotelu 7 dni maršal Radecki. Narodna straža, ki je imela med hotelom in licejskim poslopjem svojo stražnico, mu je priredila podoknico. L. 1855. je prešel hotel v Mahrovo last, ki je tu ustanovil trgovsko šolo, pri nas znano zlasti na jugu, dokler je ni odnesla svetovna vojna. 4. Hotel Malič (Stadt Wien) med sedanjo Aleksan¬ drovo cesto in Knafljevo ulico je bil še sredi 18. stol. velik vrt grofov Gallenberg, ki ga je kupil Andrej Malič na dražbi 1. 1757. Na voglu sedanje Aleksan¬ drove ceste in šelenburgove ulice je stala takrat mala pritlična hiša, na nasprotnem voglu ob Koslerjevi hiši pa vrtna hišica. Na mestu te so zgradili 1. 1824. in 1825. enonadstropno poštno poslopje, na drugem voglu pa dvonadstropen hotel z gospodarskimi po¬ slopji in obokanimi hlevi, ki so bili potrebni za vozni promet, dokler ni bila odprta železnica v Trst (1849). Leta 1848. so tudi poštno poslopje dvignili še za eno nadstropje, široki uvoz med hotelom in pošto so za¬ zidali, ko so hotel razširili in ga premestili v Knaf¬ ljevo ulico. Pozneje je prevzela hotel Malič Jadranska banka, ki je hotel opustila. Danes je last tvrdke Bat’a, ki bo v doglednem času postavila tu v novi stavbni črti veliko trgovsko hišo. 5. Hotel Slon (Elefant) p. d. pri »Mokarju«. Po¬ stanek imena se pripisuje prvemu slonu, ki so ga 1552 pripeljali iz Španije preko Trsta v Avstrijo na Dunaj. L. 1818. so kazali pri Mokarju drugega slona »Misbaba« po imenu, čigar ime se je prijelo Mokar¬ jeve gostilne. L. 1779. je prešla gostilna v last Jere Malič, ki je bila tudi lastnica hotela Stadt VVien, pri »Maliču«. Hotel Slon je odstopila svojemu zetu Sa- vinšku. Pri Slonu se je ustanovila 1. 1861. čitalnica, kiji je bil prvi predsednik takratni ljubljanski župan Mihael Ambrož. Pri Slonu se je tudi zbiral literarno- zabavni klub, ki sta ga 1. 1875. ustanovila dr. Ambro¬ žič in prof. šuklje. 6. Hotel Zlati lev (»Zum goldene Lovven«) se je nahajal v tkzv. Frohlichovi hiši, Tyrševa 7 in 9. Tudi ta hiša je bila Maličeva last. Gostilna se omenja že 1. 1800. že 1. 1828. je bil lastnik Frohlich, v čigar gostilno je zahajal tudi Prešeren in v njegovi družbi je bil v hotelu tudi Stanko Vraz. Južni Sokol, ki se je ustanovil 1. 1862. na Drenikovem vrhu, je imel tu svoje telovadišče. 7. že 1. 1735. je sijala v VVolfovi ulici št. 8 Zlata zvezda (»Zum goldenen Štern«). Bila je to znamenita Pri štrajzelnu (nekdaj »zum BlumenstrauB«), na Poljanski cesti št. 21, nasproti II. drž. realne gimnazije in licealne knjižnice, je stara me¬ ščanska gostilna, line ima od nekdanjega iz¬ veska: košarice polne cvetja. Nekdaj je bila zlasti mesarska gostilna; na dvorišču so klali drobnico. Ko se je priženil Jos. Kozak iz šem- petrskega pcdmestja, ki je bil original, mnogo let mestni svetnik in načelnik mesarske zadruge, je dvignil gostilno s tem, da je skrbel vedno za prvovrsten cviček, ki velja zanj »štrajzelj« še danes kot najboljši vir. Gostilna slovi tudi za¬ radi zdrave in cene domače hrane. V gostilni so se poleg mesarjev, ki še sedaj hodijo od tod na dan sv. Štefana častit s konjički štepanj- skega patrona, zbirali od nekdaj meščani, urad¬ niki in zlasti tudi politiki (»prezidialna ošta¬ rija«). Nekdanji Šempeter in poljansko pred¬ mestje je najbolje označil Kozakov sin Juš v romanu »Šempeter«. gostilna in se štela med hotele. Ugasnila je pred 1. 1860. Tu je 1. 1848. razvil prvikrat Lovro Toman slovensko trobojnico kot odgovor na frankfurterico, ki je vihrala na ljubljanskem gradu in ki jo je potem še isto noč odnesel vihar. Prvi ljubljanski vodič, ki ga je izdal Peter Radics leta 1885., pa navaja v Ljubljani pred 50 leti tele hotele: Malič (Stadt Wien), Elefant in Evropa (kjer je sedanja kavarna). Kot drugovrstne pa: Južni kolo¬ dvor (sedaj en del hotela Metropol), Bavarski dvor (Gospodarska zveza), Avstrijski cesar (Soča) in Zvez¬ dama (Stennvarte - Virant — sedaj poštna direkcija). 47 ° Zračni • .«'• ~v > *«? udobni-lahki V _ ■■■ lepe dni »Haway« sandale v vseh modnih kom¬ binacijah barev. Specijalni čevlji za tenis s prožnim podplatom. Moški Din 49.— Za letovišče in izlete naprikladnejšl Udobni so in zelo tahki. Poleti nosite lula vložke. Zračni so ter preprečajo potenje. Moški in ženski Din 5.—, otroški Din 4.—. Na plaži Vas obvarujejo pred poškodbo naši kopalni čevlji. Otroški Din 19.— Platneni z gumijastim podplatom v raz¬ nih barvah. Moški Din 39.— Na ulico, za izlet in za počitnice vedno jih potrebujete. V vseh modnih barvah. Usnjene sandale z krep podplatom. Vel. 23-26 Din 35.—. Vel. 35—38 Din 49.—. Moške Din 59.— Kratke nogavice za poletje D 10.— Dober boks in močan gumijat podplat izdrže vsak štrapac. Prikladne za pomladanske izlete, lahke in zelo udobne. čevlji kombinirani zračni. KRONIKA v Ljubljani, oktobra 1936 / Številka 3 / letnik Univerzitetne biblioteke IZ CELOVCA V LJUBLJANO ALI V MARIBOR J0ŽEJE]18 „ Peresni boj za železniško zvezo l. 1841 — 47. Prve železnice na evropskem kontinentu so gradili le zasebniki in bogate družbe, in sicer brez vsakih zvez, tudi brez vsakega sistema. Seveda je vsak pod¬ jetnik iskal osebnih koristi, da bi iztisnil iz podjetja kar največ dobička. V tem neredu, ki se je prav posebno odlikoval v avstro - ogrski monarhiji, je morala pokazati vlada svojo avtoriteto, če je hotela obvarovati škode vse, v okvir državnih mej spadajoče pokrajine. Dočim so druge države uvidele potrebo, da se gradijo železniške proge sistematično in največ v trasah obstoječih cest, ki so vezale bogate in industrijske kraje, so imeli av¬ strijski vladajoči državniki še prav malo smisla, da bi vsaj obvladali toliko dobičkonosen blagovni promet ter ga hitro in varno usmerili čez svoje ozemlje, še vedno je pokal bič po prašnih cestah in dolge kara¬ vane voznikov so se vlekle kot megle iz kraja v kraj. že je pretila nevarnost, da se odkloni ves prehodni blagovni promet preko železniških zvez drugih evrop¬ skih sosedov, ko se je odločila avstrijska država dne 23. decembra 1841, da zgradi iz lastnih sredstev in na svoje stroške iz glavnega mesta železnico skozi Prago v Draždane. Istočasno so se tudi odločili za progo proti jugu ter zvezati edino avstrijsko pristanišče Trst z Dunajem. P t te proge naj bi tekla po bivši štajerski in dalje v skoraj isti smeri, v kakršni hiti dandanes. Izvršitev tega načrta je bila naročena novoustanovlje¬ ni generalni direkciji, ki je spoznala važnost poverjene naloge. v Ljubljani podaril dns al./aL- 194-n Velik je bil boj za traso, kod naj vodi železna cesta od Dunaja proti Trstu. Mnogo so si obetali Madžari, ker je bilo pri obstoječih tehničnih sredstvih in na¬ predkih le težko misliti, da bi zgradili železnico čez Semmering. Mnogo so upali Štajerci, da bo rezala železna cesta vso deželo od severa tja do kranjske meje, ker so imeli dobrega in vplivnega zagovornika v osebi Habsburžana, nadvojvode Ivana. Ko so se vršili prvi razgovori, kod naj gre trasa južne državne proge Miirzzuschlag—Trst, so upali tudi Korošci, da bo njihova vojvodina deležna te dobrote, želeli so si progo Maribor—Celovec—Beljak—Videm in od tu zvezo s Trstom po železnici, ki je tekla iz Benetk. Da bi to idejo tudi izvojevali, se je ustanovil v Celovcu na pobudo obrtnega inšpektorja Jakoba Železnika (Scheliesnigg) poseben odbor, ki je imel nalogo, da izvede to važno prometno zadevo. Temu zagovorniku interesov Koroške so se pridružili med drugimi tudi razni posestniki rudnikov in fužin, akcijska družba iz Wolfsberga in trgovski greinij v Celovcu. Ti so predložili 9. januarja 1843 celovškemu zboru deželnih stanov spomenico, v kateri so poudarjali prednosti zgradbe železnice Dunaj—Trst po Koroški, ter zahte¬ vali, da se ta splošna želja tudi predloži cesarju. Isto¬ časno so pozvali deželne stanove, da odkupijo po¬ trebna zemljišča in posnemajo v tem sovrstnike na štajerskem. Cesar je vlogo zavrnil in 26. septembra istega leta so prejeli deželni stanovi le tolažilno pismo, da je merodajnim uradom ukazano skrbeti za sredstva in najti možnost, kako bi se zgradila na Koroškem zveza z železnico proti Trstu. Vodilni krogi idejne proge niso mirovali. Tehnična komisija, ki je hotela začasno ustvariti prometno žilo na reki Dravi, je kmalu uvidela, da bi požrla njena KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 50 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstniO vrednoslniO papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepozit itd. Pelerson International Banking Code Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana Telefon 3781, 3782, 3783, 3784, 3785 41 » ” Lekarna »Pri angelu« LJUBLJANA Tyrševa cesta 6 Nasproti nebotičnika Telefon štev. 28-35 Najmoderneje urejena lekarna. Velika zaloga tuzemskih in ino¬ zemskih specialitet. Oddajajo se zdravila na recep¬ te za vse bolniške blagajne. Izdeluje malinovec najboljše ka¬ kovosti (na malo in na veliko). Vedno v zalogi: najfinejše sveže norveško ribje olje. Naročila točno po povzetju regulacija preveč denarja. Interesenti so zaradi tega sklenili, da iznova zaprosijo cesarja, da bi se zgradila na državne stroške vsaj konjska železnica med Mari¬ borom in Beljakom. Deželni stanovi pa niso podpirali tega načrta ter so zagovarjali novo idejo, t. j. zvezo z železniško progo Dunaj—Trst čez Ljubelj. Zato naj se zgradi pod tem prelazom predor, nova proga pa naj se priklopi v Ljubljani. Umevno je, da je našla ta ideja tudi na Kranjskem svoje privržence. Dva tabora sta si stala nasproti v času, ko je na¬ stalo vprašanje: graditi železnico iz Celovca ob Dravi v Maribor, ali iz Celovca čez Ljubelj v Ljubljano. Tu je neumorno deloval direktor Henrik Costa, ki je imel dosti sotrudnikov. Podpirali so ga ugledni uradniki - specialisti in ljubljanski časopis »Illyrisches Blatt« ter »Laibacher Zeitung«, kjer so razglašali svoja na- ziranja. V Celovcu je nastal poseben krožek, ki mu je načeloval že omenjeni Jakob Scheliessnig. V časo¬ pisu »Carinthia« so zagovarjali svoje ideje. V polemiko so posegali tudi časopisi »Klagenfurter«, »Grazcr« in »Laibacher Zeitung«; imamo pa ohranjene še nekaj privatne korespondence in važno izjavo časopisa »Osterr. Lloyd« ter »Innerosterr. Industrie- und Ge- vverbeblatt«. Duhovni vodja in gonilna sila ustanovljenega od¬ bora v Celovcu za pridobitev merodajnih oseb, ki naj bi podpirale idejo, da se zgradi železnica po dravski dolini in skuša na najvišjih mestih posredovati za zvezo z že obstoječo progo Dunaj—Trst v Mariboru, je bil že omenjeni Jakob Železnik (Scheliessnig). Ne¬ umoren je bil ter iskal podatkov, s katerimi naj bi dokazal upravičenost želj in zahtev koroškega pre¬ bivalstva. Ker je uvidel, da zaradi slabega državnega finančnega stanja absolutno ne bo dosegel železnice na parni pogon, se je zadovoljil z ustanovitvijo konj¬ ske železnice. Ta naj bi tekla od št. Vida—Celovca ob Dravi do Maribora, eventualno po Savinjski dolini do Celja. V najidealnejšem primeru naj bi potegnili konji vsaj še do Beljaka. Proge s takim pogonom so priporočljive predvsem na takih predelih, kjer se ne prevaža blaga, ki se hitro pokvari. Spodnji ustroj je enostaven; na tesan les, ki leži sporedno s tirno osjo, se pribijejo ploščate tračnice ter ni treba po¬ sebnih ozirov na padec, vzpon in ovinke. Podrobne statistične podatke glede rentabilitete takih prog je jemal iz bilanc dveh obstoječih konj¬ skih železnic Praga—Lana in Budjejovice—Gmunden, kjer se je prevažalo samo blago, brez potniškega pro¬ meta, ki naj bi rentabilnost najbolj podprl. Za prevoz vsakega pasažirja so predvidevali tarifo, po kateri plačaš v prvem razredu 7, in v drugem razredu 5 kraj¬ carjev za miljo. Obe železniški podjetji sta izplačevali že v prvih letih ugodne dividende z 8X% pri osnovni akciji 200 goldinarjev. Razumljivo je, da je imel akcijski gradbeni odbor nalogo, dokazati rentabilnost podjetja, zagovarjal je njega potrebo in se trudil, da izvojuje uresničenje. V Koroški vojvodini je bilo pa treba vpoštevati no¬ tranji promet, t. j. uvoz in izvoz robe v območje lastnih mej ter iz dežele same v sosedne pokrajine in narobe; dalje pa tudi prehodnji, odnosno transitni promet, t. j. vožnje iz dežele v deželo ali iz države v državo po koroškem ozemlju. Toda takrat je bilo težko dobiti zanesljive in točne podatke. Tudi mit- niški in carinski uradi niso vodili podrobnih evidenc, tako da se je zanesel Železnik še najbolj na napovedi celovških in beljaških trgovskih krogov ter prevoz¬ nikov, ki so ga radi podpirali v vsakem oziru. Največ robe so prevažali letno iz Trsta skozi Ljub¬ ljano in čez Beljak. Blago je bilo namenjeno za Češko ter se ga je prepeljalo v teži 53.629 starih stotov, 3158 stotov za Salzburg in 8650 stotov za Gornjo štajersko. Italija sama in mesta Gorica, Videm in Treviso so pošiljala leto za letom ogromne količine riža, svile in rafiniranega sladkorja. Skozi Celovec je šlo v Wels nad 64.000 stotov, v Salzburg 3000 in 12.000 starih stotov v Maribor in onkraj njega. Mesto Beljak samo je odpremilo take robe za Salz¬ burg in še dalje v teži okoli 20.000 starih stotov. Samo ob sebi je umevno, da niso vozili iz nasprotne smeri prazni, češka, Gornja Avstrijska in Gornja Štajerska so dobavljali okoli 15.500 stotov železnih in jeklenih izdelkov za Trst in za nadaljnji prevoz po morju. Kot pospešno blago z Dunaja in vmesnih avstrij¬ skih industrijskih krajev so prevažali na vozovih - parizerjih v Italijo. Vse te vožnje so služile ljudskemu blagostanju; letne prevoznine za 273.061 stotov so znašale okoli 204.000 goldinarjev. Ta vsota je za takratno dobo ogromna, če pomislimo, da je znašala prevoznina od Ljubelja do gornještajerske meje za stari stot 34 kraj¬ carjev, kar pomeni 2 krajcarja za eno miljo = 1 km 600 metrov. 50 Poleg hitrega prevoza blaga po železnici ni smel kalkulant prezreti tudi cenene tarife, ki je bila v ne¬ katerih razdaljah za polovico manjša, kakor pri pre¬ vozu s cestnimi vozili. Iz Trsta v Wels skozi Celovec si moral plačati za stari stot 2 gold. 54 krajcarjev za prevoz po cesti, železnica je računala za isto težo 1 gold. 29 kr., torej je bila razlika 1 gold. 25 kraje. Podobno kalkulacijo je bilo potreba vzeti v pretres tudi v vseh ostalih relacijah. Ta ugodnost je vplivala na cene in pa varnost blaga proti nezgodam, vre¬ menu ter preveliki zalogi blaga, posebno takega, ki se hitro pokvari. V zadnjih dveh odstavkih smo obravnavali približno težo tranzitnega blaga in ustrezajočega zaslužka in primerjali cene pri vožnjah s cestnimi vozili na¬ sproti prevažanju po železnici. Poudarjati moram še, da so bile postavke v tarifi le v tem primeru tako nizke, ako je voznik peljal tudi nazaj poln, naložen voz. Precej dobro sliko dobimo pri tejle kalkulaciji: na razdalji 16 milj, to je bilo od Celovca do Maribora, si moral plačati za prevoz 25 stotov točno 25 goldi¬ narjev; ako si se vračal, za isto razdaljo in težo le 8 gold. 20 krajcarjev. Tako je stal prevoz robe tja in nazaj 33 gold. 20 krajcarjev, torej za stot 1 gold. 20 krajcarjev, odnosno za tja in nazaj 2 'A krajcarja na miljo. Pri prevozu po železnici pa znaša prevoz¬ nina na poti 32 milj samo 24 krajcarjev, računajoč tarifo po V, krajcarja. Prevoz z železnico je bil mnogo cenejši in je ugodno vplivala cenena tarifa na cene vseh vrst izdelkov in živil. S tem je bila podana mož¬ nost uspešne konkurence in ugodnega življenjskega standarta. Nepravilno bi bilo, če bi pri rentabilnosti zamolčali tudi kupno moč in lastno industrijo v deželi, ki je bogato cvetela in zalagala poleg domače potrebe tudi še potrebo sosedov in tudi inozemstva. V koroški voj¬ vodini so izdelali v prvih letih petdesetletja prejš¬ njega stoletja 12 in pol stotov litega železa, nad 317 tisoč železnih in jeklenih izdelkov ter predelali skoro 58.000 stotov svinca. Od tega so izvozili izven kro- novinskih mej nad 100.000, uvozili pa okoli 160.000 stotov raznega blaga, n. pr. papir, manufakturo, vino, tobak in sol. Vojvodina Koroška je bila prepletena z belimi cestami ter podobna mrežasti pajčevini, gosto zvezana proti vsem nebesnim stranem. Ugodna je bila pot čez Ljubelj na Kranjsko in odtod dalje proti Hrvaški in Trstu. Samo za brate Slovence on¬ kraj Karavank so poslali vsako leto okoli 20.000 sto¬ tov vsakovrstnega blaga lastnega izdelka; v isti koli¬ čini so jim vrnili Kranjci moke, slanine, mesa in po¬ dobno. Približno toliko so prevozili tujega blaga čez Ljubelj. živahnejši je bil promet po Dravi in tudi po cesti proti Mariboru ter od tam dalje proti severu, vzhodu in proti jugu. število prevoženih stotov močno, skoro bi rekli za / nadkriljuje množino prepeljane težine čez gorske prelaze. Močno frekventirana je bila cesta zapadno od Ce¬ lovca proti Beljaku, kjer se deli smer proti sončni Italiji in mrzlemu severu preko Visokih Tur in viju¬ gasti poti pustrske doline. Na cestah preko Pontafla so prevozili nad 140.000 in na Tirolsko okoli 50.000 do 60.000 stotov kolonialnega in drugega raznega blaga. 51 Učiteljska tiskarna REGISTROVANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO je najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska telefon štev. 23t2 dela, od najpreprosfejše- račun poštne hranilnice io.76i ga do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, poučne, leposlovne in Okusna oprema ilustrira- znanstvene knjige v eno- nif) katalogov, cenikov in barvnem ali večbarvnem reklamni0 listov. / Častna tisku. Brošure in knjige v tvornica šolski0 zvezkov, malih in največjih nakla- Šolski zvezki za osnov- daf). Časopise, proračune, ne, srednje in meščanske plakate, vizitke, žumale, šole. Risanke, dnevniki in vabila, lepake, letake itd. beležnice. Use tiskovine za šole in društva (letake, lepake, izpričevala itd.) , . dajte v tisk Učiteljski ti- skarnil Zahtevajte cenike/ »Jasnit« za kopiranje načrtov, ki je edini iOO% domač izdelek te vrste v državi LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 52 Na podlagi teh statističnih podatkov sklepa Želez¬ nik, da je neobhodno potrebno, da se doseže po naj¬ ugodnejši poti in načinu že izgrajena proga državno- južne železnice Miirzzuschlag—Celje. Sicer avtor dvomi o pravilnosti podane statistike, vendar skuša doka¬ zati, da je edina rešilna kalkulacija ta, da se zgradi železnica s konjsko priprego ob Dravi in priključi v Mariboru železniški progi. Vsa trgovina se bo obrnila v to smer, tarifna kalkulacija dovoljuje to predpo¬ stavko in daje upanje za rentabilnost proge Celovec— Maribor z eventualnim podaljškom proti severu do Št. Vida in proti zapadu do Beljaka. Celovec bodi novi prometni vozel in izhodna točka bodočega želez¬ niškega prometa. Prevoznina iz Celovca do Brucka skozi Maribor stane po železnici 27%, po cesti pa 50 krajcarjev. Za prevoz iz Celovca v Ljubljano pla¬ čaš po cesti čez Ljubelj 28, po železnici sicer 1 % kraj¬ carja več; toda iz Celovca do Trsta je prevoz po že¬ leznici za 10 krajcarjev cenejši kakor po cesti čez Karavanško sedlo. Nič manj ugodne so postavke iz Beljaka za Dunaj in ostale trgovinske kraje. Vse te ugodnosti bodo imeli vsi ostali severno Celovca ležeči kraji; ako tudi ne bo ugodnosti v prevoznih cenah, prejmejo pa vendar robo točno in hitro. Obstoj eventualne bodoče konjske železnice bo mogočno vplival tudi na nadaljnji razvoj prog proti Tirolski daleč v Adižino dolino, kjer naj bi se zvezala s sestro, ki naj bi stekla od severa proti jugu čez Brennerski prelaz v sončno dolino reke Pada. Tudi z vojaško-strategičnega pogleda je treba, da se ti idejni načrti uresničijo. Taka naziranja in misli je razvijal koroški odbor ter sanjal o bodočem železniškem prometu, držeč le roke k sebi. Morda ni pomislil, da čutijo prebivalci onkraj Karavank tudi ljubezen do svoje ožje domo¬ vine in skušajo s svojega pogleda dokazovati drugo potrebo, da tudi oni pritegnejo trgovski svet in pro¬ met čez lastne dežele. S tem prinesejo rojakom boljšo bodočnost. »Ut audiatur et altera pars!« Tako začne razvijati v listu »Ulyrisches Blatt« direktor Henrik Costa v Ljubljani svoje misli, ko zagovarja in dokazuje, da je zveza med Celovcem in Mariborom negospodarska, neekonomična in protinaravna in da je zveza med Celovcem z Ljubljano čez Ljubelj edino pravilna in koristna. Ta proga je najkrajša ter vzpostavljena naj¬ ugodnejša zveza s progo Dunaj—Trst, ki je projekti¬ rana skozi Ljubljano. Zagovornik te idejne železnice iz Celovca čez Lju¬ belj se postavlja na historična dejstva, češ da je na¬ meraval že zgodovinar Valvasor graditi predor pod sedlom ter s tem skrajšati cesto. Valvasor pripove¬ duje v II. knjigi, da je imel načrt, graditi na svoje stroške in riziko boljšo zvezo med Kranjsko in Ko¬ roško. Za pokritje stroškov bi pobiral carinsko pri¬ stojbino od voznikov. Toda idejo je prekrižala nalez¬ ljiva bolezen — kolera, ki je močno pobirala ljudi na avstrijsko-dunajskih tleh. Zgodovinar sam obžaluje, da se namera ni uresničila. Poleg splošne koristi bi prihranila država mnogo izdatkov za vzdrževanje ceste ravno v tem najnevarnejšem predelu, kjer se je po¬ nesrečilo mnogo ljudi in se izgubilo dosti blaga radi snežnih plazov. V že prej omenjeni reviji »Illyrisches Blatt« štev. 8 z dne 19. feb. 1842 pripoveduje neki I. P. v članku »Reise-Erinnerungen«, da se je zanimal za zgradbo predora v Ljubelju pozneje tudi še cesar Karl II. okoli 1. 1725. in da je ogledoval možnost izvršitve tega načrta 100 let pozneje tudi še cesar Franc. Mislili so, da bi bil predor 600 sežnjev dolg. Delo bi trajalo okoli šest let ter bi stalo približno 200.000 goldinarjev. Bil pa je prav iz te dobe (1824) še drug načrt za tehnično izvršitev predora pod Ljubeljem. Vhod v predor na kranjski strani naj bi bil nekoliko nad Sv. Ano; vhod na severnem predelu, na Koroškem, naj bi bil niže Sv. Lenarda. Predor bi meril 380 klafter. Nova cesta bi merila na južni, sončni Kranjski 2153° - 2'- 11", na Koroškem pa 4219° - 0'- 4". Najnižja točka predora bi bila 98° pod ljubeljskim vrhom. Poleg nosilca in prvaka te ideje so se oglašali tudi drugi strokovnjaki, ki so z besedo in črko podpirali Ljubljančane. Odgovarjali so na članke nasprotne vsebine, ki so jih prinašali časopisi »Industrie- und Gewerbeblatt«, »čsterr. Lloyd« in drugi lokalni časo¬ pisi. Z zgraditvijo železniške zveze med Koroško in Kranjsko čez Ljubelj bi bilo dano zadoščenje zapo¬ stavljeni Koroški, ker so jo obšli z zgradbo glavne proge Dunaj—Trst, ter speljali to železno cesto po Štajerski. Toda zamisel, vezati št. Vid preko Celovca ob Dravi z Mariborom, ni posrečena, pa naj se zgradi konjska železnica ali pa samo regulira Drava. Vse¬ kakor bi ostal tudi po izvedbi teh načrtov severni del Koroške izoliran. Vsa koroška dežela ima najožje vezi z Jadranom in najnaravnejša in najkrajša pot med njo in morjem je državna cesta med Celovcem in Ljubljano, ki veže industrijske kraje med Dravo in Doto za Vašega otroka in prihranke za Vašo starost Vam pripravi z življenjsko polico JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA V LJUBLJANI 53 Trgovcu in obrtniku ■ zadosten V kredit ■ Tema dvema je danes kredit potreben bolj kakor kdaj prej S sklepom občinskega sveta ljubljanskega z dne 17. no¬ vembra leta 1908. ustanovljeni zavod ima namen podpirati z dovoljevanjem kreditov po¬ trebne in kredita vredne ose¬ be in tvrdke, zlasti pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra I. 1932. Din 2,801.332-84 varnostni zaklad Din 1,406.628‘60 rezervni zaklad Din 995.976'18 Za vso Jugoslavijo: Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani Savo preko Karavank na prelazu Ljubelju in od tu dalje proti Kranju v Ljubljano ali Škofjo Loko, kjer bo tekla z vso gotovostjo projektirana proga proti Trstu. Tarifne postavke čez Ljubelj so zelo nizke ter jih je mogoče še reducirati, če se državna cesta regulira, obide nižji ljubeljski prelaz in se pod glavnim vrhom zgradi predor. Zamišljena proga Celovec—Maribor bi služila pred¬ vsem le prevozu robe in komercialnega blaga, odpadel pa bi potniški promet, ki je glavno donosno sredstvo za rentabilnost. Z realizacijo glavne prometne žile čez Karavanke bi nastala potreba, zvezati Koroško tudi z ostalimi sosed¬ njimi vojvodinami, ter bi zgradba žel. proge ob Dravi med Celovcem in Mariborom postala neobhodna po¬ treba in tudi naravna posledica. Celovec bi dobil naj¬ tesnejše vezi z ostalim svetom, predvsem s svojimi sosedi, s katerimi bi bil zvezan po bodočih, brezpo¬ gojno potrebnih progah. Proti Železnikovim trditvam je z glavnimi in pod¬ prtimi dokazi nastopal Costa sam. V precizno po¬ danih statističnih podatkih je ovrgel mnoge trditve svojega idejnega nasprotnika. Dokazoval je, da bi bila proga Celovec—Maribor nerentabilna, dočim je z vso gotovostjo pričakovati, da bi bila železniška zveza iz Celovca čez Ljubelj z Ljubljano plodonosna. Po izjavah Železnikovih se izvozi v Lombardijo in Benečijo nad 120.000 stotov zgotovljenih železnih iz¬ delkov, svinca in poljskih pridelkov. Nasprotno pa se uvozi za domačo potrebo okoli 22.122 stotov. Vsa ta težina se prevaža čez Portogruaro in Benetke s konj¬ sko vprego, a sedaj bi se pot preusmerila in bi zvozili vse z zamišljeno železnico po najkrajši zvezi v Trst. Trditev koroškega rojaka, da naloži okolica Beljaka nad 31.000 stotov robe za Gornjo Benečijo in da bi jo spravili v Maribor in odtod dalje, je zgrajena na napačni in dvomljivi podlagi, ker bi jo mogli od- premiti v Celovcu tudi čez Karavanke po novi progi za Trst in dalje. S tem, kar potrebujeta, odnosno prejemata Beljak in Celovec iz Trsta, iz krajev Gornje Italije, z uvozom ter izvozom iz Koroške v sosednjo Kranjsko, brez vpoštevanja tranzita, bi zgubili okoli 287.000 stotov blaga. Nasprotno pa bi ostalo po trditvi Coste še 174.541 stotov tranzitne robe, namenjene za severno ležeče kraje Salzburg, Wels in druge, tako da bi znašala celokupna teža tovora 461.541 starih stotov. Toda ta kalkulacija ni pravilna, ker je skupna vsota premajhna. Kajti pogrešna je Železnikova iz¬ java in trditev, da potrebuje Koroška samo nekaj nad 10.000 stotov uvoznega blaga, ko vendar samo iz sosednje Kranjske uvaža nad 50.000 stotov krušne in druge moke. Ta množina bi bila za 305.000 prebi¬ valcev vsekakor zelo pičlo odmerjena. Po teh računih bi se ne rentiralo graditi čez 5477 čevljev visoki Lju¬ belj železniško progo, ne da bi zgradili začrtani pre¬ dor in popravili sedanjo cesto, kjer bi vodila bodoča konjska železnica ter vezala Celovec z Ljubljano. Tu mora ostati še nadalje skladišče za blago, ki bi pri¬ spelo iz notranje avstrijske dežele in je namenjeno zanjo. Od tu se mora raztegniti promet za mesta ob progi proti Tirolski in Salzburški. V Ljubljani mora še nadalje ostati zaloga banaškega žita, ki prihaja po Savi z ladjami. 54 Po dotakratnih proračunih prof. dr. Hlubeka bi stala vsaka milja konjske železnice približno 87.000 goldinarjev. Za progo Celovec—Ljubljana v iznosu 10 milj so računali 870.000 gold. izdatkov. Vsi ostali stroški, t. j. 1 'A milje za zgradbo predora, mostov in nabavo 10 žel. vozičkov bi znašali skupno s prejšnjo vsoto 954.000 gold. Pri običajnih 5% obrestih se mora računati za ta kapital 47.715 gold. Ako ima železnica po prevoženem stotu in milji le V K krajcarja dohod¬ kov, bi pri zamišljeni množini tovora v skupni težini 461.000 stotov te vsote ne mogli kriti. Glavni vir do¬ hodkov je potniška frekvenca. Dohodki tega vira se morajo računati po brošuri že prej omenjenega profesorja dr. Hlubeka, ki jo je naslovil »Der Verkehr zwischen Triest und der Mo- narchie und die Wien-Triester Eisenbahn« in izdal na Dunaju 1. 1841. Po navodilih te knjižice se dobi pravilna frekvenca na železnici, računajoč število prebivalstva v razmerju 350 X 100. Mesto Ljubljana je imelo po statistiki iz leta 1845. 16.465, Celovec pa 10.684. Po gornjem pravilu prof. dr. Hlubeka bi bilo iz razmerja 27.149 : 100 = x : 350 sklepati, da bi se vozilo letno 95.021 potnikov, če pa plača vsak potnik po veljavnih tarifah za 10 milj vožnje po železnici med Ljubljano in Celovcem 1 gold., potem prinese samo potniška frekvenca 95.021 gold. 30 krajcarjev. K temu prištejemo še donos tovornega prometa po kalkulaciji prejšnjega odstavka v vsoti 60.185 gold. in 37 krajcarjev, znašajo skupni dohodki 155.207 gol¬ dinarjev 7 krajcarjev. (Konec prihodnjič.) Ako potrebujete tiskovine, kataloge, ilustracije, prospekte In se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na V LJUBLJANI Briojarni naslov: 1UGOTISK ARNA L)UBLIANA Umetniški grafični zavod v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. - Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno In po zmerni ceni BAKROTISK, OFFSET- IN LITOGRAFSKI TISK K L I $ A R N A TISKARNA ZA KNJIGO- IN UMETNIŠKI TISK Indus TOVARNA USNJA IN USNJENIH IZDELKOV, DRUŽBA Z O.Z. V LJUBLJANI — SV. PETRA CESTA ŠTEV. 72 TELEFON INTERURBAN ŠTEV.25-28 - NASLOV ZA BRZOJAVKE „ INDUS' Tovarna čevljev, usnjarna, tovarna jermen in torbar- skih izdelkov Izdeluje v najboljši kvaliteti: Telečji in goveji boks Blank usnje Gornje mastno usnje Krom usnje Galunsko usnje Svinjsko usnje Usnjene kovčege, neceserje, dokole- nice, damske torbice, šolske torbice, aktovke, denarnice vseh vrst, športne pasove, otroške in nogomet, žoge ter vse v to stroko spadajoče predmete Jermena iz vegetabilno, krom in specialno stro¬ jenega usnja za industrije in poljedelske stroje, spe¬ cialne jermenske izdelke za tekstilne tovarne, ši- 55 KRONIKA SLOVENSKIH MEST V LJUBLJANI, DECEMBRA 1936 / ŠTEVILKA 4 / LETNIK Dl IZ CELOVCA V LJUBLJANO ALI V MARIBOR JOŽE JENKO Peresni boj za železniško zvezo l. 18bl —47. (Konec) Vesten podjetnik, dober gospodar in računar je računal tudi vzdrževalne in režijske stroške. Ako je železnica vezana na parni pogon, se podražijo stroški za 50%, pri konjski vpregi pa komaj za 'A izdatkov, za 50% vzdrževalnih in režijskih stroških ostane še vedno od dohodkov znesek 77.603 gold. 18% krajcarja ter so s tem kriti gradbeni stroški z 8'ls%. Kalkula¬ cija je dobra in pravilna, ker znaša dividenda na ob¬ stoječih takih progah le 7—7%%. Ali moremo računati z zadostno potniško fre¬ kvenco, ko steče železnica do Trsta? Tudi na to vpra¬ šanje moramo odgovoriti! Naravno je, da se bodo vozili potniki, ki stanujejo ob novi glavni progi Dunaj—Trst, po tej železnici. Gotovo pa je tudi, da se nikdo ne bo vozil iz Ljubljane v Celovec skozi Ma¬ ribor. Vožnja s konjsko železnico je zelo poceni, dosti varnejša in ugodnejša ter dosti hitreje dospeš na cilj kakor s pošto, s katero si se vozil od Ljubljane do Celovca 14 ur in plačal za brzo pošto celo 4 gold. 19 krajcarjev. Z železnico pa traja vožnja le osem ur ter uživa naj lepše naravne krasote naših dolin in gorskih grebenov karavanške skupine. Kako je s prevozom blaga. Vozniki so se mudili od Ljubljane do Celovca tri dni. Sedaj bi došlo blago iz kraja v kraj v 18 urah. Toda za prevoz robe ne velja toliko hitrost kolikor cena. In v tem primeru je po¬ dano tudi to. Za stari stot plačaš na konjski železnici za pot 10 milj od Celovca do Ljubljane 7% krajcarja, od Ljubljane do Trsta po železnici 12% krajcarja; skupno torej 19% krajcarja. Če pa gre roba od morja do Celovca skozi Maribor, stane prevoz za isto koli¬ čino 42 krajcarjev. Konkurenčne cene s prevozom z železnico čez Ljubelj ne dosežeš, ako voziš od Mari¬ bora proti Celovcu blago tudi z ladjo. Ta cenena ta¬ rifa je eden glavnih predpogojev, da more konkurirati koroška industrija železnih in jeklenih izdelkov oni Zgornje štajerske, ki postavlja te vrste robe za 9 gold. 20 kr. ceneje na trg. Ne smemo pa še prezreti, kolika je vrednost zveze med posameznimi mesti in centri. Semkaj pripeljejo posamezni producenti svoje izdelke, jih hranijo tako dolgo, dokler ne pride kupec, ki se najrajši ustavlja v središčih. Taka zbirališča garantirajo in nudijo največ možnosti, da koristijo poljedelcu, železarnam, rudnikom in vsej ostali industriji. Zagovornik interesov kranjske vojvodine povdarja še važnost idejne proge s strategičnega pogleda. Ne spušča se pa v podrobnosti, češ da je rešitev tega vprašanja predvsem državna zadeva, kjer so tangirani najbolj vojaški interesi. Idejam glavnega pisca se je pridružil tudi oskrbnik Pogatschnigg (Pogačnik). V članku »Ober die kiir- zeste Verbindung Karntens und der siidlichen Staats- eisenbahn« (Najkrajša zveza med Koroško in južno- državno železnico) trdi, da podatki koroškega poro¬ čevalca ne odgovarjajo resnici in da je promet po drugih virih med Koroško, Kranjsko, Trstom in Hrva¬ ško čez Ljubelj za polovico večji. Najkrajša in naj¬ cenejša zveza med glavnimi mesti Koroške in Kranj¬ ske je pot čez Ljubelj. Zato je treba cesto čez Kara¬ vanke še skrajšati in zboljšati. Železnik bo prekasno uvidel svojo zmoto, da zamišljena proga Celovec— Maribor ne odgovarja potrebi in razmeram. Istotako ne bi smel računati s plovidbo po reki Dravi. Ako potrebujete tiskovine, kataloge, Ilustracije, prospekte In se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na V LJUBLJANI Brzojavni naslov: JUGOTISK ARH A LJUBLJANA Umetniški grafični zavod v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. — Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni BAKROTISK, OFFSET- IN LITOGRAFSKI TISK K L I S A R N A TISKARNA ZA KN3IGO- IN UMETNIŠKI TISK Zagovornik interesov kranjske vojvodine poudarja lovcu samem. Od 7. julija 1847 obstoja privatno pismo, ki ga je naslovil vitez Edvard Moro Costi in mu sporočal, da je sprožil vprašanje zveze med Ko¬ roško in Kranjsko tudi v celovškem deželnem zboru. Sicer je več možnosti, da prideš iz ene vojvodine v drugo. Toda upati, da bi šla pot skozi Kokrško do¬ lino, je utopija. S svojim bratom Francem in inž. Pre- sterlom so obhodili vso okolico in ugotovili, da je za taka podjetja ta dolina predivja in ni mogoče speljati po njej železnice. Pri glasovanju v deželnem zboru je bil rezultat tale: trije odborniki so glasovali le za zgradbo konjske železnice, 14 za železnico in za cesto čez Ljubelj, 25 pa samo za zboljšanje ceste čez ome¬ njeni prelaz. Ne ena, ne druga želja se ni mogla izpolniti. Obe stranki sta pritiskali, da se izvede le njen načrt. Na seji notranje-avstrijske industrijske in trgovske zbor¬ nice je grof Jurij Thurn-Valsasina kot član in odpo¬ slanec koroških interesov prosil, da se zbornica za¬ vzame za zvezo v Mariboru na progo Dunaj—Trst. Maribor naj postane skladišče in odpravniško mesto za blago, namenjeno proti zapadu. Zaradi nove glavne proge preneha ves cestni promet od morja čez Kranj¬ sko, Koroško v severne kraje in dežele. Samo lastni izvoz ne bo rešil prevoznikov, ker se bodo vračali vozovi iz Trsta prazni domov. Blago bo prevažala samo železnica. Costa pa je vpregel v svoj voz ljub¬ ljanski magistrat, ki mora zastaviti vse sile in mož¬ nosti radi splošne koristi za vso deželo, da se uresni¬ čijo njegovi idejni načrti. Magistrat je poveril občin¬ skega odbornika Samasso, da preštudira ves material. Toda tudi ta mož ni imel upanja, da bi mogel Costa doseči svoje cilje in da bi Korošci odstopili v prid svojemu južnemu sosedu na Kranjskem od svojih zahtev. Edina odločilna osebnost v tem predmetu bi bil cesar sam. Zato je magistrat svetoval Costi, da naj predloži ves elaborat na najvišje mesto. Naposled je obupal tudi kranjski pobornik sam, češ, Korošci delajo s preveliko vnemo, da uresničijo svoje misli in se zgradi železnica s konjsko vprego v dolini reke Drave ter se priključi v Mariboru na progo Dunaj— Celje, do koder je tekla železnica že od 2. junija 1846. Poleg tega pa je dobil magistratni gradbeni inšpek¬ tor Pollack v Ljubljani od svojega delodajalca nalog, da ugotovi, ali je mogoče zgraditi progo Ljubljana— Celovec čez Ljubelj, posebno z ozirom na težkoče, da je treba zvrtati predor pod tem prelazom, ter sestaviti proračun za investicijske stroške. Magistrat mu je tudi naročil, da poišče ugodnejšo točko za uresničenje te ideje; morda čez Jezersko ali Podkoren. Pollack je odgovoril, da mora v ta namen sestaviti komisijo iz članov, ki poznajo te kraje, da bodo preštudirali situacijo. Ali se je to izvršilo in s kakim uspehom, nisem našel nobenih zapiskov. Kakor se vidi, se misli Henrika Coste še do danes niso uresničile. Tudi Korošci so zaman čakali dolgo vrsto let, preden so dobili železniško zvezo ob dravski dolini proti vzhodu in zapadu. šele 9. januarja 1857 je bila podpisana koncesija za zgradbo koroške proge. Prvikrat je zapela lopata dne 18. julija istega leta. V Celovcu je zavladalo veliko veselje. Vsi navzoči in tudi nežne roke gosposkih žena so vozile v samo¬ kolnicah zemljo ter pomagale nasuti prvi nasip, kjer je stekla železnica Maribor—Celovec že pod upravo bivše južne železnice dne 1. junija 1863. KIP SV. ROKA IN SEBASTIJANA V STARI LJUBLJANSKI STOLNICI V. S T E S K A Dr. Janez Gregorij Thalnitscher piše v svoji knjigi Historia Cathedralis Ecclesia Labacensis (ed. Koblar, 1882) na str. 12., da je bil osmi oltar stare ljubljan¬ ske stolnice, ki so jo 1. 1701. podrli, posvečen Zveli¬ čarju sveta. V sredi oltarja je bila slika, ob straneh pa sta krasila oltar sohi sv. Roka in Sebastijana, pa- tronov zoper kužne bolezni. O teh dveh sohah pa sporoča: (divi tutelares) ea peritia scalpro facti, ut nihil his pretiosius, si artem spectes, repereris, t. j. blažena zavetnika sta s tako spretnostjo z dletom izdelana, da v umetnostnem oziru ne najdeš nič dražjega. Ko so staro cerkev podrli, je vsa oprava z malimi izjemami zginila; ostali so le kip žalostne M. B. v zunanji dolbini, nagrobnik pičanskega škofa Mar¬ tina, t 1456, in Kristusova glava, ki je bila sklepnik gotskih reber v svetišču. Če sta bila kipa sv. Roka in Sebastijana tako ime¬ nitno delo, da ju Thalnitscher izredno hvali, se nam vzbuja domneva, da vsaj ta dva kipa nista popol¬ noma, brez sledu zginila. Scalpro facti — z dletom izgotovljena — res ne pove še jasno, ali sta bila ka- menita ali lesena, vendar je verjetneje, da sta bila izklesana iz kamna. Kameniti kipi pa se ne izgube tako naglo, kakor leseni, ki lahko zgore, ali na vlaž¬ nem kraju prepere in jih potem vržejo v ogenj. Kamnoseška dela pri novi stolnici je deloma pre¬ vzel ljubljanski kamnosek Luka Mislej. Gotovo je sodeloval že pri podiranju oltarjev stare stolnice. Mogoče je Mislej shranil kipa, da ju postavi pozneje na oltar nove stolnice. Znano nam je, da je imel Luka Mislej hišo nasproti jezuitskega samostana, pozneje Zvezdarska ulica št. 3, tam, kjer je sedaj vrt poštnega ravnateljstva na vogalu Zvezdarske in Trubarjeve ulice. Nad vrati te hiše je bil vzidan relief M. B. iz ka- rarskega marmorja, na straneh sta pa stali sohi sv. Roka in sv. Sebastijana. Ko so dozidali novo stolnico, so mislili na nove oltarje; za omenjeni sohi se pa niso več menili. Luka Mislej, ki je hranil kipa, ju je torej porabil pri svoji hiši. Tako bi se dalo razložiti, zakaj sta bila kipa na Mislejevi hiši in zakaj je bil medaljon iz kararskega marmorja, kipa pa iz peščenca in da kažeta kipa dru¬ gačno delo kakor Marijin relief in tudi drugačno starost. L. 1898. so nekdanjo Mislejevo hišo podrli, sohi sta prišli v shrambo cerkve sv. Florijana, Marijin relief pa je shranil zadnji lastnik dotične hiše g. Ludovik Tschada. če pogledamo kip sv. Sebastijana, se spomnimo takoj na Laokona in na Michelangelovega sužnja, ki se nahaja v Louvru v Parizu. Na sužnja spominja glava, mišičasti trup in povzdignjena levica, samo da so gibi še živahnejši, kakor je to pač zahtevala ba¬ ročna doba. Sv. Rok v svoji vihravi obleki je ves plod baročne dobe. Kdo je ustvaril ta dva kipa? Doslej ni bilo zaslediti nobenih zgodovinskih podatkov in nobenih spominov o teh delih; vse sklepanje sloni torej le na domnevah. Na pol renesanski kipar v Ljubljani je bil 1. 1655. do 1660. Gašper Dolmesinger, ki je na magistratovo naročilo postavil dva vodnjaka: Hcrkulov vodnjak 1. 1655. pred tedanjo jezuitsko gimnazijo na Starem trgu in 1. 1660. Neptunov vodnjak pred mestno hišo, ki je stal do Robbovega. Dolmesinger se je šolal po antičnih spomenikih in po renesanskih kiparjih, zato je nekak zapozneli renesanski podobar in bržkone stvaritelj omenjenih dveh kipov sv. Roka in sv. Se¬ bastijana. Marijin medaljon nad vrati nek¬ danje Mislejevo hiše v Ljubljani vrati nekdanje Mislejeve hiše v Ljubljani KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 30 (v lastnem poslopju) Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstniO vrednostni^ papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic ter nakazila v tu- in inozemstvo, safedepozit itd. Peterson International Banking Code Brzojavni naslov: Kredit L)ubl|ana Telefon 3781, 3782, 3783, 3784, 3785 59 Učiteljska tiskarna TELEFON ŠTEV. 2312 RAČUN POŠTNE HRANILNICE 10.761 REGISTROVANA ZADRUGA Zj O M E 3 E N O ZAVEZO /e najmoderneje urejena in izvršuje vsa tiskarska dela, od najpreproslejše- ga do najmodernejšega. Tiska šolske, mladinske, poučne, leposlovne in znanstvene knjige v eno¬ barvnem ali večbarvnem tisku. Brošure in knjige v mano in največjiO nakla- daO■ Časopise, proračune, plakate, vizitke, žurnale, vabila, lepake, letake Ud. Izdeluje diazo- amoniak papir »Jasnit« Okusna oprema iluslnra- niO katalogov, cenikov in reklamniO listov. / Častna tvornica šolskiO zvezkov. Šolski zvezki za osnov¬ ne, srednje in meščanske šole. Risanke, dnevniki in beležnice. Use tiskovine za šole in društva (letake, lepake, izpričevala Ud.) dajte v lisk Učiteljski ti¬ skarni/ ZaOtevajle cenike! za kopiranje načrtov, ki je edini 100°/o domač izdelek le vrste v državi LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 60 ANTON FOERSTER IN NJEGOV »GORENJSKI SLAVČEK* DR. F. G 0 S T L (Ob desetletnici skladateljeve smrti) Kaj je bil Anton Foerster Slovencem, to ve in ceni vsak izobraženec. Saj je bil učitelj petja in glasbe več generacijam, saj je reformator cerkvene glasbe na Slovenskem, saj je skladatelj mnogih pesmi in zborov, ki žive še sedaj v polni svežosti in priljub¬ ljenosti. Podal nam pa je tudi prvo našo ljudsko opero, »Gorenjskega slavčka«, ki je šel nad 50krat čez slovenski oder ljubljanski in še vedno privlačuje in navdušuje poslušalce. Deželni odbor kranjski je — hoteč pospešiti razvoj slovenske dramatike, zlasti glasbenih uprizoritev, razpisal nagrado za operetni libreto. Priznana slo¬ venska pesnikinja in pisateljica Lujiza Pesjakova je napisala libreto — ki je v nekoliko spominjal na libreto Adamove opere »Postiljon lonžimojski« — in ta libreto je uglasbil Anton Foerster. — Bila je to spevoigra, z dialogom med muzikalnimi točkami. — Delo se je uprizorilo v starem ljubljanskem gledišču 27. in 28. aprila 1872. Peli so takratni sloveči pevci — gospa Brusova-Valentova, gospodje Meden, Nolli, Pucihar. — Uspeh je bil sijajen in navdušenje veliko. Ne pozabimo, da smo bili Slovenci takrat v prvih skromnih začetkih naše gledališke glasbe, da smo imeli le par izvirnih malih spevoiger ter uprizarjali tudi enako skromne proizvode tujih skladateljev. Foersterjevo delo je značilo takrat velik korak v napredku naše odrske glasbe. A Foerster se ni zadovoljil s to spevoigro, — hotel je ustvariti večje delo trajne muzikalne vrednosti, predelal je opereto v opero. Tekst mu je popolnil in deloma na novo spesnil Ziingl. V tej novi obliki se je pojavil »Gorenjski slavček« leta 1896. na odru no¬ vega dež. gledališča (sedaj opera). V 24 letih, od prve uprizoritve do nove, je Ljubljana muzikalno izredno napredovala, čula je razne priznane opere in operete skladateljev raznih narodnosti. V tem letu se je »Slavček« trikrat uprizoril. Glavno vlogo je imela gospa Sevčikova, sodelovali odlični pevci in pevke. Tudi sedaj je bilo delo sprejeto z navduše¬ njem. — »Gorenjski slavček« se je uprizoril tudi v Brnu. — Posamezne točke, zlasti zbor »Ave Maria«, so se uprizarjale tudi na raznih koncertih. Po daljšem, večletnem odmoru se je 1922 opera zopet uprizorila. — Skladatelj, ki je živel v Novem mestu, je bil pri tej izvrstni uprizoritvi navzoč ter mu je občinstvo prirejalo prisrčne ovacije. Bil je to res triumf slovenske glasbe, kajti odslej se je »Slav¬ ček« uprizarjal vsako sezono po večkrat, dosegel je nad 50 ponovitev. Skladatelj, duševno čil in krepak, pa je bil žal te¬ lesno zelo betežen. Oglušil je povsem in oči so mu opešale. — Vendar je glasbeno še deloval. Svojo drugo spevoigro »Materin blagoslov« je predelal in prekomponiral v opero: »Dom in rod«. Srčno željo starčka, toliko zaslužnega za Slovence, pa kljub ob¬ ljubi niso izpolnili; delo ni prišlo na oder, dasi bi bilo gotovo primernejše in uspešnejše od marsikate¬ rega uprizorjenega dela, ki je izginilo brez sledu. Trgovcu in obrtniku zadosten kredit ■ Tema dvema je danes kredit potreben bolj kakor kdaj prej S sklepom občinskega sveta ljubljanskega z dne 17. no¬ vembra leta 1908. ustanovljeni zavod Ima namen podpirati z dovoljevanjem kreditov po¬ trebne in kredita vredne ose¬ be in tvrdke, zlasti pa tiste, ki se pečajo s trgovino in obrtjo Lastna denarna sredstva so znašala 31. decembra I. 1932. Din 2,801.332-84 varnostni zaklad Din 1,406.628'60 rezervni zaklad Din 995.976‘18 Za vso Jugoslavijo: Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani 61 Lekarna »Pri angelu« LJUBLJANA Na i moderne i e ure iena lekarna. Velika zaloga tuzemskih in ino- Tyrševaces(-a6 , ... zemskih specialitet, Nasproti nebotičnika 1 elefon;štev. 28-35 Oddajajo se zdravila na recep¬ te za vse bolniške blagajne. Izdeluje malinovec najboljše ka¬ kovosti (na malo in na veliko). Vedno v zalogi: najfinejše sveže norveško ribje olje. Naročila točno po povzetju_ Ali res ne sme slovenski oder v prvi vrsti upošte¬ vati domače produkcije — kar drugi narodi sma¬ trajo v svojo sveto dolžnost. Foerster je sicer po rodu Ceh, po delu pa Slovenec, saj je vse življenje posvetil napredku slovenske glasbe in si pridobil za slovensko glasbo neumrljivih zaslug. — Morda bo lOIetnica njegove smrti donesla to njegovo delo, nje¬ mu in nam v počastitev! SOUVANOV VRT IN NJEGOVI OBISKOVALCI D R . f. g o s t l Ljubljanska »čitalnica« je imela svoje prve dru¬ štvene prostore pri »Mokarju« (sedaj hotel »Slon«). Ko je ljubljanski trgovec Fran Ksav. Souvan 1862 kupil hišo v šelenburgovi ulici, je sklenil, prirediti v nji večje in udobnejše prostore društvu, ki je bilo ognjišče Slovencem. Sezidal je ob nunskem vrtu zelo veliko dvorano s pod streho obokanim stropom (se¬ daj preurejeno v stanovanje), v kateri so se vršile razne društvene prireditve, »besede«, predavanja, plesi itd. — Ko je pogorelo ljubljansko gledišče na prostoru, kjer je sedaj kino Matica, so se v tej či- talniški dvorani uprizarjale slovenske gledališke pred¬ stave, dokler ni bilo zgrajeno novo dež. gledišče (ope¬ ra). Poleg dvorane so bile sobe, ki so služile članom za bralne in igralne sobe, zlasti starejši gospodje so takrat po kosilu radi igrali domino — v pritličju pa je bila gostilna, dolgo let zbirališče rodoljubov iz mesta in z dežele. Za hišo se je razprostiral velik vrt do Tržaške ceste, ki je tekla ob zidu tega in sosednega samostanskega vrta na eni, Kozlerjevega in Maličevega na drugi strani, in dalje od te ceste so se razprostirali trav¬ niki do Lattermannovega drevoreda. Maličev in Koz¬ lerjev vrt sta bila najprej zazidana, Souvanov pa le deloma. Ob cesti stoječi hlevi in rastlinjak so do zad¬ njega časa s svojimi zidnimi ostanki kazili prostor pred muzejem ter se šele pred kratkim umaknili široki poti ob parku pred muzejem. Na vrtu je bil vodnjak, malo poslopje, spodaj slu¬ žeče za shrambo raznega orodja za obdelovanje vrta, zgoraj soba kot shramba za sadje. Do nje so vodile dvojne stopnice na mostovž, ki je obdajal sobo od treh strani. V tej sobi je bila lepa alegorična slika na stropu. Ker je bila že precej obledela, je ded Souvan poveril njeno restavracijo slikarju Wolfu. Ta je tam deloma sam slikal, deloma poveril delo svojim po¬ močnikom. Prav dolgo se običajno ni mudil ter vselej kmalu odhitel v restavracijo. Kot mal deček sem rad gledal slikarja pri delu. Nekoč me popraša, kako sc mi slika dopade. »Prav zelo,« mu odgovorim, »samo nebo je lepše v resnici, kakor pa na sliki.« »Prav praviš, fantič,« mi odvrne, »ali tako lepe barve, ka¬ kor jo ima nebo, mi slikarji sploh nimamo.« Nekako sredi vrta je stal ob nunski strani vzgle- den čebelnjak. V njem je bilo veliko število panjev, v poletju pa je bilo treba poleg njega provizorno na¬ mestiti še številne druge. Panji so imeli končnice sli¬ kane od raznih kmetiških umetnikov. Tu si videl, kako hudič babi jezik brusi, — kako se bojujeta Pe¬ gam in Lambergar, — kako potrpežljivi Job, na gnoju sedeč, gleda svoje čebele, ne zmeneč se za jezično ženo in karajoča ga prijatelja, — kako sv. Anton pri¬ kliče iz pekla hudobneža v spremstvu dveh grozo¬ vitih hudičev, — poleg drugih, bolj preprostih podob. — Radi smo otroci (stanovali smo v čitalniški hiši) sedeli ob čebelnjaku, s staro deklo Mico, ki je v ne¬ navzočnosti deda (Fr. Ks. Souvan je bil oče moje matere) za časa rojev morala paziti, da ji kak roj ne uide, temveč ga uloviti v mrežo, iz katere se je pozneje ogrebel v nov panj. V tem čebelnjaku je imel nekaj svojih panjev upo¬ kojeni cestni mojster Marolt, ki je vsak dan prihajal nadzorovat svoje »muhe«. Rad je nam otrokom pri¬ povedoval iz svojega vojaškega življenja, ko je kot korporal nosil palico, ter bil 1848 v ujetništvu v Mantovi, kjer so jim Italijani kuhali riž med poko¬ šeno travo za edino opoldansko jed. Tudi župnik Jerič, ustanovitelj in urednik »Slovenca«, je imel nekaj panjev. V poletju so nekatere panje radi boljše paše ob cvetoči ajdi prepeljali v šiško, na jesen pa je bila »trgatev« v sobi in kuhinji ob rastlinjaku. Takrat so čebele pomorili, med, v kolikor ga niso pustili v satovju, pa iztisnili in vosek kuhali. čebelnjak pa je bil tudi shajališče raznih dedovih znancev in prijateljev, ki so posečali vrt. Tam so se shajali na prijateljski pogovor, nekateri zelo pogosto, drugi le o posebnih prilikah. Souvanov svak, dr. Janez Bleiiveis, je skoro vsak dan, kadar je bilo vreme ugodno, razen v zimskem mrazu, prišel proti poldnevu na vrt ter sta se nato z dedom skupno podala v mesto, kjer je ded takrat stanoval na Glavnem trgu, v hiši, kjer je bila trgo¬ vina (oddana tedaj že njegovima sinovoma). Včasih so proti večeru prišli tudi drugi člani Bleivveisove rod¬ bine na vrt. 63 Kmalu po svojem imenovanju je prišel nekoč z dr. Bleiweisom celo Andrej Winkler, prvi in edini slovenski deželni predsednik Kranjske vojvodine. — Večkrat so dr. Bleivveisa spremljali osebni prijatelji ali politični pristaši, n. pr. dr. E. H. Costa, Luka Sve- tec, notar dr. Jernej Zupanec (ki se je v svojih urad¬ nih spisih moral podpisovati Dr. Suppantz), Luka Robič in drugi. Tudi deželni šolski nadzornik Iv. šolar je, preden je bil prestavljen v Dalmacijo ter potem o počitnicah, večkrat zahajal na Souvanov vrt. Stalen gost je bil tudi kurat kaznilnice na ljub¬ ljanskem gradu, zgodaj umrli Leopold Klinar. Čitalniška restavracija je bila takrat ena najpri¬ ljubljenejših v Ljubljani. Prvi restavrator je bil znani hribolazec Franc Iiadilnik, ker pa je uvidel, da kot samec z najetimi posli ne more uspešno voditi podjetja, ki zahteva veščo gospodinjo, je kmalu opu¬ stil gostilno ter vstopil kot uradnik banke »Slove¬ nije«, po njenem nesrečnem polomu pa kot blagajnik v veletrgovino Souvanovo in v nji bil uslužben do smrti. Imel je izučenega psa kodra, ki je nam otro¬ kom kazal svoje umetnije pri pogostih posetih Ka- dilnikovih na vrtu. Za Kadilnikom je prevzel restavracijo absolvirani jurist Kham, ki si kot vrl narodnjak in Sokol ni mo¬ gel obečati ugodne kariere pod sovražno vlado. On in njegova soproga sta dvignila restavracijo do iz¬ redne višine. Ker sobe niso več zadostovale, je ded postavil ob dvorišču stekleni salon (za kolodvorsko restavracijo prvi — sedaj na gornjem Rožniku), in odstopil ter ogradil del vrta, ki je nudil več prostora in udobnosti, kakor prej dvorišče pod kostanjem — posetnikom gostilne ob lepih toplih dneh. Po Khamovi zgodnji smrti se je vdova poročila s Tankom in vodila z njim nadalje restavracijo. — Khamovi otroci — en deček in dve deklici — so nam bili najljubši tovariši pri naših otroških igrah. Za Tankom je prevzel gostilno Grčar, ki se je pa kmalu preselil na strelišče pod Rožnikom. Tu pa mu ni uspevalo. Naročil si je fijakarja, ki ga naj povede na pokopališče k sv. Krištofu ter se med vožnjo ustrelil. Ko so še pod Khamom, gimnazijski profesorji sami: Pleteršnik, Wiesthaler (do poroke) in starejši Vavru (vrl Čeh, ki je tako vzljubil Ljubljano, da je tudi kot upokojenec v nji ostal do smrti) zahajali v čitalniško gostilno na obed, so se radi po obedu ali skupno ali posamič posprehajali po vrtu. — Tako tudi magistratih uradnik in pevovodja čitalniških pevcev, Vojteh Valenta ter njegova soproga, prej slovenska igralka Drusova, ki sta hodila na kosilo v gostilno. Nam otrokom pa je bil posebno priljubljen častit¬ ljiv starček, 901etnik Zupančič, pri katerem se je ded izučil trgovine, preden je vstopil v Dežmanovo trgo¬ vino, katero je pozneje prevzel. Ta Dežman je bil stric prvotno velikega slovenskega rodoljuba, pozneje uskoka in voditelja Nemcev ter strastnega nasprot¬ nika slovenskih narodnih teženj, kustosa dež. muzeja Karla Dežmana, oziroma Deschmanna. Bivši Souvanov vrt kot shajališče takratnih rodo¬ ljubnih Slovencev gotovo zasluži te vrstice. /ndns TOVARNA USNJA IN USNJENIH IZDELKOV, DRUŽBA Z O.Z. V LJUBLJANI — SV. PETRA CESTA ŠTEV. 72 TELEFON INTERURBAN ŠTEV. 25-28 - NASLOV ZA BRZOJAVKE . I N D U S ■ Tovarna čevljev, usnjarna, tovarna jermen in torbar- skih izdelkov Izdeluje v najboljši kvaliteti: Telečji in goveji boks Blank usnje Gornje mastno usnje Krom usnje Galunsko usnje Svinjsko usnje Usnjene kovčege, neceserje, dokole- nice, damske torbice, šolske torbice, aktovke, denarnice vseh vrst, športne pasove, otroške in nogomet.žoge ter vse v to stroko spadajoče predmete Jermena iz vegetabilno, krom in specialno stro¬ jenega usnja za industrije in poljedelske stroje, spe¬ cialne jermenske izdelke za tekstilne tovarne, ši¬ valna in vezalna jermenca, jermenca za smuči itd. bibuoteu mmm v Liubliani « 4 *