TRST, nedelja 15. julija 1956
Leto XII. - Št. 165 13403)
DNEVNIK
Cena 25 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638, 93 808, 37-338
PO VČERAJŠNJEM SESTANKU VODSTVA CONFAGRICOLTURE
:	UL•	MONTECCHI	št.	S, II. nad. —	TELEFON 93-80» IN »4-831 — Poštni predal 559 — UPR a VA: UL.	SV. FRANČIŠKA	it.	20	—	Tel.	MALI	OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10 me	jje‘
viii	»H	Podruž-	GORICA: Ul.	s.	Pellico 1-11..	Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 - CEN p OGLASOV:	Za	vsak	mm	Poštni	tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Dr2a™a z*	zOZ-Trst
ine v Slrlni 1 stolpca: trgovski	80,	finančno-upravn: 120, osmrtnice 90 li*r - Za FLRJ za vsak ir«m širine 1 stolpca	za vse vrste oglasov	po	60	din.	Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - 375 - izdaja Založništvo tržaškega i a
Razgovori o gospodarskih odnosih med fl. maserjem io S. Vohmanovičeoi
Včeraj je Naser odpotoval v Sarajevo in Zenico, jutri pa odpotuje v Zagreb
Trmasta nepopustliivost agrarcev le dejanski napad na demokracijo
Vsebina odgovora na Bulganinovo pismo Kaj malo prispeva K razorožitvi - Nenni je pripravljen na nove volitve v Milanu Florenci - Saragatovi pogoji** za socialistično enotnost
RIM, 14. — Vprašanje spora med agrarci in kmetijski-delavci postaja vedno bolj P*Fe.c®’. čeprav so sindikati pristali na odložitev sklepa ponovni stavki do torka. h*nes se .ie sestal glavni od-•	Confagricolture. Poročal
1 predsednik grof Caetani. a?	i*a i? generalni direktor
. *	Zappi obrazložil stanje
aosedanjih pogajanj. Odbor je sedal tudi popoldne, ko so aapravljali o omenjenih po-ocilih, ki so jih tudi soglasno, odobrili in pohvalili voči-etje delodajalske organizacija . Poudarjajoč slabo ‘tanje grarnih obratov v vsej Halj!'.. Sklenili so da bodo o Jih sklepih poročali mini-za delo Vigorelliju. Najhujše pri vseh teh pogajanjih in pri poskusih po-Hre.dovania Vigorellija pa je ejstvo, da agrarci dejansko s° odklonili tega ali onega Predloga ••inc tkalnih organi-CIJ in predložil; svoje pro-rihI'e-K'l0ge' na podlagi kate-liat'	mogoče	razprav-
ic'... Agrarci so enostavno ga*'*1- da se nočejo več po-Dn ! s sindikati o delovnih godbah,	da nočejo	obnovi-
vei.P°g°db, ki so prenehale v n !n da izključujejo že bol	sleherno možnost iz-
, JSanja mezd. Po njihovem lav !°oral’ biti kmetijski de-„ Prepuščeni na milost in v,!?11?51 delodajalca brez -trsne «dndikalne zaščite.
Zato današnja »Unita« u-praviceno poudarja. da ne čen Samo 73 agrarni spor. pa Prav zadeva več milijonov te ave.ev >n spolovinarjev. Dramil . da gre 73 v naprej vo .Jen° politično ofenzi-najbolj reakcionarnih sil Gre3Sn'e	italijanske	družbe,
na t Za .rea,5ci0narni napad n . temelje demokracije. List ie ° Priznava, da je Segni-sdo v'aba imela coslej do hval^ Pnavilen odnos in poni-, pr’ tem še posebej mi-truAu Vig°rellija, ki se je iemi ■’ da bi se našla spretne, 8 rešitev. Toda danes trm"3 vlada ugotoviti, da je kortf5*0	stališče	agrarcev
t,jp PPomitiral pozitiven izid 7elo ga Posredovanja. Zato ie Vo verjetno in skoraj goto-toreu bodo na sestanku v pri^ vodstva treh sindikatov tnln-	proglasiti	ponovno
pj?sb° stavko, ki se bo iz dri nižine razširila na vso relh',°' ^eleti Je> da bi Vigo-'lu uspelo preprečiti pro-
glasitev ponovne stavke in s tem ogromno škodo, ki bi za kmetijstvo nastala.
Vlada je medtem danes objavila vsebino odgovora na poslanico predsednika Bulg.t-nina o razorožitvi, Razorožitev je mogoče doseči po mnenju vlade le z mednarodnim sporazumom. ki bi predvideval tudi učinkovito nadzorstvo. Sporazum bi bil lažji, če bi hkrati rešili še1 druga važna vprašanja, med katerimi zlasti zedinjenje Nemčije. V odgovoru obljublja vlada, da r,o v okviru OZN podprla vsako akcijo v tem smislu. Danes je objavljen tudi poluradni komentar odgovora, v katerem se poudarja, da so zapadne sile že prej demobilizirale mnogo več vojakov kot pa nedavno Sovjetska zveza. Hkrati očita komentator vladi SZ, da kljub vsemu lahko v najkrajšem času mobilizira 7 milijonov vojakov.
Splošna sodba opazovalcev glede vsebine odgovora in komentarja pa je, da je odgovor italijanske vlade prav tak. kakršnega daje glušec, ki noče slišati. Sovjetska vlada je namreč dala pobudo z Bul-ganinovo spomenico prav zaradi tega, ker vprašanje razorožitve v okviru OZN ni napredovalo. Italijanska vlada pa odgovarja, da mora vprašanje ostati prav tam, kjer ne kaže. da bi se premaknilo.
Preceišnjo pozornost vzbuja danes Saragatov članek v listu «Giustizia» in Nennijev v »Avanti!«.
Pod naslovom «Socialistična enotnost in italijanska demokracija« očita Saragat Nenm-ju. da je bil vedno na stališču. da bi v primeru tretje svetovne vojne ostal na strani Rusije ter da je podobne težave deial tudi glede notranjepolitičnih vprašanj. Zato morebitna enotna socialdemokratska stranka ne bo smela imeti totalitarističnega značaja.
Nennijev članek pa nosi naslov «Pariz je vreden ene maše, Milan pa tudi«. PSI ne bo več dajala svojih glasov na skrivaj. V Milanu je treba začeti s politiko socialistične e-notnosti, ki bo kaj hitro ustvarila nov činitelj političnega življenja v državi. Sicer pa se socialisti ne bojijo novih volitev. o ' katerih se govori za Milan in Florenco.
Levi demokristjani po kritizirajo Fanfanija in Saragata,
NAPAD NA LECOEURA
v znamenju kominformističnih metod
Bivši organizacijski tajnik HPF je hotel na javnem zborovanju diskutirati vprašanje dastalinizacije ■ Ustra kritika proti '1 horezu
tjsVA?1Z\ H. — Ves pariški vem včeraj poročal o suro-K”*Pa(lu na bivšega tajni-tel „ Lecoeura, go je ho-
kjer80v?r't.i v Henin-Lietard, van: nai bi na javnem zboro-dest-n- obravnaval vprašanje hum: 'mzacije v francoski ko-Kpp ??' stranki. Glasilo slavn *"Hmar,ite» pa zmago-bil j , P*®e- da je iiLecoeur ‘‘ delezen
ki je preprečil socialistično e-notnost, kakor tudi onemogočil potrebno fronto proti fašistom. Kar se je zgodilo v Rimu in Milanu, bo imelo velik odmev v demokristjanskem kongresu.
Poslanci so razpravljali danes o proračunu ministrstva za javno šolstvo. Komunist Natta je zahteval šolsko reformo, pravične plače za šolnike in prednost za tehniško in strokovno izobrazbo. Gianquinto je govoril o beneški Biennali. ki je imela 1948 leta 215.000 obiskovalcev letos pa 186.000. Zato je zahteval, naj vlada posreduje in reši krizo v tej važni ustanovi. D’Ambrosio je kritiziral klerikalne šolske zavode, fašist Anfuso pa je predlagal reformo fašističnega zakona za beneško Biennalo, ki ne odgovarja več razmeram demokratične države.
A. P.
Pajettove izjave o razgovorih v Moskvi
RIM, 14. — Giancarlo Pa-jetta in senator Negarville sla se danes vrnila z letalom 'Z Moskve v Rim. Senator Pelle-gr.ni, ki je bil tudi v delegaciji, je izstopil v Milanu in je odpotoval v Benetke.
Ob prihodu v Rim je Pajet-ta novinarjem izjavil: »Sestali smo se s Hruščevom in z drugimi voditelji KP SZ. Izkoristili smo naš obisk, da se prepričamo o položaju in o aktualnih vprašanjih SZ. zlasti po 20. kongresu KP SZ. Med drugim so nas sprejeli predsednik in sodniki vrhovnega sodišča, ki so nas obvestili o sedanjem' delu na področju sodne zakonodaje, in smo imeli izmenjavo misli med razgovori s sovjetskimi voditelji na kosilu, katerega so se poleg Hruščeva udeležili tudi Bulga-nin Vorošilov, Molotov. Se-pilov in drugi člani prezidija.
angleško vlado, da je zbrala na meji 200 vojakov, dva tanka. šest topov, 12 drugih vojaških vozil in 8 prenosnih radiopostaj. Jemenski minister v Kairu je včeraj izjavil, da skušajo Angleži ustrahovati Jemen, ker sta prestolonaslednik in ministrski predsednik nedavno obiskala Moskvo.
Tilo sprejel
DELEGACIJA CGIL 0 OBISKU V FLRJ
Začetek sodelovanja CGIL in sindikatov FLRJ
Prekinitev stikov v preteklosti je škodovala italijanskemu delavskemu gibanju, je izjavil vodja delegacije CGIL
LJUBLJANA, 14. — Danes menjavi dokumentarnega ma-popoldne je odpotovala iz teriala, sindikalnih delegacij Ljubljane v domovino delega- in o stikih med vodstvi obeh cija OG1L. Pred odhodom je sindikalnih organizacij. Poleg bila v predsečništvu sindikal-j tega bodo navezali posebne nega sveta za Slovenijo ti-! stike med posameznimi mest skovna konferenca s člani i-
talijamke delegacije.
«Naš obisk v Jugoslaviji je
bil prekratek, da bi se lahko sine tkalno organizacijo v
nimi sindikalnimi organizacijami, Tako bo sindikalni svet v Beogradu navezal stike s
Ri-
BEOGRAD, 14. — predsednik republike maršal Tito je
v celoti seznanili z napredkom Jugoslavije,« je izjavil vodja italijanske delegacije Pessi. «Toda kljub temu smo se seznanili z osnovnimi uspehi, ki so bili doseženi v u-pravljanju in gospodarstvu | sploh. Vaše dosedanje izkuš- i
(Od r.ašega dopisnika)
BEOGRAD, 14. — Predsednik egiptovske republike Naser se je danes predpoldne razgovarjal v svoji rezidenci na Dedinjah s podpredsednikom zveznega izvršnega sveta Svetozarjem Vukmanovi-čem, članom zveznega izvršnega sveta Mi.ialkom Todorovičem, predsednikom odbora za zunanjo trgovino Hasanom
nje na področju delavske sa-
mu, Zagreb 7. Milanom, Ljub- Brkičem in tajnikom za sploš-ljana s Turinom itd. Poleg j ne gospodarske posle zvezne-tega je bil dosežen sporazum j ga jZVršnega sveta Kirom Gli-o izmenjavi kulturnih tkupin «orovom o splošnih gospodar-posameznih kolektivov.	I	skih vprašanjih in o gospo-
! «Mi menimo, je zaključil | darskih odnosih med Jugosla-j Pessi, da je potrebno medse- ' vijo in Egiptom. Razgovoru bojno spoznavanje delavskih I je prhostvoval tudi jugoslo-gibanj obeh držav. Vsaka pre- vanski veleposlanik v Kairu
sprejel včeraj zahodnonem- 1 mouprave imamo za zelo dra-
škega veleposlanika v Beogradu. ki je zaprosil za sprejem. Dobro obveščeni krogi menijo, da je zahodnonemški veleposlanik po nalogu svoje vlade zaprosil za sprejem v zvezi z odložitvijo ratifikacije sporazuma o jugoslovanskih terjatvah v Bundestagu . Ti krogi menijo, da je namen zahodnonemške vlade prepričati jugoslovansko vlado, da je do odložitve prišlo samo iz tehničnih razlogov.
gocene, kar bo nedvomno koristilo vsem delavskim gibanjem drugih držav. Ugotovili smo, da imajo sindikalne organizacije v Jugoslaviji zelo važno nalogo v izgradnji socializma« Secondo Pessi je nadalje poudaril, da so se v razgovorih z zastopniki jugoslovanskih sindikatov sporazumeli o bodočem mec' seboj-nem sodelovanju, to je o U-
I kinitev stikov in dobrih odnosov, kot je to bilo v preteklosti, je po našem mnenju škodljiva ne le za delavska gibanja naših dveh držav, temveč za delavsko gibanje vsega sveta « Pessi je izjavil, da CGIL v preteklih letih ni bila obveščena o stanju in razvoju delavskega razreda v Jugoslaviji in da je to škodovalo italijanskemu delavske^ mu gibanju in mednarodnemu delavskemu gibanju sploh.
Josip Djerdja.
Pred razgovor' je Naser s člani svojega spremstva prisostvoval na zemunskem letališču paradi enot JLA. Naser je prispel na letališče v odprtem avtomobilu skupno s predsednikom republike maršalom Titom in številno občinstvo, ki se je zbralo ob ulicah od Beograda do letališča. ga je navdušeno pozdravljalo.
Po paradi se je predsednik
=
NEHRUJEV A TISKOVNA KONFERENCA V BONNU
Potrpežljiva pogajanja najboljše sredstvo za reševanje težkih mednarodnih problemov
?lavJ° Piše. da ga ae‘e7en sprejema, kakršne-coeur . zas*U7’,,>- Auguste Le-Osvnv, Le minister takoj po
leta i [vi in d« preteklega
hik .»	1	organizacijski taj-
čili tanke' ko so ga izklju-stič'no	obsojal nesociali-
litilr„ m nedemokratično po-stranke.
Pad^rt11«.* glasila KPF in na-aokazujeta kako še mno-
odpora. ki bi bili mogli zgraditi novo Francijo, kakor jo je obečal program odporniškega gibanja«.
vPraš	mislijo reševati
stra Anje demokratizacije v slii ki in se nikakor ne mi-jnr odpovedati starim kom-todam °Vsk'm stalinskim me-
z^or znano, se bo te dni kažo kongres KPF, toda vse *nov„ sta Thorez in Duclos sleh« Prev'adala in zadušila ke t-ni Poizkus zdrave kriti-Vsju naj omogoči odpravo tičnih °sedanjih nedemokra-isvov 'n nesocialističnih po-
U*?,U.ma“iW» je včeraj objavi-lereP'Stn° nekega člana, v ka-VrstaL rečeno, da je «v prev, . nco'kega komunizma Vlad,,8- v,al 'n se Yeono pre-Co«,,,.3® kult osebnosti«. Le-lov ov naslednik Billoux od-
beno 33 na *° Pisnro, da (modo i»-,esno dejstvo m prišlo 'aei u-!8 v diskusiji, na pod-da se erega bi lahko rekli. v frar,„,e • osebnosti razvil ki.» ki komunistični stran-
šteniraw!l~ega so se mnogi pojim \ komunist! umaknili, ker stena .Pnemogočena vsaka poka, 9 konstruktivna kriti-staro	y°dstvo nadaljuje
ko. 7 kominformistično politi-prihaiain m. niž čudnega, da °d tistih ,edlne kritike samo
iz stranke Tat° l*'1« izkliufenl thy L8™*' Tako je Andre Mar-
Stvo nVli ‘francosko ljud-Pajbolii.80 -P'ačuje politiko Ca-Od svnln	ega	učen-
cij0 , .Ojega prihoda v Fran-
rez strl h J" 1944 ie Th0’
skega razred"6?,8 duha delav'
je Prinesei ^7	ki	io
•Penila razbit h?°S 3e po' razbitje organizmov
BUDIMPEŠTA, 14. — Neki predstavnik zunanjega ministrstva ni hotel komentirati vesti o skupini študentov, ki se je polastila letala in pristala z Zahodni Nemčiji. Pač pa je budimpeštanski radio, ki je oddal to ves*, dejal, da gre za kriminalne elemente in da bo madžarska vlada storila vse potrebno za čimprejšnji povratek letala, posadke in potnikov na Madžarsko.
Tisti, ki so za incident odgovorni, pa bodo kaznovani.
V Franciji so proslavili obletnico padca Bastilje
PARIZ, 14. — V. Parizu je bila danes tradicionalna parada ob obletnici padca Ba-stilje. Paradi je kljub slabemu vremenu prisostvovalo n-koli 150.000 ljudi. Na častnih tribunah so bili voditelji vseh diplomatskih predstavništev in druge domače in tuje visoke osebnosti. Paradi je prisostvoval tudi predsednik republike Coty.
Zaradi vojne v Alžiru so letos odpadle tradicionalne veselice in plesi in sobi le samo vojaške parade. Vojaške parade so bile tudi v Alžiru ir. ne poročajo, da bi prišlo do incidentov.
Jemenski protest pri angleški vladi
KAIRO. I4. — Jemenski odpravnik poslov v Kairu je izjavil časnikarjem, da je izročil generalu Abdelu Hakimu Ameru (ki je vrhovni poveljnik egiptovskih in jemenskih oboroženih sil) noto jemenskega kralja, s katero ta poziva Amera. naj sprejme vse potrebne ukrepe zaradi zbiranja angleških čet ob vzhodni jemenski meji.
Včeraj je jemenski odpravnik poslov v Londonu protest ral pri londonski vladi proti zbiranju čet pod poveljstvom angleških častnikov na meji med Adenom in Jeme-nom V protestu se obtožuje
Nehru bi bil pripravljen pomagati pri rešitvi alžirskega vprašanja Izrazil je tudi upanje, da bo nemško gospodarstvo s svojimi sredstvi pomagalo pri obnovi Indije - Na Brione prispe Pandit Nehru 18. t. m.
ZOPET 45 MRTVIH pri letalski nesreči
Letalo je s 56 potniki • večinoma vojaki • in 10 možmi posadke pravkar vzletelo, namenjeno v Evropo
FORT DIX (New Jersey), 14. — Smrtnih žrtev letalske nesreče, ko je neko vojaško letalo treščilo na 1 la v bližini letališča Mc Guire. je znatno več. kot so javile prve vesti. Število se je povečalo tudi zaradi tega, ker je bilo več oseb tako težko ranjenih, da so kmalu nato izdihnile. Tako je najmanj 45 mrtvih in 21 ranjenih: toda tudi med temi ranjenci so mnogi v tako slabem stanju, da se število mrtvih se lahko od hipa do hipa poveča. Med mrtvimi sta tudi dva otroka.
Letalo je bilo na tem, da se vrne iz Amerike v Evropo. Potovalo je 41 vojakov, 9 častnikov, 6 civilnih oseb in 10 članov posadke. Čeprav je letalo treščilo na tla razmeroma blizu letališča, se je vendar za nesrečo izvedelo sete dve uri pozneje. Ko je namreč letalo zapuščalo bazo Mc Guire, se ni bil med njim in kontrolnim stolpom vzpostavljen stik po radiu. Ce bi bil stik vzpostavljen, bi namreč nenadno prekinitev tega stika ob nesreči takoj opazili. Močan dez pa je še oviral vidljivost.
BEOGRAD, 14. — Predsed-, nik indijske vlače Nehru bo, kakor so danes uradno javili, 18- julija prispel na dvodnevni uradni obisk na Brione. Skupno z Nehrujem bo prišla njegova hči Indira Gan-dhi. njčgova dva vnuka, generalni tajnik indijskega zunanjega ministrstva Pillai in posebni pomočnik predsednika vlade Matai. Nehru bo odpotoval z Brionov skupno s predsednikom egiptovske vlade Naserjem. Največji del bivanja na Brionih bodo trije državniki izkoristili za izmenjavo misli o medsebojnih odnosih in o mednarodnih vprašanjih.
BONN, 14. — Indijski ministrski predsednik Nehru je že od včeraj opoldne v Bonnu, kamor je prispel z letalom iz Londona. Pred odhodom je dal časnikarjem nekaj izjav. Predvsem je podčrtal važnost, da se v sedanjem položaju države odpovedo misli na hladno vojno. Izrazil je tudi upanje, da bodo njegovi razgovori z maršalom Titom in predsednikom Naserjem prispevali k odstranitvi težav v svetovni politiki. Ko so mu stavili vprašanje v zvezi s Ciprom, je odgovoril, da gre za zelo težko stvar in da bi bilo zelo neumestno postavljati se v vlogo svetovalca. Ko mu :e neki novinar dejal, naj definira indijske zunanjo politiko, je Nehru dejal: «To je pozitivna neodvisna politika države. ki skuša biti prijateljica vsem in ne biti nikomur sovražna.« Glede vprašanj Daljnega vzhoda je poudaril nujnost. da se LR Kitajska sprejme v CZN.
Ko je ob svojem prihodu v Bonn Nehru stisnil reko Adenauerju, je rekel: «Zadovolje.o, ne. srečen sem, da se nahajam v Nemčiji. Upam, da bom videl nekaj od velike nemške ob nove in mislim, da se bom pri tem tudi kaj naučil. Drugi namen mojega obiska pa je. da se zopet srečam s svojimi starimi prijatelji in da si pridobim novih » Tudi Adenauer je dejal, da je srečen, da lahka pozdravi dragega g -sta in da se mu zahvali, da ie kljub .[.>■ nemu času. s kai“c m razpoia ga. vendar hotel za nekaj dni priti v Nemčiio. »Prepričal, se boste lahko, je dejal kancler, da vas nemško ljudstvo spoštuje, časti in prisrčno pozdravlja. Nadalje se boste Ian-ko prepričali, da se nemško ljudstvo trudi, da z mirnin. delom izbriše škodo zadnji vojne«
Prvi dan svojega obiska v Bonnu je Nehru najprej obiskal Adenauerja, s katerim se je razgovarjal eno uro. Zraven sta bila tudi zunanji minister Von Brentano ter indijski veleposlanik v Bonnu Nambiar. Po razgovoru so državniki izrazili svoje zadovoljstvo s pr vimi razgovori. Adenauer je dejal, da so se že v _ prvem razgovoru pokazale številne možnosti za obojestransko pomoč in izmenjavo. Potem je Nehru odšel na vljudnostni obisk k ministru Von Brenta-nu ter se k podkanclerju Blue-cherju.
Danes pa je indijski ministrski prajsednik imel v palači Schaumburg drugi razgovor z Adenauerjem, ki je trajal dve uri. Opoldne je bil? sprejet pri predsedniku repu blike prof. Heussu, s katerim se je razgovarjal eno uro. On Adenauer in Von Brentano so bili potem na kosilu pri pred
srkovno konferenco, med katero je podal zanimive izjave in je odgovarjal na vprašanje novinarjev.
»Sprašujejo me, ali bi sprejel vlogo posredovalca med SZ ter nemško -vezno republiko. Toda normalen politični človek ne bi odgovoril na to hipotetično vprašanje in ne vidim nikakega razloga, zakaj bi si moral jaz ali Indija naložiti podobno nalogo. Na ta način problem zedinjenja Nemčije ne more biti rešen«. Dostavil pa je: »Vprašanje zedinjenja se je na široko obravnavalo v vseh mojih razgovorih s kanclerjem^.
Na vprašanje, ali je treba problem razorožitve rešiti ločeno ali v zvezi z drugimi problemi, je Nehru odgovoril: ((Vprašanja so med seboj . v zvezi, toda jaz mislim, da se rešitev nekaterih problemov lahko olajša, če se prej reši vprašanje razorožitve«.
Ko ,so ga vprašali, kakšno mero uporablja glede diplomatskega priznanja kake vlade, je Nehru odgovoril; «Ce je kaka vlada stalna in če o-stane ves čas pri krmilu države, potem jo je treba priznati«.
Potem je predsednik Nehru dejal, da je izrazil kanclerju-Adenauerju svoje zadovoljstvo, ko je ugotovil, da preši-njajo nemško ljudstvo čustva miru in da je trdno odločeno, doseči svoje zedinjenje samo z miroljubnimi sredstvi. «Nemški problem, je dostavil Nehru, je zares svetovni problem. Ljudstvo, ki je napravilo čudež obnove, ki ga lahko moje oči vidijo, lahko da vse, kar hoče. Indija je pripravljena podpirati z miroljubnimi sredstvi rešitev vseh problemov mednarodne politike. Prepričan sem, da predstavljajo miroljubne rešitve pravo pot. Nemško ljudstvo hoče enotnost. To je naravna
Vzroki nesreče še niso znani. Letalo je kar pokosilo smrekov gozd, 5 km od letališča. ter padlo na neki močvirnat teren. Zaradi tega je bilo reševanje še toliko bolj težko ker avtoambulance niso mogle priti do mesta nesreče.
Sicer pa so morali ze tako uporabiti nekaj buldožerjev, ki so skrčili poi do močvirnatega terens
Razbitine ponesrečenega letala so bile razstresene po površini najmanj enega kvadratnega kilometra.
SALINA (Kansas) — Neki bombnik «B-47» je včeraj kmalu po dvigu eksplodiral ter se v plamenih zrušil na tla. Štirje člani posadke so se ubili.
RIM, 14. — Kmalu po deveti uri dopoldne je danes padlo neko letalo na tla v bližini Ca-stelporziana. Bilo je eno izmed štirih vojaških le?al na vajah.
Pilot je opazil, da je na letalu nastal ogenj. Obvestil je o Jem Vodjo skupine, ter nato s padalom odskočil. Bil je v višini 5000 m. Pri pristanku se n' hudo poškodoval. Letalo pa je
pri padcu napravilo 8 m ši- j sedniku republike, roko in 5 m globoko luknjo. | Popoldne je imel Nehru ti
Otroci rojeni iz umetne oploditve „otroci neznanih"
RIM, 14. — Rimski tribunal je razsodil, da velja otrok, ki se je rodil neki tujki na podlagi umetne oploditve, s katero je soglašal njen mož, za «otrcka neznanih staršev«. Razsodba, ki vsebuje 70 strani pravnih utemeljevanj, odreja. da je treba otroku, hi je bil vpisan kot zakonski o-trok moža svoje matere, s popravkom krstnega lista dati drugi priimek, ki naj se izbere po naključju, kakor je predpisano za otroke neznanih staršev. Po zakonu ne more otiok dobiti niti priimka matere, ker je ta poročena.
Pravdo je začel mož omenjene tujke, ki ima fiziološko napako in je prvotno pristal na umetno oploditev. Pozneje pa je ta tujec, ki živi v Italiji, zahteval, naj se ne prizna očetovstvo ki se mu pripisuje. Njegova žena se je v pravdi upirala zahtevi moža, toda v prvi stopnji je pravdo zgubila.
V razsodbi je med drugim rečeno, da pri sestavljanju
zahteva. Ponavljam, da je treba problem rešiti s pogajanji in miroljubnimi sredstvi«.
Ko so ga vprašali, če bo Indija priznala vlado v Panko-wu, je Nehru odgovoril:	»S
Pankovvom. nimamo nikakega odnosa na diplomatski ravni, temveč le nekaj gospodarskih odnosov. Bodočnost pa je seveda odvisna od mnogih čini-teljev in noben minister ne more obvezovati svoje vlade s kakim definitivnim odgovorom«.
Med tiskovno konferenco jc indijski ministrski predsednik med drugim še izjavil:	»Ce
bodo nas prosili za pomoč za rešitev alžirskega problema, mi pomoči ne bomo odklonili, vendar pa nismo poklicni posredovalci in naše načelo je: nikoli se ne vmešavati v za deve drugih držav«. Nehru jo potem spomnil na svojo izjavo o alžirskem problemu v Štirih točkah: to izjavo je podal v indijskem parlamentu. Poudaril je, da predstavlja ta izjava zgolj izraz njegovih misli in je nikakor ni smatrati za definitivni predlog. «Kar sem hotel podčrtati, je to, da ne bo moglo priti do rešitve, če ne bo prej splošnega prenehanja sovražnosti, ki bi se doseglo, če bi obe stranki pristali. da se sestaneta in bi Francija priznala neodvisnost Alžira, alžirski nacionalisti pa pravice Francozov v Alžiru. Menim, je poudaril Nehru, da so ti predlogi sprejemljivi. Vsekakor jih do tega trenutka nihče ni odbil«.
O ciprskem vprašanju ie Nehru dejal, da bi mu bilo vsec, če bi se Cipru priznala svoboda, poudaril pa je, da |e ostal položaj silno zapleten zaradi nasilja, terorizma in protinasilja.
Ko so ga vprašali n njegovih bližnjih razgovorih z državnima poglavarjema Jugoslavije in Egipta na Brionih, je Nehru odvrnil, da bo konferenca na Brionih zgolj priložnostni sestanek in ne bo imel nikakega posebnega pomena. «Namenil sem se, da se srečam s Titom, preden zapu st im Evropo, in podrobnosti za 24-urni sestanek z njim so bile že opravljene. Sele pozneje sem zvedel, da se bo predsed-nih naser nahajal v Jugoslaviji ob času mojega obiska. Jasno je. da je, da bom izkoristil priložnost, da se z njim sestanem. Nikoli ni nekoristno govoriti med prijatelji«.
Na vprašanje, ce je vojna, ki ima za končni namen združitev kakega ljudstva, moralna. je Nehru odgovoril: «Vse vojne so nemoralne. Vse priprave za tako vojno so nemoralne. Vsi rezultati kake vojne so nenormalni. In v atomski dobi. v kateri živimo, je vojna zelo nevarna, da, preveč nevarna. Odgovorni voditelji držav poudarjajo, da se je treba izogniti tretji svetovni vojni, to se pravi veliki splošni vojni. Toda za to se je treba izogniti tudi manjšim vojnam. Za rešitev državnih problemov je boljše pogajati se počasi in potrpežljivo, kot pa igrati s strašilom vojne«
Nehru je potem zatrdil, da ima po njegovem mnenju a-tomska energija za Evropo zelo važno vlogo, čeprav ima se bolj važno vlogo za Azijo, seveda za miroljubno uporabo
«Nemške vlade nisem vprašal za nikako posojilo, je na-caljeval. in niti mi ni bila v
Naser v spremstvu maršala Tita odpeljal v svojo rezidenco na Dedinjah, kjer so se pričeli jugoslovanoko-egiptov-ski razgovori o gospodarskih zadevah.
Popoldne je predsednik Naser priredil v svoji rezidenci na Dedinjah kosilo, katerega so se udeležili maršal Tito in okrog sto povabljenih. Pozneje je Naser s člani svojega spremstva obiskal vojaški muzej na Kalimegdanu. Nocoj pa je priredil v svoji rezidenci sprejem na čast predsedniku Titu in drugim jugoslovanskim voditeljem. Po sprejemu, ki je potekal v zelo prisrčnem razpoloženju, je prediečnik Naser s svojim spremstvom in v spremstvu visokih jugoslovanskih funkcionarjev odpotoval v Sarajevo, kjer bo jutri dopoldne obiskal nekatere tovarne, muzej in znamenitosti mesta, popoldne pa največje jugoslovansko metalurško središče Zenico, od koder bo odpotoval v Zagreb, kamor bo prispel pojutrišnjem zjutraj.
B. B.
Bulganin o zakonu za zvišanje pokojnin
MOSKVA, 14. — Oba doma vrhovnega sovjeta sta danes soglasno odobrila vse člene in celoten načrt zakona o pokojninah. Piav tako sta soglasno odobrila vse dekrete, ki jih je izdal prezidij vrhovnega sovje-ta. ter spremembe k sovjetski ustavi, giede katerih pa moskovski radio ne daje nobenih poročil. Skupna seja obeh domov bo jutri zjutraj.
Zvezni sve Je izvolil za predsednika Pavla Lobanovi namesto Volkova, ki je bil imenovan za predsednika državne komisije za delo in mezde. Lobanov je predsednik akademije za kmetijske vede.
Oba doma sta tudi soglasno odobrila imenovanje Šepilova za novega zunanjega ministra.
V zveznem domu je predsednik vlade Bulganin, sklicujoč se na razne spreminjevalne orealoge deial. da čeprav so pc večini sprejemljivi, ne bo mogoče sprejeti vseh, »ker je potrebno varčevanje«, in ker »načrt zakona o pokojninah ni tako skromen, kakor so nekateri govorniki zatrjevali«.
Bulganin je dodal; »Odobrili smo zakon ob upoštevanju sedanjih možnosti, kar ne pomeni, da se v bodoče ne bodo srrejeli še bolj ugodni ukrepi za upokojence«. Sporočil je nato, da se bo na podlagi novega zakona 25 milijardam iitbliev, ki so že določene, dl dalo 12,5 milijard novih kreditov. »Prišel bo čas, 'e dejal Bulganin. ko bomo zadostil: vsem željam ljudstva, ki jih sedaj ni mogoče uresničiti«. Na koncu je Bulganin de-jai: «Sedanji zakon dokazuje vedno naraščajočo gospodarsko moč naše države«
Jugoslavija bo izvažala v Turčijo les. stroje, tekstilne izdelke in druge industrijske izdelke v zamenjavo za industrijske surovine, med njimi bombaž, volno, oljčnice in drugo blago. Protokol predvideva tuči sestanek zastopnikov obeh vlad v času od 15. avgusta do 25. septembra v Ankari, na katerem bodo razpravljali o izvozu turške plenice v Jugoslavijo.
Nadrl sporazuma ar
s svojimi sredstvi sodelovalo pri gospodarski obnovi moje države.«
Jutri bo Nehru sprejel voditelja opozicije Ollenhauer-ja.
Za novo konferenco o Koreji
MOSKVA, 14.	— Današnja
«Pravda» javlja, da se Sovjetska zveza in Severna Koreja strinjata glede potrebe sklicanja mednarodne konfereri ce za dokončno	ureditev ko-
rejskega vprašanja in za umik vseli tujih čet s Koreje. «Obe državi, piše «Pravda», bosta nadaljevali napore za mirno re»itev korejskega vprašanja in za spremenitev korejskega premirja v trajen mir».
Valerijan Zorin premeščen iz Bonna
BONN, 14. — Sovjetski po- j flfnik v Bonnu	Vaierjan Zo-
rin je bil premeščen. Dines |
je Zorin obiskal	zahodnonem-	(	,	ri	n	I	jn	Tiirftiin
škega zunanjega	ministra von	| |f| 6 U	iLKu	111	I UlCIJO
Brent-g n A in se od njega po-
Blagovna izmenjava
ŽENEVA, 14. — Včeiaj so v Ženevi sporočili, da je gospodarska komisija OZN za Evropo razposlala načrt vseevropskega sporazuma za gospodarsko sodelovanje, ki ga je pripravila Sovjetska zveza. Dokument so razdelili v skladu z resolucijo, ki je bila spreleta na lt zasedanju komisije aprila letos.
Vlade članice EEC se pozivajo, naj pošljejo svoje pripombe glede sovjetskega načrta izvršilnemu tajniku komisije do 15. oktobra. Izvršilni tajnik bo o tem obvestil države članice in če se bo večina teh strinjala s predlogom, bi sklical posebno delovno komisijo izvedencev, ki bo morala poročati na zasedanju, ki ga bo komisija imela spomladi. Besedilo predloga ni bilo objavljeno
Medtem javljajo tudi. da so delegacije 21. evropskih držav (Avstrija, Belgija, Bolgarija, Danska. Finska, Francija, Grčija. Italija. Madžarska. Luksemburg Norveška. Holandska. Poijska. SZ. Zahodna in Vzhodna Nemčija. Romunija. Anglija, Jugoslavija. Švica in CSH) in ZDA končale proučevanje položaja tržišča premoga in koksa. Izvedenci, ki so se sestali v okviru gospodarske komisije za Evropo, so u-gotovili. da je naraščajoče pomanjkanje koksa ovira za povečanje jeklarske proizvodnje v Evropi. Nekatere države, med Katerimi skandinavska skupina, imajo velike tezav.j pri oskrbovanju koksa za domačo uporabo. Obravnavali so številne predloge za izboljšanje teh težav. Izvedenci so tudi ugotovili, da potreba koksa za jeklarsko industrijo narašča in zaradi tega nastajajo težave z oskrbovanjem.
Borgiha zameta umm racosuin cel
TUNIS, 14.	— Predsednik
vlade Burgiba je danes po radiu izjavil: »Z vso odkritostjo izjavljamo, in pri tem dobro merimo naše besede ter si prevzemamo vso odgovornost voditeljev vlade: odkla-r.jemo pogajanja, dokler bo francoska delegacija vztrajala na načelu stalne vojaške okupacije«.
((Navajeni smo na borbo; 'i-stavili smo jo, ker smo mislili da so naši smotri doseženi. toda če jo bo potrebno nadaljevati, jo bomo nadaljevali«.
slčvil. Novinarjem je izjavil
da bo odpotoval iz Bonna prihodnji teden, da prevzame svoje novo mesto, glede katerega pa ni dal poj&snll. Zorin je prišel v Bonn 20. decembra po sporazumu o izmenjavi veleposlanikov med SZ in Zahodno Nemčijo.
BEGGRAD. 14. — V državnem tajništvu za zunanje zadeve so danes podpisali protokol o blagovni izmenjavi meč Turčijo in Jugoslavijo do 31. avgusta 1957. Sporazum določa blagovno izmenjavo v vrednosti 20 milijonov dolarjev z obeh strani.
WASHINGTON, 14 — Predstavnik ameriškega departmaja za trgovino je sporočil, da je ameriška vlada odobrila izvoz v SZ jeklenih plošč z« izdelovanje avtomobilov za znesek milijon 100 tisoč dolarjev. Od leta 1947 je to prvikrat. da ZDA dovolijo izvoz jeklenih plošč v SZ ali Vzhodno Evropo.
CIPRČANI SO NEPOPUSTLJIVI
NOBENEGA STIKA Z RADCLIFFOM dokler je Makarios v izgnanstvu
Naloga lorda Radclilta bo zaradi odločnega stališča etnarhije, županov, učiteljev in drugih organizacij na Cipru zelo težka
civilnega in kazenskega zakonika se sploh ni upoštevala tepi smislu postavljena kaka eventualnost umetne oplodit-1 konkretna ponudba. Vseka-ve in da je zaradi tega po-j kor pa upam, da bo nemško trebna nujna pravna ureditev i gospodarstvo s s vojimi stro-gltde tega,	1	konjaki, s svojimi tehniki in
NIKOZIJA. 14. — Grški župani vseh večjih krajev na Cipru so na svojem današnjem sestanku v Nikoziji skic-nili. da se ne bodo sestali če bi bili povabi.,eni — 7. l°r” dom Radcliffom v zvezi s sestavljanjem nove ustave, dokler bo nacšKof Makarios listal v pregnanstvu.
Tudi zveza ciprskih učiteljev je objavila poročilo, v katerem zatrjuje, da bo avtonomija Cipra sprejeta le. če bo vodil zadevna pogajanja nadškof Makarios, ki je sedaj v izgnanstvu. V svoji izjavi, ki jo je naslovila na Radcliffa. poudarja zveza, da vztraja na potrebi, da se Ciprčanom prizna pravica do samoodločbe.
Menijo, da go tuči druge organizacije poslale podobne izjave Radcliffu.
Lord Radcliffe. ki je od britanske vlade prejel nalogo, da sestavi za Ciper ustavo, je danes dopoldne prispel z ietalom v Nikozijo, kjer ga je dočakal guverner Harding. V razgovoru s časnikarji je Radcliffe izrazil zadovoljstvo nad prejeto nalogo, vendar pa ni pozabil omeniti tudi težav s tem’ v zvezi. «Prišei sem. da spoznam otok, je dejal, . njegovo. duciaUio in go-
spodarsko življenje in pa da zvem tudi nekaj o stališčih njegovega prebivalstva.«
Ko so ga vprašali o metodah, ki jih namerava uporabiti, da izpolni svoje poslanstvo, je dejal. «Mislim. da bom delal na kar najmanj mogoče formalen način«
Ameriško čržavno tajništvo je z zadovoljsivom sprejelo Edenovo izjavo, v kateri je priznal pravico ciprskega ljudstva do • amoodločitve. To priznanje bi moglo biti prvi korak k bolj obsežni rešitvi krize. Baje je bilo to stališče sporočeno tudi vladama v Atenah in Ankari.
Eden: MSmrlna nevarnost grozi Veliki Britaniji"
LONDON, 14. — «Veliki Britaniji grozi smrtna nevarnost, ne zaradi brezposelnosti v bližnji prihodnosti, pač pa zaradi revščine v sledečih si fazah.« Tako je danes izjavil predsednik britanske vlade Eden, ki je pozval vse Angleže, naj začnejo novo «bit ko za Anglijo«, in sicer proti inflaciji.
»Ustaviti moramo dviganje
cen, je dodal Eden. Proizvajati moramo več ter po kakovosti in cenah, ki jih svgt povprašuje. Izročevati je treba proizvode pravočasno. Ne primanjkuje povprasanja, svetovna trgovina se širi, toda če tega ne napravimo mi, bodo napravili naši konkurenti. Šil bodo naprej neprestano, ne da bi gledah na tiste, ki omagajo ob peti. V mednarodnem področju n: držav - skrbnic.
Plačilna bilanca, glede katere se je v prvih seštih mesecih v tem letu pričakoval ugoden prebitek vsaj sto milijonov steriingov. se jt izboljšala, toda ne še dovolj. Ni mogoče preprečiti nove razporeditve delovne sile, če hoče Anglija usmeriti svoje napore tia industrijo, glede kaiere so možnosti v inozemstvu spodbujajoče
V teh naporih za združitev vseh naših sil. da bomo kos konkurenci na mednarodnih tržiščih, mora vlada imeti svojo vlogo zlasti z zniževanjem izdatkov. S tega stališča je oboroževanje najhujše breme, ne samo v denarju, pač pa tudi v kvalificirani delovni sili in v redkih surovinah. Imamo naše obveznosti, od katerih najtežje delimo z našimi zavezniki, in jih bomo izpolnili.«
VREME VČERAJ
Najvišia temperatura 29,5, naj-nižja 20,7. ob 17. 29.4 si., zračni tlak 1007.6 pada. veter tug 25 km. vlaka 47 odst., nebo 7/10 poobla-čerro. mor le rablo razgibano, temperatura morja 24 stop-ni.
m
Danes, NEDELJA 15. julija
Henrik, kr., Vladimir Sonce vzide ob 4.29 in zatone ob 19.52. Dolžina dneva 15.23. Luna vzide ob 13.25 in zatone ob 23.32. Jutri, PONEDELJEK, 16. Julija Sk»D. dev. Mafija. Bogdan
lJOGAJAt\J4 MED ll\l)tS'l KI >CI li\ DELAVSKIMI PRhDSI AVMKl
VPRAŠANJE PREGIBNE LESTVICE
se mora rešiti v korist delavcev
Pogajanja bodo težka zaradi popolnoma nasprotujočih si stališč - Sindikalne organizacije nastopajo enotno
Pred nekaj meseci je Conf-industria predlagala sindikalnim organizacijam, naj se vprašanje draginjske doklade, oziroma pregibne lestvice, na podlagi katere se ta doklada zaračunava, ponovno vzame v pretres. Sindikati se nočejo izogniti razpravljanju o pregibni lestvici, toda iz povsem drugih razlogov kot Confindustria. ki jo je zadnji povišek čraginjske doklade oplašil ter bi hotela sedaj spremeniti njen mehanizem na slabše, v škodo delavcev in nameščencev. Sindikati so namreč že večkrat ugotovili, da je pregibna lestvica pomanjkljiva. ker deluje z zamudo in se sproži šele tedaj, lio indeks življenjskih stroškov pokaže njihovo naraščanje. Ta indeks pa te nanaša vedno na dva meseca nazaj. Ko dobe čelavci in nameščenci povišek, so cene že zopet porasle in je zato realna mezda zopet nižja. Toda pregibna lestvica vsebuje tudi druge pomanjkljivosti, ker se zaračunava na podlagi standardne konvencionalne potrošnje živil, obleke in raznih uslug, čeprav se je struktura te potrošnje v zadnjih letih temeljito spremenila.
Iz vtega tega je jasno, da pregibna lestvica ne opravlja dobro svoje naloge, »i je v feni. da se plače in mezde prilagajajo stroškom, to je cenam na tržišču. Začnji povišek draginjske doklade, ki je nagnal industrijce, da zahtevajo revizijo pregibne lestvice. namreč ni niti kril zvišanih stroškov delavcev in nameščencev za preživljanje. Industrijci kričijo o inflaciji, pri tem pa pozabljajo, da bi zaradi inflacije najbolj trpeli ravno delavci in nameščenci ter bi se z njo okoristili predvsem monopolisti. Ce pa je Čutiti znake te inflacije, vsekakor ne morejo nositi zanje odgovornosti delavci.
Te c ni so se začeli predstavniki delavcev in indu-strijcev pogajati o pregibni lestvici in takoj se je pokazalo. kam industrijci merijo. Toda predstavniki delavcev jim ne pojdejo na limanice. Predvsem so se v.e tri sindikalne organizacije zedinile glede svojih zahtev in stališča do tega vprašanja, kar je najboljši porok, da razni manevri delodajalcev ne bodo imeli uspeha.
Sindikati namreč zahtevajo, da se točke za zaračunavanje draginjske doklade med severnimi in južnimi pokrajinami države izenačijo, prav tako med delavci in delavkami ter mlajšimi in starejšimi ter med raznimi produktivnimi panogami. Ta doklada ne sme biti vezana na te razlike, ker naraščajo življenjski stroški pač za vse enako. Nadalje zahtevajo sindikati da se zviša tudi vrednost točke v zvezi z dejanskimi realnimi mezdami in plačami. Končno zahtevajo, da se zvišanje draginjske do-
SEZNAM
učeiiceu in učenk, ki so z uspehom dovršili niiji tečajni izjnt n poletnem roku šolskega leta 1955-50.
Matični zavod v Trstu: Marino Barut, Marij Can-ziniii (odlično), Adnjan Conam, Lino Ghersetti, Aldo Golob, Fcrrue cio Kocman, Henrik MarselU, Stelij Paro-vel. Viktor Pene, Bruno Poklon , Tulij Ratoša (odlično), Edvard Schillani, Gino Sidan. Vino Šušteršič (odlično), L-mil /.ega, Silvan 'Z,erjal, Jurij Znpm, Linij Rustja, Aldo An-dreuzzi, Sergij Bačar, Gtun-frrinno Bisiacclu (odlično), Li-dc Husan, Aldo Colja, Hum-bert Colja (odlično), Darij Jerin /orko Lovrečič, Klavdij Matteum, Bruno Poiur, Salva-toi R uffone, Klavdij Rebec, Darij Starec, Aldo Strajn (odlično),
biunka Marija Bisiacchi Teodoru Brau (odlično), Eda Corbatti, Neva Cor batti, Mariju Corossi, Licija Delles, Lidija Hliplič, Mariza Koli ec. Neva Kranjec (odlično), Adn-janu Lorenzi Lavra Lukač, Marija Miklavc, Vijolica Novak, Gracijela Rozini, Murini Rustja, Zorku Sancin, Klavdija Sctignan, Flavija Stančič (odlično), Irena Starc, Karmela Trobtc, Leda Valenčič, Jožu Sirca, Narciza Sturman, Lavra Žnidaršič.
Oddeljeni 111 razred v Dolini:
Severin Bonač, Sergij G/urina, Stanislav Jercog, Silvan Krizmančič, Franko Mokor, Franko Rapotec, Dušan Pangerc, Savin Sancin, Friderik .Sniotlak, Cvetko Žerjal, Lilijana Furlan, Mariza Ota (odlično), Nevija Parovel, Nevtjn Peče ritk.
Oddeljeni III. razred v Nabrežini in Sv. Križu;
Joško Legiša (odlično), Milan Mihelič, Kcrel Pangos, Valentin Peric, Bruno Skerk, Martin Venier, Albina Antonie, Miranda Cahanja, Bruna Furlan, Dragica Gruden, Lili ianu Gruden (odlično), Petra Gruden (odlično), Bruna Legiša (odlično), Va ndu Per-tot. Rožica Terčon (odlično),
klade avtomatično vključi v poenoteno mezdo ali plačo.
Iz tega jasno sledi, ča bodo pogajanja težka, ker so težnje obeh strank v popolnem nasprotju. Industrijci hočejo poslabšati pregibno lestvico, sindikati pa izboljšati. Vsekakor pa mora prevladati rešitev, s katero se bo kupna moč delavcev in nameščencev povečala ali vsaj ohranila na dosedanji ravni, ne pa da se še bolj zniža, ko je znano, da sedanj-i prejemki večine delavstva ne zadostujejo za čo-itojno preživljanje.
Stavka delavcev lesne stroke
Stavka delavcev lesne stroke se nadaljuje Jutri bodo stavkali 24 ur delavci mizarskega podjetja Frandoli. Ob 17. uri pa se bodo sestali in razpravljali o svojih zahtevah delavci mizarskega podjetja Tosoratti. Znano je, da je tuči v tem podjetju ravnateljstvo zavrnilo delavske zahteve.
Delavci nekaterih mizarskih podjetij nporočajo. da so delodajalci začeli izvajati nad
njimi pritisk in žugajo z resnimi ukrepi proti tistim, ki se bodo še upali stavkati-Kljub temu pa se delavci ne strašijo in bodo nadaljevali svojo sindikalno akcijo, dokler ne bodo cosegli boljših delovnih pogojev.
Zahteve vratarjev
Sindikat vratarjev Nove delavske zbornice CGIl je poslal vladnemu komisarju dr. Palamari pismo, v katerem zahteva raztegnitev na tržaško področje nedavnega italijanskega zakona glede plačevanja praznikov vratarjem. Omenjeni zakon določa, ča morajo hišni lastniki plačati vratarjem, ki so v službi ob praznikih in ob nedeljeh 40 odstotkov več na normalno plačo.
O 25. in 28. septembra letos bo v Trstu mednarodno zborovanje »International Čargo Handling Coordination Asso-ciationn. Na tem zborovanju bodo razpravljali o važnih vprašanjih trgovinske plovbe. Zborovanje bo organizirala avtonomna ustanova tržaških Javnih skladišč.
«Ponudbe» čistilnice Esso
Pred nedavnim smo poročali, da je ravnateljstvo tržaške čistilnice «F,:so Standarda »ponudilo« nekaterim delavcem, naj ((prostovoljno« zapustijo službo in jim obljubilo, da jim bodo za to plačali posebno nagrado.* Sindikalne organizacije so oc ločno nastopile proti temu pritisku in bo zaradi tega prihodnji torek odpotovala iz Trsta v Genovo na sedež generalnega ravnateljstva «Esso Standard« v Italiji 'kupna delegacija notranje komisije tržaške čistilnice.
Delavski predstavniki bodo v * Genovi protestirali proti takemu načinu ((prepričevanja« delavcev in to predvsem zaradi dejstva, c a ima čistilnica vedno več dela in da stalno obnavlja svoje naprave.
Glede tega vprašanja je tudi sindikat kemične industrije Nove delavske zbornice posredoval pri ministrstvu za industrijo in zahteval, da se zanima za to vprašanje.
Sestanek glede spora v CRDA
Jutri zjutraj se bodo sestali člani vodstva dveh kovinarskih sindikatov in proučili celotna vprašanje spora v CRDA. Razpravljali bodo predvsem o zahtevah, ki jih bodo delavski predstavniki predložili v torek vodstvu CRDA. Na tem sestanku bodo člani notranjih komisij podjetij CRDA govorili o a-kordih. akordnih dodatkih in o nagradah.
Na škodo tržaškega pristanišča
Avstrijski tranzit skozi Hamburg se veča
Avstrijski predstavniki trgovinskih zbornic so te dni obiskali Hamburg in se tam razgovarjali z ravnateljem hamburških Javnih skladišč. Ob tej priliki so predstavniki hamburškega pristanišča z zadovoljstvom poudarili, da se je letos' avstrijski tranzitni promet zelo povečal. V letošnjih prvih petih mesecih je dosegel 361.820 ton medtem ko je šlo lani skozi to nemško pristanišče skupno 380 tisoč ton avstrijskega blaga.
Sicer se je v poslednjih letih avstrijski promet skozi Hamburg stalno večal, saj je 1936. leta, ki ga štejejo za predvojno merilo, dosegel komaj 197.00Q ton. To stalno večanje prevoza avstrijskega blaga skozi Hamburg in c ru-ga severna pristanišča gotovo ni v korist našemu pristanišču. Poleg tega pa ne smemo pozabiti, da Avstrijci prevažajo svoje blago tudi skozi reško pristanišče in da pričakujejo za letos tudi v tem pristanišču mnogo več blaga kot lani.
Zato menimo, da bi morali te vesti upoštevati predvsem upravitelji tržaškega pristanišča in vlade, ki je odgovorna za sedanji pristaniški režim, kot tudi za pomanjkanje ladij in prog. Vse te pomanjkljivosti povzročajo, da se Avstrijci vedno bolj obračajo na Trstu konkurenčna pristanišča. Kljub vremu temu pa se sečaj slišijo glasovi, da bodo tržaška Javna skladišča ponovno povišala pristaniške usluge za prevoz tujega blaga.
21, T: M. ZBOROVANJE NOVE DELAVSKE ZBORNICE
Dnevni red zborovanja zajema bistvena delavska vprašanja
Delavci bodo razpravljali med drugim tudi o decentralizaciji pokrajinskega sindikata, o vprašanju avtomatizacije iti
21. t.m. bo v Trstu organi- pravic na delovnih mestih; o
zacijsko zborovanje Nove delavske zbornice, na katerem bodo razpravljali o splošnem organizacijskem delu ter o vseh sindikalnih in delavskih vprašanjih. Na dnevnem redu je:	decentralizacija pokrajin-
skega'sindikata z ustanovitvijo občinskih, rajonskih in krajevnih zvez in ustanovitev tovarniških sindikalnih sekcij v večjih industrijskih podjetjih. Ti dve organizacijski vprašanji predstavljata nujen korak za vzporeditev organizacijskega dela tržaške Nove delavske zbornice z delavskimi zbornicami drugih italijanskih pokrajin in za vzpostavitev čim tesnejšega stika z delavci na delavskih mestih in v okoliških krajih.
Dalje bodo na tem zborovanju razpravljali o vprašanju avtomatizacije in delovnih metod, o mehanizaciji in o vseh c rugih načinih modernega dela v tovarni; o važnosti proučevanja in podrobne ter konkretne analize dela; o izdelavi programa za resnejše in odgovornejše delo na področju izboljšanja plač in socialnih pogojev delavcev; za čim tesnejšo sindikalno enotnost v borbi proti delodajalcem v sedanjem položaju omejitve sindikalnih
IZPRED KAZENSKEGA SODlSČA
Posest ukradenega blaga se kaznuje z zaporno kaznijo
Sodišče je proti skupini obtožencev izreklo tri zaporne kazni, ostali pa so bili obsojeni na denarne kazni
20. novembra 1954 je 40-let-ni trgovski potnik Bruno Mansutti iz Ul. F. Severo prijavil policijskim organom, da so mu neznani zlikovci ukradli njegov Fiat 500. v kalerem je imel nekaj kovčkov in zabojev. napolnjenih z raznimi predmeti, kot na pr. naočniki proti soncu, ogrlicami, uhani, pasovi za ure, avtomatičnimi svinčniki in podobno, vse skupaj vredno 250.000 lir.
Policija je takoj uvedla preirkavo. ki pa tli prinesla nlkakega uspeha. Avto so sicer našli že naslednji dan. a seveda brez blaga. Mansutti. ki je vztrajen mož, ni hotel popustiti in da bi zajel tatove, se je spremenil v detektiva.
Med natančnim ogledovanjem izložb trgovin, ki so prodajale podobne predmete, kot so jih njemu ukradli, je s presenečenjem ugotovil, da oo ti naprodaj v trgovini 33-let-ne Annemarije Bonino por. Kobez iz Narodne ulice na Opčinah, ter je tudi zvedel, da je lastnica kupila drobnarijo od nekega Napolitanca, Alfonsa Santa po imenu, stanujočega v Trebčah št. 33.
Uspeh svojega detektivskega delovanja je seveda sporočil policijskim organom, ki so na podlagi teh izsledkov uvedli natančnejšo preiskavo, med katero so ugotovili, da je Manco kupil predmete od 19-letnega Prrma Molka iz Konkonelske ulice na Opčinah.
Sanco je na policiji priznal -----	,	,	i i tudi, da je nekaj blaga prodal
Ervin Sterni (odlično), Lavra 44_|e(nemu Francescu Tossut-
tiju. ki ga je nato z dobičkom razprodal naprej.
Furlan, Klavdija Skrk fodlično!.
Oddeljeni III. razred na Opčinah:
Gianfranko Carli, Viktor Froglia, Aldo Kutin, Karel Mrak, Adrejma Bardelle Renata Emili, Lucijana Kukanje.. Marta Muiina, Ne da Sossi, E-ma Vremec.
Mlaci Priino Molek, katerega so preiskovalni organi seveda takoj zaslišali, je vse zanikal, zaradi česar je sum za tatvino padel na njegovega brata Marija pri katerem so agenti našli ukradene kovčke. A tudi ta je zanikal
dejanje, izgovarjajoč se, da je kovčke našel nekje na Opčinah. Kasneje je svoje izjave spremenil in se izgovarjal, da mu je blago izročil neki »Paolo«. Molek je tudi izjavil, da je nekaj drobnarije, uhane in podobno, izročil svoji 22-letni zaročenki Mariji Balbi iz Konkonelske ulice št 55.
Policija je po končani preiskavi prijavila sodišču poleg obeh bratov Molkov, Manca, Boninove, Tossuttija in Bal-bijeve, tudi 55-letnega Guida Stradiota iz Ul- sv. Frančiška, 57-letnega Agostina Divicija iz Ul. D’Alviano ter 69-letne- j
nujnosti vedno bolj neposrednega in aktivnega sodelovanja delavcev s sindikalnimi organizacijami v borbi za dec lavske zahteve glede načina in oblike borbe za čim hitrejše izboljšanje sedanjih življenjskih in delovnih pogojev delavcev, da se prepreči, da bi se tehnološki proces spremenil samo v dobiček indu-strijcev in s tem povzročil delavcem hude posledice in da se ta proces spremeni v dejanski Ni dvom še druga vprašanja, o katerih^ bodo razpravljali na zborovanju Nove delavske zbornice, za tržaške delavce še posebno važna. Krizo ki jo preživlja danes tržaško gospodarstvo. občutijo predvsem industrijski in drugi delavci. Njihova borba za delo in za socialne pravice se ne more voditi izven skupne borbe za obnovitev mestnega gospodarstva, za ustanovitev integralne proste cone. za deželno o-ziroma pokrajinsko avtonomijo. za povečanje trgovinske mornarice. industrijske proizvodnje in industrije sploh, kot tudi za sprostitev tranzitnega prometa skozi Trst.
Huda toča pri Domju
Včeraj proti večeru se je nad našim mestom utrgal o-blak. V nekaj minutah so bile ulice polne vode. ki ponekod ni mogla takoj odteči, tako da je marsikje prišlo do pravcatih poplav. Zvečer, in sicer okoli 22- ure. je prišlo do ponovnega naliva, vendar ni voda povzročila nikjer večje škode.
Mnogo huje kot v mestu pa so neurje občutili v okolici Domja. Sporočili so nam. da je okoli 19. ure med nalivom, skorajda viharjem, začela padati močna toča. ki je v desetih minutah napravila veliko škodo na vinogradih in njivah. Pravijo, da je v nekaterih krajih oklestila vse, kar je bilo na trtah zelenega. Koliko ie bilo dejanske škode in kje je vse toča potolkla, bo mogoče ugotoviti šele danes, ko bodo kmetje pregledali vsa. tudi oddaljenejša zemljišča.
Begunskim roparjem bo jutri sodila porota
Jutri zjutraj se bo moralo
ce Rigutti, ki je kot krošnjar prodajal ukradene predmete. Te je opazil okradeni Mansutti sam. ki je seveda moža, kljub temu. da se je izgovarjal. da je blago kupil še pred dnevom tatvine, prijavil policijskim organom.
Vsi so se morali zagovarjati tako zarači posesti ali nakupa ukradenega blaga, kakor tudi zaradi neprevidnega nakupa, pred sodiščem, ki jih je, razen Divicija. ki je bil popolnoma oproščen, obsodilo.
Molek Marij je bil obsojen na 4 mesece zapora in 8000 lir globe, zaradi česar so mu preklicali predhodno pogojno kazen, izrečeno pred nedavnim po našem sodišču, njegov brat in zaročenka pa na 2 meseca zapora in 4000 lir globe, vendar pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list.
Vsi ostali pa so bili spoznani za krive neprevidnega nakupa, zaradi česar bodo morali plačati denarno kazen, iri sicer Sanco Bonino in Tossutti po 8000 lir, Noviello 10.000 lir in končno Stradiot 13.500 lir.
Preds. Gnezda, tož. Malte-ie. zap. Urbani, obramba odv. D'Angolo. Losith Bologna, Moro, Presti in Padovani.
nih razlogov« zapustili svojo domovino, zagovarjati pred porotnim sodiščem zaradi poskusnega roparskega napada, ki jim na srečo ni prinesel, in to proti njihovi volji, zaželenega uspeha. Begunci, 26-letni Marijan Cule. 32-letni Ecvard Vitez. 27-letni Danilo Znebelj. 31-letm Jožef Valenčič in 28-letni Franc Vadojal, vsi Iz taborišča pri Sv. Soboti, so 5. novembra lani sporazumno napadli, z namenom seveda, da ga oropajo, Marija Kodniča z Jeričljevega trga, katerega so, kljub temu, da se ni mogel braniti, ker mu je postalo i labo, pošteno obrcali. medtem ko mu je Cule zadal udarec z nožem v čelo in ga s tem ranil.
Vsi skupaj so nadalje obtoženi povzročitve telesnih poškodb istemu človeku, medtem ko se bo moral Cule zagovarjati tudi zaradi posesti noža in hude grožnje, ker je z nožem grozil Corradu Ber-tocchiju od Sv. M.M. Sp., kateremu je tudi zakričal »Izgini. sicer te bom preluknjal.«
Zlikovce bo sodilo porotno sodišče pod predsedstvom dr. Rossija, branili pa jih bodo odv. Annoscia, Jacuzzj in Sblattero.
Z UPRIZORITVIJO DRAME «BREZ TRETJEGA«
LEP	USPEH	N
na	ljubljanskem
Laskava priznanja kritikov in občinstva
V okviru IV. ljubljanskega festivala je v četrtek ter včeraj dvakrat nastopilo SNG iz
vozilom po zdravniško pomoč.
Na srelo sta se oba rešila le z lažjimi poškodbami, za.
rsta z uprizoritvijo Begovi- radi česar so ju po nudeni
črve psihološke drame »Brez tretjega» ti režiji Jožeta Babiča in v itvedbi prvakinje SNG Štefke Drolčeve ter Mihe Baloha.
Glede na to, da je na festivalu zastopana dramatika samo z našim gledališčem in glede na ugled ki ga uživajo naši gledališki umetniki v Ljubljani, je vladalo za vse tri predstave v Viteški dvorani na Križankah zelo veliko zanimanje.
Po vesteh iz slovenske metropole, je n asa umetniška trojica dosegla z uprizoritvami tega izredno dramatičnega dela velik uspeh in žela zanj zasluženo priznanje občinstoa in strokovnih kritikov.
»Ljudska pravica» piše v svoji včerajšnji kulturni rubriki med drugim naslednje:
»Delo je za gledališče v krogu vzorno režijsko pripravil Jože Babič. V pričujočem strnjenem poročilu ni mogoče govoriti o številnih kakovostih Babičeve zasnove; posebej pa velja omeniti njegovo izredno pregnantno razčlembo besedila, smisel za psihološki detajl in učinkovitost ter razkošje drobnih režijskih domislic. In še:	perfektno obvladovanje
odrskega prostora ter dinamično menjavanje dramskih situacij.
Ce bi hotel z eno besedo označiti upodobitvi obeh junakov — Gi go Baričevo le igrala Štefka Uro (če mi, Mirka pa Miha Baloh — tedaj bi lahko dejal, da je Drolčeva zasnovala svoj Uk s komorno udrianostjo, Baloh pa ga je oblikoval s poudarjeno teatra-liko. Ni dvoma, da je Markova vloga spričo svojske situacije nekoliko intenzivneje u-smerjena v vnanje reakcije, n teatralike v njej ni. Zato ie bil Baloh mani impresiven od Drolčeve, četudi navzven bolj orjaško bolesten in tudi infeti-zivnejši. Baloh je gorel kot kres, Drolčeva je tlela V tein primeru je bilo tlenje, tako rekoč zaupljivo odstiranje resnice, človeško pomembnejše, prepričljivejše, sugestivnejše. Ne glede na te opombe pa velja povedati, da sta oba interpreta prignala vzdušje do
zdravniški pomoči odslovili s priporočilom nekaj dni počitka: ženska bo okrevala v e-nem tednu, fotograf pa v 4 dneh.
Ključnico si ie zlomil
S prognozo okrevanja v 30 dneh so morali zaradi zloma desne ključnice in drugih poškodb sprejeti na ortopedskem oddelku tuci 37-letnega Marija Parovela iz Doline št. 46. ki se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico.
Ugotovili so, kar je Parovel tudi potrdil, da je mož med delom na meter visoki lestvi v tovarni «Orion» v ža-veljskem industrijskem pristanišču včeraj dopoldne iz neznanijj razlogov izgubil ravnotežje in padel na tla.
velike dramatične napetosti
i socialni napredek. i^etrčsljlpost^in 'obupnosti.'*ld
roma. da s0 vsa ta m bj|a „ iasu fco je drama martala, i in so bili takšni in podobni psihoanalitični problemi aktualnejši, gotovo ne-posrednejša in bolj bolečas. ^ K uspehu naših gledaliških umetnikov v Ljubljani, ki je toliko večji spričo znane zahtevnosti in razvajenosti ljubljanskega gledališkega občinstva, iskreno čestitamo.
j
k.
Starkina nesreča
Medtem ko je 50-letna Antonia Lippolis vd. D’Alberton iz Ulice Bergamasco predvčerajšnjim popoldne porivala po trgu pred bolnišnico svoj ročni voziček, je iz Ul. Ti-meus privozi) tovornik, ki je zavozil naravnost med njo in pločnik. Pri tem je rahlo trčil ob voziček, katerega ročaj je pošteno udaril žensko v nogo.
D'Albertonova je kljub razmeroma hudim bolečinam odšla domov, a ker jih včeraj ni mogla več prenašati, se je okoli 10. ure zjutraj predstavila zdravnikom na sprejemnem oddelku bolnišnice, ki so jp takoj poslali na ortopedski oddelek. Ugotovili so ji namreč verjetne kostne poškodbe, zaradi česar so se izrekli za prognozo okrevanja v 10 ali 30 dneh.
Nezgodi na delu
Nekaj minut po 9. uri so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico, kjer so ga morali pridržati na prvem kirurškem oddelit u, 31-letnega delavca Giordana Franzuttija iz Ulice Farneto 7. kateremu so ugotovili zlom nekaterih reber.
Franzutti. ki bo v najslabšem primeru okreval v 15 dneh, je dežurnim zdravnikom povedal, da se je ponesrečil med delom, in sicer na parniku »Polifemo«. ki je zasidran v Tržaškem arzenalu. V strojnem oddelku, kjer je bil zaposlen, je stopil na os ladijskega vijaka in ker mu je spodrsnilo, je padel v meter globok bazen
Podobna nezgoda se je pripetila tudi 36-letnemu težaku Filippu Minatauru iz Ul. del-la Vatle. Tudi on je padel v 2 metra globoko jamo, in sicer med delom v Silosu novega pristanišča Ker se je ranil na nogi in ker so zdravniki ugotovili, da ima verjetno tudi kostne poškodbe, so ga iz previdnosti sprejeli na prvem kirurškem oddelku. Ce ne bo komplikacij, bo delavec okreval v 10. ali v primeru kostnega zloma najkasneje v 30 dneh.
Prometna nezgoda
V trenutku, ko je 36-letna Pierina di Bari por. Mayer s Trga stare mitnice hotela prekoračiti cesto, ki gre čez Trg Ponterosso, se je iznenada znašla pred vespistom, ki je sicer zavrl, da bi prepre-ičl trčenje, a >e mu ie P°*kus izjalovil. Oba sta padla na tla in medtem ko so Majarjevo pripeljali v bolnišnico z rešilnim avtom, se je ve-spist .katerega so identificirali za 23-letncga fotografa Frrnand« Sallustija iz Ulice | del Friuli, pripeljal s svojim
SNG
za Tržaško ozemlje
Predstave v Trebčah na dvorišču hiše št. 91)
Danes 15. t. m. ob 21. uri
Nikolaj Vasiljevič Gogolj
ŽENITEV
V torek 17. t.m. ob 21. uri Ivan Cankar
Martin Kačur
V sredo 18. t. m. Ferdinand Reger
3 + ENA
( OLEDALlSčlT
Začetek operne sezone na gradu Sv. Justa
Danes ob 21. uri bo na gradu Sv. Jusia premiera Poo-
chielli.ieve opere »La Gioconda«. V glavnih vlogah nastopajo Dragica Martinis, Dora Minarchi, Bruna Kouchini. Carlo Bergon-zi. Ugo Savarese in drugi. Dirigent Mario Parenti, režiser prof. Carlo Piccinato.
Poleg Tržaškega filharmoničnega orkestra sodelujeta tudi zbor m balet gledališča Verdi. Nadaljuje se prodaja vstopnic.
Zaradi slabega vremena je bila premiera Ponchiellijeve opere «La Gioconda«, ki bi morala biti sinoči, preložena na danet' zvečer ob 21. uri. Pri gledališki blagajni so za to predstavo še na razpolago vstopnice.
DANES VSI V PADRlOE! i
FANTJE IZ PADRIC vabijo na svoj
TRAOICIOIUAIM PIES
ki ga priredijo v Padri-čah danes 15. t. m.
ob 16. uri Igrala bo godba na pihala iz Barkovetj Za prigrizek in dobro pijačo preskrbljeno.
Razna obvestila
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Vsi člani upravnega odbora nai se udeležijo seje. ki bo danes 15. t. m. ob 9. uri Danes. 15. t. m. od 10 do 12 ure bo običajni sestanek čla. nov. Člani, ki so na tekočem s članarino, bodo prejeli zadnje novosti.
Exce,sior. 15.00:	»Allair«. A.
Lualdi. F. Interleoghi.
Fenice. 15.00: «Pekel v puščavi«, G. Tiernev, G. Sanders Nazionale. 15.00:	»Kaj izobčen-
cev«. J. Mac Crea. Miroslava. Arcobaleno. 16.30: »Tvoja zena«, P. Neal. M. Girotti.
Astra Rojau. 15.00: «Zenska t reke«, S Loren. G. Ory Capitol. 15.00: ((Nekoliko neoa«, G. Ferzetti. C. Smith.
Cristallo. 15.00:	»Očka Dolgo-
krak«. F. Asiaire. L. Ca-ron. Grattacielo. 15.00: «Zelen zmaj«, R. Daming. V. Gates.
Atabarda. 14.30:	«Ko sonce za-
haja«, A. Lane. M. Fiore. Ariston. J6.00: «Johnr>y Guitar« J.
Cravvford S. Havden.
Armcnia. 15.00: «Bel božič« B.
Crosby. D. Kave.
Aurora. J5.00; «Najlepša ženaka na svetu«. G. Lollobrigida. Garibaldi. 14.30: »Miren mož«. J.
VVa.vnb. M. 0’Hara.
Im pero, 15.00: »Zadnji ljubimec«.
M. Britt, A. Nazzari.
Italia. 15.00: »Operacija čar«, D.
Grav. W. Chiari.
S. Marco. 16.00: »Pazi na ženske«, J Havvkins, M. Johnson.
Kino ob morju. 15.30: «Can»ris», Moderno. 14.00: »Rimske zgodbe«, S. Pampanini, V. De Sica. Savona. 14.00: »Pekel«. R. Fleming. R. Ryan.
Viale. 14:30: «Bet.a 7. politični oddelek«. L. Rocco, F. Rabal. Vittorio Veneto. 15.15:	«veliki
valček«. L. Rainer. F. Gravet, Beivedere. 16.30: «Pekel v Yu-mi«.
Marconi. 16.30: «Konec pustolovščine«, D. Kerr. V. Johnson. Massimo, 14.30: »Zaklad Pancha Vlile«. R. Calhoun, S. IVinters. Novo čine. 14.30: »Igralnica«, R.
Hudson. A. Baxter.
Odeon. 14.00:	»San Francisco«,
C. Gable. J. Mac Donald. Radio. 14.30: »Junaki«, V. Johnson^ W. Pidgeon Venezia. 14.00. »Falvvoctski grb«, T. Curtis. J. Leigh Skedenj. 17.00:	«Poljutoi me,
Kate«.
POLETNI KINO
Arena det liori. 20.30: «protivo-hunstvo«. C. Gable. L. Turner. Ariston. 20.30: «Johnny Guitar«, J. Cravviord. S. Havden Armonia. 19.30: «Bel božič«. B.
Crosbv. D. Kave.
Garibaldi. 20.30: «Miren mož«, J.
Wayrje. M. 0’Hara.
Marconi. 20.30: »Konec pustolovščine«. D Kerr, V. Johnson. Paradiso 20.15: «Okrvavlierva puščica«, C. Heston, E. Parker. Parco deile rose. 20.00: »Železna rokavica«.
Pattinaggio. 21.00: ((Konjenik v samotni dolini«. A. Ladd, V. Heflin.
Ponziana. 20.15: «Sedem nevest za 7 bratov«, J. Povvell. H. Keel.
Rojan. 20.30: »Dekle z dežele«.
G Kellv. W. Holden.
Skedenj. 20.30:	«Poljubi me,
Kale«.
Stadlo. 20.30:	«Kruh. ljubezen
in ljubosumnost«. G. Lollobri-gida. V. De Sica.
Valmaura. 20.30: »Cirkus čudes«.
NEDELJA, 15. julija 1956 tKM I-OSIAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi: 9.00 Kmetijska oddaja: 9.30 Izbrana glasba za godbo; 11.00 Grieg: Sigurd JorsaMar, suita: 11.16 Poje tenorist Mario Lanza: 11.45 Igra orkester Roger. Roger: 12.00 Oddaja za naimlai-še:	Stanislav Maršak:	«Mucin
dom«. H. del; nastopajo člani Radijskega cdra; 12.30 Koncert 0-perne glasbe; 13.30 Glasba po željah: 14.30 Igra orkester Zacha-pias:	15.00 Slavni pevci; 15.30
Razne ritmične zasedbe; 16.00 Rimski Korsakov:	Seherazada;
16,47 Verdijeve arije poje sopranistka Renata Tebaldi; 17.00 Poje moški zbor »Vesna« iz Križa; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Arnič: Koncert za violino in orkester; 18.37 Melodije iz revij:	19.00
Liszt: Les Preludes; 19.15 Zgodovina pomorstva: 3. «Krištof Kolumb in zgodovina«; 19.30 Priljubljene melodije; 20.00 Šport; 20.05 Straussovi valčki:	20.30
Puccini: »Tosca«, opera v 3. dej.: po 1. dei. ob 21.30: Nedelja v športu; 22.35 Večerni Ples.
T It s 1
9.15 Stari Dunai: 9.40 B. Britten: Sedem Michelangelovih sonetov; 15.15 Operna glasba: 15.43 Priljubljeni glasovi; 16.15 Poročilo o Touru; 17.15 Ezio D’Errico: «Mesto ponoči«, tretje nadaljevanje; 18.15 Simfonični koncert di rigira Antonio PedrotU:	19.45
Športna nedelja: 21.05 Guglielmo Gianninl: «Sorice skozi rešetke«, slušna igra v 3 dej.
It 4» I* II It
Poročila	v	slovenščini:	5.45,
13.30 in 19.00
Poročila	v	italijanščini:	6.45.
12.30, 17.45	m	23.00.
6.00-7.15 in 8.00-9.00 Spored 'z Ljubljane; 9.0o Kmetijska ura; 9.20-10.00 Spored iz Ljubljane;
10.00 Dvoje, troje opernih glasov: 10.30	Zena in dom;	10.50
Glasbena matineja; 11.30 George Gershvvin: Amerikanec v Parizu -Rapsodija v modrem: 13.30-14.15 Spored iz Ljubljane: 14.15 Glasba po željah: 15.00-15.15 Spored iz Ljubljane; 15.20 Glasba po željah; 15.45 Pojo Pevski zbori gimnazije in DPD «Svoboda» iz Idrije: 16.10 Promenadni končen;
16.30-17.00 Spored Ljubljane;
17.00 Ritmi in popevke; 17.15 Novela v ital.: 17.25 Rimska cesta; 18.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.10 Za smeh in razvedrilo;
19.30-22.15 Spored iz Ljubljane, 22.15 Operni odlomki: 22.45 Lahka glasba.
• . U » I'. \ 1 .1 ,\
6.00 Poskočne viže za nedeljsko .jutro; 7.35 Operetna in lahka glasba: 8.00 Otroška predstava: Dr. Malik - Emil Smasek: Žogica Nogica; 8.57 Slovenske narodne pesmi: 9.30 France Šušteršič: U-por pod Slivnico: 10.00 Nedeljski simfonični koncert; 11.15 Oddaja za beneške Slovence: 11.35 Mala revija iahke glasbe; 12.10 Opoldanski glasbeni spored: 14.15 ze-leli ste - poslušajte! 15.15 Želeli ste - poslušajte! 16.30 Egon Tomc: Kitajska opera; 16.45 Glasbena medigra: 17.00 Promenadni koncert: 18.00 Radijska igra _ Norman Corwin: Čudežna gosenica:
20.00 Večerni operni spored: 2100 Športna poročila; 21.15 popevke in ritmi.
1 i.r.i.v izi.ia
16.30 Film »Ljubavni napouk 17.55 Športni popoldan; 21.00 Ve--sti: 21.05 Iz filmov: 21.30 Prvi apiavz: 22.30 Film »Lev in profesor«; 23.15 Športna nedelja.
Mali oglasi
MOTOGILERA IN MOTOM - motorji. ki uživajo vse zaupanje m so najbolj cenjeni - MOSCHION-FRISOR1. Ul. Valdirivo 36 KOLESA, moška m ženska, rabljena. po 7.000 lir. kolesa 1* prevoz blaga po 24.000 lir. motorna kolesa po 50.000 lir, na obroke Marcori. Ul Pieta 3. DUCATI-M.ONDIALNSU-CAPRO-NI občudujte nove modele pr' ekskluzivnem zastopniku Pieru Ostuniju, Ul. Machiavelli 28: zamenjave z rabljenimi motoeku-terji.
PRIŠLA JE NOVA DUCATI 125.
Motor, ki se ie nad vs* izkazal na dirki «Giro dTtalia«.. Motor vam takoj izroči ekskluzivni zastopnik OSTUNI MOTO. Ul. Machiavelli 28.
PRODAM SPALNO IN KUHINJSKO OPREMO, fotelje, radio id
klavir (coda). Ul. Corti št. 1 -Celihar - tel. 31-857. Ogledati »i v jutranjih urah.
KUPIM PLATNO (ceradoj za dež novo ali staro za voz 4 m dolg. naslov na upravi lista.
«UN10N»
Svetovno znana za, varovalnica od iet;> 1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8 • I.
tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK
VOJNA SKODA
V KMETIJSTVU
Pomoč — Dokumenti Splošni upravni posli
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 14. julija 1956 se je v Trstu rodilo U otrok, umrlo je 10 oseb. porok pa ie bilo 7.
POROČILI SO SE:	uradnik
Carlo Stocca in gospodinja An-na Stocca. trgovec Roiit Eisohen-berg in študentka Lori Negrini, pomorščak Arduino Felluga in gospodinja Livia Benvemuti. mehanik Livio Kolarič in šivilia Adriana Žnidaršič, železničar Vi-nicio Persano in gospodinja Eli-sabetta Bitetto, električar Luigi Malecn in bolničarka Blanca Giacomini. menamk Dario Gru-dina m gospodinja Imelda Mesesnel.
UMRLI SO: 52-1 etn i Albin Magajna, 70-letna Frančiška Stran-siak vd. Tančar. 77-letna Amalia Pippa vd Gregori. 71-letn-a Bea-triče Fortunat 24-Jeuia Edda Pozzo por. Gregoričih, 56-letn-Giovanni Uhanicn, 86-letna Enima Bruni, 70-letni Andrca Peri-ni. 77-letna Romilda Novelli vd. Pcssettl. 61-1 etn a pasoua Grassi vd. Carlln.
OKLICI: uradnik Otione Vat-ta in uradnica Giuseppina Un-garo. geometer Raul Pupo in u-čiteljica Bruna Riavini. električar Luciano Libardo in uradnica Ondi na Lonzar. uradnik Rinaldo Milan in prodajalka LiUiana Maf-fione. mizar Marcellino Scara-melti in gospodinja Maria Polteni. mehanik Claudlo Agnelli in frizerka Lucia Loperfido, delavec Venčeslav Spiller in frizerka Karla Pahor, uradnik Alfonso De Gaetaoo in gospodinja Mi reli a Andreutti. mehanik Egidio Mi-chelazzj in prodajalka Elisa Co-loni. slaščičar Luciano Olenich in uradnica Maria Cecconi, strugar Ivan Puntar in‘ kmigovezka Marija Požar, urejevalec izložbenih oken Livio Savio in prodajalka Nidia Urizio. varilec Pascjuate Stelanucci in frijeika Loredana Mandricardo. častnik Angelo Mu-sco in učiteljica Graziamaria Callln, uradnik Marino Mora-cirh in šivilja MarcelUna Pet-tener. pek Floriano Simčič in prodajalka Angelina Busletta, šo. fer Vittorio Balaben In frizerka Adalgisa Prezzi. delavec An-rtrea Medos in služkinja Maria Panger, učitelj Anton Kostnapfel in gospodinja Ines Tence. prodajalec Luigi Schileo in gospodinja Marija Guštin, trgovec Nico-la Pascali in uradnica Dtomira Piemonte. uradnik Tullio Colom-bo in gospodinja Silvana Kode-nigo. podčastnik Antonio Bernardi in uradnica Klena Gobbo. zidar Francesco Guerra in gospo-
dinja Maria Buttignonl, Mario Ferrorie 111 Antontetta Balconi, finančni stražnik Manino salva-to in gospodinja Anna Giannotti. delavec Vipcenzo Campagna in gospodinja Emilija Jerebics. u-radnik Loris Noisa 111 uradnica Amiamaria Schock, uradnik Gut-do Zanella 111 gospodinja Miranda Reggeote. porn. kapitan Gior-gio Gnidica in uradnica Licia Levi. zdravnik Rinaido Roili 111 uradnica Licia Levi, varilec Pie-tro Ren Kaiser in uradnica Edda Gorella, uradnik Bruno Scarpa in uradnica Licia Moshini, fi. nančni stražnik Giuseppe Borra in gospodinja Esperia Sannico-lo. zdravnik Lionello Bellemo in zdravnica Annamaria Stocchi, mehanik Nus Preka in šivilja Anna Bearzl, slaščičar Elio Tum-molo in slaščičarka Carmen Roi-ci. pomorščak Armando Costa in gooppdinja Lidia Cerquim, kovač Giovanni Mlllovatz in gospodinja Pierina Klun. geometer Marino Boni in šivilia Ondina Gregori, prodajalec Renato Braidot in šivilja Pasoua Dipaee. študent Li. vio Dick in študentka Renata Ca. mus, pomorščak Vittorio Ippolito in gospodinja Clelia Sossi. delavec Giordano Zullich in delavka Laura Semec, policijski stražnik Paspuaie Euposito in gospodinja Nidia PresetH.
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Codermatz. Ul Tor S. Piero 2; Godina. Trg Sv. Jakoba 1: Alla Minerva. Trg sv. Frančiška 1; G. Papo. Zg. Kjadin 1095 (Sv. Alojzij); Praxm»rer. Trg Unita 4; Rossetti. Ul. Schiapparelli 58; Signori. Trg Ospedale 8: Tarnamo e Neri. Ul. Dante 7; Haraba-giia v Barkovtjah in Nicoli v Skednju
LEKARNE ZAPRTE ZARADI POČITNIC Camtnello. Drevored XX. sept. 4» Croce verde, Ul. Sectefontane 39; Depangher, Ul. S. Glusto 1; Gmeiner. Ul. Giulia 14: Madonna del Mare. Largo Piave 2: Rava-sini, Trg Liberta 6; Marchio, Ul. Ginnaetica 44: Serravalio, Trg Cavana 1.
LOTERIJA
BENETKE	79	84	19	6.3	74
BARI	21	43	37	67	8
CAOT.TAPT	44	68	61	2.2	3
FIRENZE	1	39	69	4	5
GENOVA	86	34	51	61	37
MU,ANO	73	.38	37	11	71
NAPOr.i	84	13	58	78	38
frmo	6	1	27	58	86
ROS« \	57	69	44	64	82
TORINO	24	60	68	38	31
Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo zaradi počitnic in urejevalnih del zaprta od 16. julija do 15. avgusta t. 1.
PRODAJE
NAKUPI
rt T rt Ul. S. Nicolo 3-a Tel. 38-733
ZAHVALA
Za tolažbo ob bridki izgubi naše drage matere
.lomodina, uomec
izrekamo zahvalo č. duhovščini, cerkvenemu zboru, darovalcem vencev in cvetja in vsemu domačemu prebivalstvu in drugim prijateljem, ki so nam stali ob strani.
ivan in Virgil Grbec, družina Patrizio z vnuki in pravnuki Skedenj, 15.VII.195R
AUTOVIE CARSICHE
PROGA TRSI - BAZOVICA - PADBICE - GHOPADA-TREBCE
Odhodi s postaje Trg Liberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15. 9.30, 10.15, 11., 12 1310
14., 15., 16., 16.50, 17.30.. 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22 40 OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., U., 12.30, 13.10 13 50,
14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30, 17., 17.30, 18.. 18.30, 19..’ 19 45
20.30, 22.30, 24-
PROGA TRST - BLOK FRNETICI Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 13.10, 18..
OB	PRAZNIKIH:	ob	10., 131C, 14.30.	18..	20.30.
Odhod s Ftnetičev OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 14.05. 18.55 OB	PRAZNIKIH:	ob	10.50,	14.. 15.15,	18.50	21.35-
PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.45. 13.10, 17.30.
OB	PRAZNIKIH:	ob	11.30,	17.30.
Odhod s Peska OB	DELAVNIKIH:	ob	8.20,	13.50,	18.05.
OB PRAZNIKIH: ob 12.05. 18.05,
PROGA TRST -	KOZINA -	HERPELJE
Odhod s Trga Liberta	ob 7. uri.	Iz	Herpelj ob	9.	uri.
Vožnje vsakd drugo	sredo	in soboto	v mesecu.
PROGA TRST - DOM J O - BOLJUNEC - DOLINA -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnice OB	DELAVNIKIH:	ob	6.35.	7.25,	10.20.* 12.05, 13.05,*
16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45. 22 35.
OB	PRAZNIKIH:	ob	9.05	10.35,	12.35*.	14.35,	16 05,	17.05,
18.15, 19.35, 20.40. 22.05 N.	B * Samo ti avtobusi vozijo	do	Prebenega,	drugi
se	ustavijo v Dolini.
PROGA TRST - DOMJO - RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB	DELAVNIKIH: ob	7.35, 10.35. 12.20,	13.35,	18.05	19.20,
OB	PRAZNIKIH:	ob	9.35	1405	16.20,	19.35,	22.50.
PROGA TRST - ADAMIČ - MACKOVUE Odhodi s postaje	na	Trgu	Stare	mitnice
OB	DELAVNIKIH:	ob	11.,	13.30.
OB	PRAZNIKIH:	ob	13.,	22.30.
PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Liberta OB DELAVNIKIH- ob 18.15.
OB PRAZNIKIH: ob 18.30.
PROGA TRST - PODLONJER LONJER Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.20. 6.40**, 7„ 7.22-*. 7.40 8 07**, 8.25, 8 52, 9.02. 9.30**, 9.49, 10 15,	10.30*,	11 02.	11 20*».
11.40. 12.02, 12.20 12.40. 13.. 13.20**, 13.40. 14.15*	14 45»,
15.16*. >5.45*. 16., 16.20. 16.40.	17..	17.20,	17.40**	18-
18.30**,	18	50,	19.20**,	19.40	20.05**	20.30.	20.52.	21 10,
21.40, 22.15*	22.45*.	23.20.
OB PRAZNIKIH: ob 8., 8.31, 9.01, 9.31. 10.01, 10 31,
11.01. 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut.
* Odhodi s Trga S. Francescc
** Ti avtobusi vozijo do Lonjerja, ostali se ustavljajo v Podlonjerju.
Opravljamo prevoze blaga za tretje z lahkimi in težkimi kamioni ter avtocisternami tudi v inozemstvo. Za informacije kličite telefonski številki 36-794 in 38-651.
cirkus Orfei
Danem zadnji predstavi v Trstu ob 16.15 in 21.15
Nacionalni cirkus Orlei st zahvaljuje prebivalstvu za lep sprejem
PRED PROSLAVO 60-LETNICE USTANOVITVE DRUŠTVA <ZASTflVA>
Kdaj in kako so se Lonjerci lotili načrtnega prosvetnega dela
Tudi naši Lonjerci, kakor 1® znano za vse Primorce In tržaške Slovence, so že zgodaj pokazali svoje veselje do zborovskega petja.
3 pred 63 leti so ustano-vili, takrat sicer še ilegalen Pevski zbor pod imempn ® von». Zbor je vodil pok. 'tele in je z njim nastopil tudi v gledališču Rossetti. To vsej verjetnosti je ta 3'°r nastopal tudi pri cer-i enih obredih, ker so sko-r" vsi pevci peli i cerkve-i posvetne pesmi. Kronika ve povedati, da je ■uiel «Zvon» lep uspeh ob nastopu v gledališču Rossetti.
lonjerci so se učili zborovskega petja najprej na domu pok. Mičeta Coka, P° domače Zupanovega. Na Pobudo pok. Josipa Coka, Po domače Palkovega so ne-*r! zavedni lonjerski rnožje in fantje poleti le-? 1696 ustanovili v Lo-rjerju novo prosvetno dru-“ vo’ ki so mu dali ime * rvsko in bralno društvo astaVa«. Za prvega predsednika so soglasno izvolili zgoraj omenjenega Josipa okg Palkovega. Zaradi zanimivosti naj povemo, da at'. ,v tem zboru peli tudi 1 Me Magdalenčani in sicer °S1P Cok. Ivan Gregorič p Karl Gregorič. V zbo-d; so bili sprva le ■ štabu možje, poznele pa so Pristopali tudi mlajši pev-
rvi aR dve s0 v z'30" • Peli le moški, pozneje
Pristopile še ženske in
le zbor ostal mešan.
tako
^Ledeji društva je bil spr-dr	®0sl'ln'- Konsumnega
I f.. ®' Pevske vaje pa so e* v začetku na domu ^edsednjka Josipa Coka. Vo ^ P°udeval takrat pe-vodja Ražem iz Bazovice. y ia niim je mesto pevo-jl )e Prevzel pokojni An-reej	učitelj s Katina-
‘ Tudi on je poučeval svojem domu na Kati-
nari p ■
„.	'. rri .lavnih nastopih
*	moral nadomestovati
km0V°dia Ražem- ker Cok. sm»i .ol,ii’nski učitelj, ni javno nastopati.
Dok I' Pev°vodja je bil v b- **P Valentič učitelj
gov	Za časa nje‘
ega delovanja so imeli
, vaje v gostilni Kon-
tfru'!,va p" Pu-no I Ro si ie Konsunpz '>stn rUJtv° zgradilo svoje j* j° posl°pje. so bile va-droii* Vs* sestanki v tem dan(-VU'i V hUi’ kjer ie
tec _ ‘tdvenski otroški vr-vzei Valentičem je pre-Bono«mesto Pevovodje pok. 0 *z Boršta, za njim Ivan Marija
Cok. Ko pa je bil slednji odsoten, ga je nado-mestoval prof. Vasilij Mirk, tržaški rojak in znani komponist, ki živi sedaj v Ljubljani. Ko pa se je dr. Cok za stalno izselil iz Lonjer-ja, je prevzel pouk petja domačin pok. Andrej Batič in ga vodil do prve svetovne vojne.
Razen petja je društvo cZastava« prirejalo tudi igre. Ustanovili so dramski crisek. Kot režiserji so se pri tem odseku udejstvovali pok. Cok, učitelj, pok. Stanko Cok. zadružni uradnik ter učiteljice Amalija Cok, Marija Cok in Anica Cok.
Do prve svetovne vojne ie društvo imelo mnogo nastopov v Lonjerju, enega v mestu in več po raznih ckoliških vaseh. Prvi tak nastop, ali veselica, je bila v Lonjerju pri Pušarjevih. Vodil jo je pevovodja Ražem iz Bazovice. Druga podobna veselica je bila na Katinari, v prostorih gostilne Pečar, po domače «Pri Coku». Tretji nastop je društvo priredilo v Trstu, pri Sv. Jakobu, na vrtu nekdanje Ciril Metodove šole, To prireditev je pripravil in vodil pok. Josip Valentič, učitelj v Ricmanjih. Nato je društvo nastopilo pri Sv. M. Magdaleni, v gostilni «Pri Kačunu«, ki je bila last pokojnega poslanca Miklavca. Pozneje je pevski zbor nastopil še pri Sv. Ivanu, na prostoru bivšega otroškega vrtca, na Opčinah, v Ricmanjih. Sežani Borštu in Bazovici.
Najbolj veličastna prire-d.tev je bila ob razvitju društvenega prapora v avgustu leta 1910. Kumica je bila gospa dr. Mandičeva. Pevcev in pevk je bilo takrat 35. kar je vsekakor lepo število za tako vas, kot je Lonjer.
Pod okriljem pevskega in bralnega društva «Zastava» je bila tudi prva ljudska knjižnica v Lonjerju. To knjižnico je ustanovilo a-kademsko društvo Balkan.
Med prvo svetovno vojno je društveno delo prenehalo, ker je bila večina moških članov pri vojakih. Po vojni je prosvetno delo spet zaživelo in petje je takrat vodila domačinka učiteljica Antonija Cok. Tako pevski zbor, kot dramski odsek sta požrtvovalno sodelovala s celotnim sporedom na vseh prireditvah, ki jih je v Lonjerju organizirala tamkajšnja po-diužnica Ciril - Metodove družbe.
Poslednja prireditev pevskega in bralnega društva «Zasiava» je bila leta 1923 v Lonjerju na vrtu pri Blaževih. To prireditev so skušali onemogočiti nekateri miadi fašisti, a se jim to ni posrečilo.
Nadaljnje prosvetno delo je postajalo čedalje težje. Ovirali so ga posamezni fašisti in fašistični zakoni, dokler ni fašistična oblast leta 1926 društvo razpustila. Tudi v najhujših časih fašističnega terorja pa se je večja skupina Lonjercev in Katinarcev pod vodstvom pevovodje Lavrenčiča zbirala skrivaj na pevske vaje tako da ni slovenska pe-
sem v Lonjerju nikoli zamrla.
Med poslednjo svetovno vcjno pa so se lonjerski mladinci in mladinke ponovno in z večjo vnemo lotili dela na prosvetnem področju, seveda ilegalno. Vadili so se v petju, igri in deklamaciji. Cesa so se naučili, so pokazali na prvi veliki prireditvi po o-svoboditvi, ki je bila že maja 1945 v Lonjerju, na vrtu pri Zupanovih.
Takoj po osvoboditvi so Lonjerci obnovili prosvetno delo ne več v »Pevskem ir. bralnem društvu Zastava«, ampak v prosvetnem društvu Lonjer-Katinara.
Pogled na Lonjer
Avtor	partizanske
rojak	Karlo	Pah
KARLO PAHOR
Pred dnevi je praznoval v Ljubljani svoj življenjski jubilej — šestdesetletnico — naš tržaški rojak in priznani slovenski skladatelj Karlo Pahor. Karlo Pahor se je rodil 6. julija 1896 pri Sv. Ivanu pri Trstu. Ze v mladih letih se je začel ukvarjati z glasbenim delom in je V času svojega študija na učiteljišču v Gorici vzporedno študiral tudi glasbo. Tu se je odločil, da se povsem posveti glasbi. Sredi študija pa ga je zalotila prva svetovna vojna, zaradi katere je moral študij prekiniti. Takoj po končani vojni pa se je spet posvetil svojemu delu. Sel je na Dunaj, da bi tu izpopol-
nil svoje znanje — predvsem kompozicijo — toda gmotne razmere mu niso dovolile, da bi svoje načrte uresničil. Vrnil se je domov in od tod pozneje odšel v Bologno, kjer je napravil diplomski izpit iz violine. Kompozicijo, ki se je je bil že prej lotil in ki jo je moral zaradi že prej omenjenih vzrokov prekiniti, je izpopolnil pozneje pr:	skladatelju Slavku O-
stercu.
Življenjska pot Karla Pahorja je bila zelo razgibana ir, kakor za večino slovenskih izobražencev polna težav in grenkob. V Idriji je po končani prvi svetovni vojni ustanovil mnogo obetajočo glasbeno šolo. Kmalu je tudi on zaradi fašističnega preganjanja, moral zapustiti svojo ožjo domovino in iskati zavetje v Jugoslaviji. peloval je kot pedagog, violinski koncertant in pevovodja v Banja Luki, Ptuju in Mariboru.
Med narodnosvobodilno vojno se je kot večina slovenskih kulturnih 'delavcev priključil partizanom in razvil tu veliko aktivnost. Titi-di ustanovitev »Invalidskega zbora«, ki smo ga imeli priliko pred kratkim slišati tudi v Trstu, je njegovo delo. Po vojni se je za stalno naselil v Ljubljani in se posvetil s še večjo intenzivnostjo kompoziciji. Lotil se je tudi in-
strumentalne kompozicije in napisal nekaj kvartetov, nekaj simfoničnih sklad in precejšnje število klavirskih, didaktičnih	del,	sklad za
mladinske . zbore in drugo. Njegova dela so moderno usmerjena-	Pod	vplivom
Slavka Osterca je bil svojca? pristaš konstruktivizma, atonalnosti	in	atematike.
Pozneje se je umiril, opustil nekatere ekstremizme in svoje delo poglobil in pridobil na iskrenosti doživetja.
Jubilantu,	ki mu ni uso-
jeno, da bi svoje delovanje razvil v svoji ožji domovini, Trstu, in ki je dal tako lep delež slovenski glasbeni umetnosti, želimo še mnogo let plodnega dela v korist slovenske umet nosti.
atek Akaden
obračun ob 10-letnici ije za igralsko umetnost
nr> ObleV1- t0 nadvse važ‘ I ga Ih v ?1'0 ie za sleherne- ’ bosti .J odrske umet-set u. nemogoče. De-
Akademiile °d ustanovitve ntetnn^* ^ za 'gralsko u-
Učenih eset gledališko iz-
retisp-' seneracij igralcev,
Pa »v in dramaturgov.
tetek	to	komai	za-
ooet nečesa, kar
n®.i ho
n'etnosfm^auZa igralsko u-n» v Je bila ustanovlje-
hieno P1 ies®ni leta 1945. ačelo * del° P® se ie letg. demije
temelji S°	postavljeni
za usn»-ln-. d®ne možnosti
siovemp!116^' razvoj vsega
'Jenja i 8ledališkega ž>v-
ribora j, 0*rimo se od Ma-
PtUja	Kranja, Celja,
6ledaii£zPreko centralnega „ oaušča v r
?®telo v
marcu naslednjega c Ustanovitvijo Aka-
°pra
v Ljubljani do
gl«,.10 *ud' našega Trsta, 'grah Jrn° 'menike njihovih liko Z] 'n v'deli bomo, ko-I le tnladih sil. Veliko njih letih PUuSt"o v teh desetih biCe ak®demske predaval-»t*to jjdnesli so v svet ne-rp ^ dobrih naukov, kate-dalcel'	. Posredujejo gle-
si»st	ln diletantom, ki
to ^P^raio in kopirajo
■ reha!oga Akademije je to-rejj a.VzSaja umetniški na-, lave* n druge kulturne de-!	ianje	s®mostojno ustvar-
.5koprosv«.(P°uliCnih in liud'
I stanov n gledaliških u-reč? j	Nikakor nočem
j	nikg	n®Pravi šola umet-
Pekepn * ni v "iem samem | Pa i- , Prvega daru, res
’ *v°Jem članku1 P"Udar5a v ; demiie a “ rek,or Aka-' di' tud- ranče Koblar, I ®eie d . Pmetnika ni brez I še VSe njegovo de-I kkušniah eH na osnovnih
<j? bukiuamen	i*
Zi.	’ sproščati ve-
“bliko*	rk!e.paj0- na novo
h°dnče»a	Pripravljati
^sljive Te nika aH za-UvCa t	,ku'turnega de-
Pt>klic	* njPg"v ^ivlJenjski
|	Do18® in tetka je p6t
k učenosti- Dolga štiri leta se mladi talenti seznanjajo, pod skrbnim vodstvom svojih pedagogov, z najrazličnejšimi problemi. A po končanih diplomskih izpitih ni za igralca, režiserja ali dramaturga cilj dosežen; še in še se odpirajo pred njim novi problemi, katere si mora zdaj sam razlagati, katere mora zdaj sam premostiti. Danes se bolj kot kdaj koli va-vedamo, da sodobna gledališča potrebujejo izučene kadre; Novi prijemi, novi diamski avtorji, novi problemi, katerim ni vsak igralec kos. Gledališča širom po Sloveniji so zasedena, kaj sedaj? Osebno sem mnenja, da bo le kvaliteta resne merilo vsakemu angažmaju. Igralci Akademije za igralsko umetnost so prvi, kateri zadostijo takim zahtevam. Kljub današnjemu stanju je še veliko mest V vsakem gledališču za dobrega igralca. Važen je seveda pridevnik, kajti žalostno bi bilo izustiti o igralcu Hamletove besede:	«0,	1-
gralce imamo, ki sem jih videl igrati ali slišal, kako so jih drugi hvalili in še močno hvalili in kateri, da se blago izrazim, niso imelt ne krščanskega glasu. ne krščanske, poganske ali sploh človeške hoje in so se tako ščepiri.i in rulili, tla .?•* m! jo zdelo, kakor da b- kak pomočnik matere narave poskusil delati ljudi pa sp se mu pokazili, tako ostudno so posnemali človeštvo«.
Cenjena imena predavateljev AH1: dr. France Koblar, ^Slavko Jan, ing. Filip Kum-batovič, dr. Vladimir Kralj. Pino Mlakar, Mira Neffat-Danilova, Mihaela Vardjan-SaHčeva, Vera Adlešič-Po-povičeva, Vidi« Jan-»)uvano-va. dr- Janko Kotnik, dr. Lino Legiša, France Brenk, Janez Jerman. Mirko Mahnič, dr. Ivan Marinčič, Ru-dol! Cvetko in Maks Furi-
jan so nam porok, da se to ne bo zgodilo.
Dokaz so nam tudi številne interne in javne uprizoritve, katere lahko gledalci sami ocenijo. Ob priliki letošnje obletnice je Akademija uprizorila poleg javne predstave; Anouilh internih predstav kar štiri #Skrjanček», Strindberg »Oče«, Galsworthy — »Prvi
in zadnji«, Shakespeare — »Kakor vam drago«. Predstave, ki so se vršile v ljubljanski Drami, so kritiki pozitivno ocenili in podčrtali važnost obstoja take ustanove, Jeseni bo v akademskih prostorih odprta slikovna in dokumentarna razstav« o desetletnem delovanju akademije.
H ...a
Dubrovniške poletne igre
Letošnje dubrovniške poletne igre, ki so tokrat že sedme, so se že začele, in sicer pod pokroviteljstvom predsednika FLRJ maršala Tita. Zvečer so že po ustaljenih ceremonialih otvorili igre. V sprevodu je bilo videti dostojanstvenike stare dubrovniške republike in like iz dela Hanibala Lučiča, Palmotičevega »Pavlimira« in Gunduličeve »Dubravke«. Otvoritvena slavnost ie bila zasnovana po Marjan Držiče-vih delih ter delih Gunduli-ča in Palmotiča. Potekala je na prostoru med Kneževim dvorcem, stopniščem cerkve sv. Vlaha, poslopjem dubrovniške mestne občine, mestnim zvonikom in teraso palače »Sponza«.
Poletne igre so se pričele ob bengaličnem ognju in grmenju topov. Trajale bodo do 31. avgusta in bodo v teh dveh mesecih uprizorili vsak dan vsaj po eno dramsko, glasbeno, baletno ali folklorno prireditev na e-nem Izmed 17 naravnih gledališč, ki »lužijo z« dubrovniške poletne mre«
Razen ustaljenih priredi tev, kot je Shakespearov »Hamlet« na trdnjavi Lovri-jenac in »Cid« na trdnjavi Revelin, bodo	prvič u
prizorili v srednjeevropskem ambientu trdnjave Lovrije-nac opero «Lukrecija» znanega angleškega skladatelja Benjamina Binghtona, Skladatelj Binghton bo sam sodeloval pri letošnjih dubrovniških igrah, kjer bo na klavirju spremljal slovitega tenorista P. Pearsa, ki bo i-mel v začetku avgusta solistični koncert v atriju knežjega dvorca.
Letos bo tudi mnogo več-
ja udeležba tujih sodelavcev v glasbenem delu programa. Ob koncu junija bo imel Jurij Bukov iz Sofije klavirski koncert. Tudi komorni trio »Suk« iz Prage bo priredil svoj koncert. V juliju bo prav tako imela svoj solistični koncert znana sopranistka Zinka Kunc, članica Metropolitan-opere v New Yorku. Britanski tenorist Taylor pa bo imel svoj koncert ob koncu avgusta,
Slikar Avgust Černigoj bo razstavljal v Ljubljani
m
Naš tedenski
pregled
V kratkem bo v Jakopičevem paviljonu v Ljub'Jani razstavljal svoja dela tržaški slikar prof. Avgust Černigoj. Na sliki »Tihožitje« — olje
Hrvatsld potopisci 9.-20.
Zagrebška založba Zora je izdala zanimivo, skoraj sedem sto strani obsegajočo kniigo ffrvotshi potopisci 19 in 20. stoletja. V časovnem razmaku Ul Tet nam v njej pripoveduje 55 avtorjev vtise in doživljaje iz svojih potovanj, slika nam pokrajinske lepote posameznih dežel, njihove znamenitosti, njihovo narodopisno in književno zgodovino. V zrcalu družbenih sprememb, vojnih in revolucionarnih pretresov nam podajajo ljudsko nrav, navade in obi-iije-
Z jugoslovanskega zrelišča jr * ta knjiga prvi poizkus potopisne literature. Prof. Slavku Ježiču, ki je knjigo uredil, je služil potopis kot edino merilo pri izbiri posameznih avtorjev ne glede ali zavzemajo ali ne v književnosti določeno mesto. Zato so nekatere strani pisane v preprostem, druge v uglajenem književnem siogu, polnem bleščečih in duhovitih domislic. Od Matije Mažuraniča. očeta znanega književnika Frana Mažuraniča, ki nam opisuje svoje potovanje v Bosno v le*u 183» 40, pa do Petra Scgedina. avtorja «0-s; ml,encev». »Mrtvega morja«. »Potopisov iz potovanj« v New York in San Francisco« je več kot polno stoletje zorenja, očiščevanja in
bogatenja misli in jezika. Toda tudi tisti »vet, ki nam ga na pr. slika Matija Ma-žuranič v svojem preprostem slogu, je že tako odmaknjen, da postaja privlačen. Izpred Sarajevskih vrat po temeljitem pregledu, ki se najbrž ni veliko razlikoval od današnjih pregledov,	kadar	nam je	prestopiti	državno mejo,	sa	od-
vedli Turki Mažuraniča k samemu Mustafa paši. »laj-piej	ga je	vprašal	po	po-
klicu. Ko pa je slišal, da je obrtnik, je rekel, da je že davno mislil, da bi poklical take mojstre v Sarajevo »Dokler vsega ne poskrbim, boš ostal na kapiji«. — »Kaj br.m delal .am?» — »Kadi, kot	kadijo	drugi«.	V	tem
kratkem odgovoru se nam prikazuje razpoloženje, ki je kljub vsemu še danes tipične za Bosno.
V »talijo nns pelie nič ir.an1 kot »edem piscev; novelist Adolf Veber-Tkalče-vič, prevajalec in literarni zgodovinar Vinko l.ozovina, slikar Olon Ivekovič. Anton Gustav Matoš, čigar »Izbrano delo« izdaja sedaj Jugoslovanska akademija, potopisec Anton Messner Spor-čič, Anton Nemčič Gostovin-ski in dramatik Milan Be-govič. ki ga Tržačani poznamo po njegovem gledališkem d»lu, #Brez tretjega«.
Begovič je prežet z ro-
mansko kulturo in nas na svojem potu po Italiji pelje najprej v Recanati, rojstni kraj Leopardija. Pokrajina je vse lepša in lepša, zato ni čuda,, da je pesnik občutil neizmernost in veličino vsemira. tfk pred Re-canatijem je samotni hrib — Termo collc, kjer je nastala znana pesem L'infinito. Po njej nosi hrib ime II col-le delTinfinito. Recanati je srednjeveško mesto, ki mu daje vsebino tisti ubogi, nekdaj tako zasmehovani gcbetto de^la casa Leopardi Napisi na ulicah so vzeti iz njegovih »tihov, spomeniki in reliefi; vse skupaj tvori en sam Leopar-dijev piuzej. Begovič obišče palačo, v kateri je pesnik pisal quelle sudate carte, nad katerimi so se razsipali najlepši dnevi njegove mladosti. Okno v knjiž-rJci gleda na mali trg Piaz-zetta del Sabato del villng-gio. Tam poleg je hišica, v kateri je živela kočijaže-va hčerka Teresa. Umrla je mlad« za jetiko, ne da bi mu mogla odžejati žejo po ljubezni. Silvia jo imenuje v svojih nesmrtnih verzih. Ko jih je pisal, j» razmišljal, da bi bilo v hladnem vodnjaku n* dvorišču konec nad in bolečin,
Po bolestnem srečanju z Leopardijevim duhom hiti Begovič v Benetke! Kakor
Ivu Vojnoviču pomenijo turi' njemu večno Venero, sladki nemir in neustavljiv polet. Ves je prevzet od njihove marmornate romantike in ne more se ustavljati njenemu bajeslovnemu čaru. S to romantiko, pravi, so se oplajali že Bayron, George Sandova, Musset, Goethe, Wagr,er. S človeško toplino riše zlo usodo dveh beneških dožev Marina Fa-lierija in Francesea Fosca-rija, ki ga je republika pokopala z vsemi častmi, potem ko ga je duhovno ubila zaradi nemirne nravi njegovega najmlajšega sina. Toda tiste Benetke, ki so v slikah Tiziana in drugih postale desmrtne, živijo nepo-tvorjeno življenje v obrazu in stasu jiopolnn, deklet, ki se s svojo hojo in ritmiko zdijo kot oživljeni stebri spiralnih kolon v cerkvi sv. Marka.
Tudi v Rusijo nas vodi sedem piscev. Kot prvi ilirski narodni buditelj Al-’ bert Ogn.ian Striga, dalje Zgodovinar in prvi predsednik Jugoslovanske akademije. Strossmayerjev sodelavec Franjo Rački. noVi-r.ar KrUnoslav Herue, politik Stjepan Radič, književnik Avgust Cesarac, ki ga imamo delno ie v slovenskih prevodih, Avgust Landghoffer in največji hr-vatski dramatik Miroslav
Krleža, ki ga poznamo po njegovem delu «Gospoda Glembajevi« in «V. agoniji«.
Krleža je bil v Rusiji leta 1926. Najprej se ustavi ob Kremlju in njegovi apartni lepoti. Iz temnordečega opečnega masiva se dvigajo zlate kupole, čelve-rokotni in osmerokotni stolpi Vmes zelenilo staroruskih klobukov >n ruska narodna ornamentika. Vse to skupaj poje melodiozno in bogato ter se zliva v globok glasbeni motiv. V spremstvu nemškega industrialca Piefenbacha je odpotoval »a Daljni sever in obiskal neko industrijsko mesto, nekdanjo prestolnico Ivana Groznega. Z mojstrskimi obrisi slika večerjo pri Aleksejevih, odkrivajoč brezupno tragiko razreda, ki ga je revolucija strmoglavila z oblasti. Tragiko, ki se spričo nevživetosti Ane Ignatjevne. Aleksejeve žene. že izpreminja v groteskno burko. Toda burka se ne ustavlja ob Ani, nadaljuje se v namišljenem
<Nadaljevanje na 6: strani)
Nil peliko veselje sovjetskega poslanika v Londonu, Jakoba Malika, je Eisenhclver potrdil svojo kandidaturo za prihodnje predsedniške volitve Od kod tako zadovoljstvo pri sovjetskem poslaniku. ni povsem jasno, kajti njegovo pojasnilo, češ da se z Eisen-hoiverjem oni morejo razgo-varjati samo o glavnih evropskih vprašanjih, ni povsem prepričljivo, ker je zna_ no. da je voditelj demokratske stranke Sterenson, ki se ftidi poteguje za mesto predsednika ZDA, prav tako za politiko odkritega sodelovanja med ZDA in Sovjetsko zvezo, morda še celo bolj t-skreno za tako politiko, kakor je to mogoče trditi za sedanjo republikansko upravo, zlasfi 'za nekatere rodilne o-sebnosti, kakor je primer zu-nanjego ministra Fosterja Dullesa, ih podpredsednika Richarda Niiona, ki je že večkrat izjavil, da ie treba spremembe v politiki Sovjetske zveze ocenjevati skrajno previdno in še nadalje krepiti ameriški obrambni sistem v svetu. Res je sicer, da je Foster Dulles na nedavni tiskovni konferenci vrebritl izjavo, ki zadeva destaliniza-ciio v Sovjetski zvezi, kjer je med drugim rečeno, da je mogoče uvati v spremembo mednarodnega položaja, zlasti kar zadeva združitev Nemčije, in da po njegovem mnenju more priti do jirira-kovanih sprememb v drugem desetletju po vojni. Tudi kar se tiče sovjetske politike gospodarske pomori nerazvitim državam, je bil Dulles nekoliko bolj umirjen, kakor pa Nixen v Karačiju, ki je dejal, da si države, ki - sprejmejo pomoč od komunističnih držav, nadenejo rvrv okolj Vratuš. Dulles je. mnenja, da predstavlja sprejem sovjetske pomoči skoraj gotovo neko tveganje, čeprav ne v vsakem primeru.
Ce te izjave, kakor tudi skrajno zadržano stališče, ki ga odgovorni ameriški politiki in državniki imajo tudi glede vseh drugih še nerešenih evropskih vprašanj, da ne govorimo o tem. da Ei-senhotver še nadalje oblitih Ija Cangkajšku podporo ZDA in da je podpredsednik -Ni-xon, ob priliki svojega obiska pri Cangkajšku. celo dejal, da je. vesel, da se bo z njim sestal in da je zanj »prijetno« na Formozi — potem »i res ne znamo pojasniti zadoroljstoa, ki ga je Ma lik pokaral, ko je zvedel ca vest, da bo Eisenhoteer ponovno kandidiral.
Glede razorožitve 30 utemeljena upanja na vsaj o-mejen sporazum.
Komisija ZN za razorožitev, ki sedaj zaseda v New Yorku, bi morala doseči ysaj prve 'ukrepe o razorožitvi zlasti znižanje oborožitve in oboroženih sil, prenehanje poskusov z atomskim or o jem in znižanje vojaških izdatkov. To stališče je zaon-varjal jugoslovanski delegat Brilej in pridružil se mu je tudi britanski delegat Nut-ting, ki je izjavil, da je Ve lika Britanija pripravljena skleniti ne le splošen spora- j zum o razorožitvi, pač pa | sporazumeti se tudi z delni-1 mi ukrepi, kakor jih predla-j ga Jugoslavija, in med k ate- i rimi je omenjeno tudi vprašanje atomskih poizkusov. ZDA napovedujejo, da ameriška vlada pripravlja nove predloge o razorožitvi, in tudi Stassen poudarja, da sovjetski pristanek na višino | oboroženih sil, ki so jo predlagale zahodne države, pomeni »nov, diskreten korak» v zbližanju sovjetske in zahodne teze o razorožitvi. Dodal pa je, da bi do prvega spo-ruzuma o znižanju oboroženih sil in klasične oborožitve lah-i ko prišlo, čim bi se uresničil sistem letalskega in kopen-1 skega nadzorstva.
Medtem ko se z določeno. uprauičenostjo pričakuje, do ! bodo končno le dosegli spo-1 razum o omejitvi oboroženih sil in borožitve med velesi-! lami, pa so u Zahodni Nemčiji, kljub ostremu nasprotovanju socialdemokratske o-pozicije, sprejeli zakon o obvezni vojaški službi, kar prav gotovo ne bo ugodno vplivalo na politiko zbltžanja med obema nemškima republika-
ma, kljub temu da je ustanovitev nemške vojske neki de-mokrščanski poslanec označil za «korak naprej k svobodi«. Kadar neki nemški politik govori o «svobodi», moramo biti vedno zelo previdni, ker je nemško poimenovanje svobode nekaj, zlasti za sosedne narode, skrajno nevarnega.
Ce to nemško svobodo primerjamo z okoliščino, da je Bundestag sprejel sklep, da se odloži ratifikacija sporazuma o jugoslovanskih predvojnih in medvojnih terjatvah, ki je bil podpisan preteklega marca v Bonnu, na jesensko zasedanje parlamenta, vidimo, da gre tudi tu za neko «svobodo». Uradno so sicer pojasnili, da se je to zgodilo iz »tehničnih razlogov«, vsem va je jasno, da so ti tehnični razlogi čisto preprosto izgovor, ker bonu-ska vlada ni zadovoljna z jugoslovanskim stališčem glede rešitve nemškega vprašanja. Znano je namreč, da so se takoj po tem, ko je bilo znano 'jugoslovansko stališče o tem vprašanju — združitev Nemčije je stvar nemškega naroda samega — so se v z a-hodnonemškem tisku pojavile zahteve po odlaganju bonnskegu sporazuma, dokler jugoslovanska vlada ne bi pojasnila svoje politike do Vzhodne Nemčije. Tudi til i-mamo dovolj zgovoren primer, v kakšnem razmerju je ponovna ustanovitev nemške vojske z nemško »svobodo«.
Proces demokratizacije v deželah Vzhodne Evrope si le s težavo utira pot. Tako smo na primer čifali, da glasilo sindikatov Vzhodne Nemčije, »Tribune«, javno poziva vzhodnonemško vlado, naj sprejme strope ukrepe proti voditeljem državnih podjetij, ki «se nečloveško obnašajo proti delavcem, kršijo kolektivne pogodbe in demokratični zakon«. Omenjeni list. pravi tudi, da so «v raznih tovarnah alarmantni pogoji« tn zahteva takojšnje reforme.
V Jugoslaviji se nahaja na obisku egiplski predsednik Naser, ki se s predsednikom Titom razgovarja o najbolj perečih mednarodnih vprašanjih. Kmalu bo v Jugoslavijo prišel na obisk tudi indijske ministrski predsednik Nehru, ki se bo skupno z Naserjem in Titom razgovarjal o rešitvi vseh tistih vprašanj, ki so danes še ovira za čim uspešnejši razvoj politike mirnega sožitja med narodi.
Pri nas pa krščanski demokraciji še vedno ni uspelo premostiti težav, ki so jih pred njo postavili rezultati upravnih volitev, ker ona skuša — kljub nesporni okre. pitvi socialističnih sil — še nadalje vztrajati pri dosedanji politiki koalicije med strankami, od katerih socialni demokrati in republikanci odločno zahtevajo, da se postopno usmeri na lev oin prisluhne težnjam in zahtevam italijanskega delovnega ljudstva.
r h s t
Ul. sv Fran. čiška 20/11L tri. 37-338
sprejema to-serafe ma!« oglase, osmrtnice tu u.ugo od 8. do 12 30 in od 15. do 18. ure.
AVTOPREVOZNISKO PODJF-TJF
FRANC LIPOVEC
Vsakovrstni prevozi
z osebnimi luksuznimi avtomobili Fiat 140(1 za tu in inozemstvo GARAŽA:
Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE:
Ul. F. Severo 6, tel. 33-113
Ribarič Ivan
IMPORT ♦ E X P O K T VSEH VRST LESA IN TKU1H GOKIV
TRST — ULICA F. CIIISPI 14 — TEL. 93-302 ULICA UELLE M1L1Z1E 1» - TEL. 96-310
ANDREJ BOLKO mr. ph.
i vo/, - izvoz
Fmrmaoevlttkr proizvodi In komlkalljm I H S I > Ul. I ORREBIANOA Sl, II
Telefon »1-S1S
Mladina
z vsega sveta
se bo zbrala
Letošnje olimpijsko leto je jubilejno leto: pred HO. leti je bila prva moderna olim-piada v Atenah, kjer so v atenskem , stadionu prvič zaplapolale bele olimpijske zar stave — simbol bratstva med narodi.
Zopet se bodo zbrali — to pot v Melbournu na daljnem avstralskem kontinentu mladi ljudje z vsega sveta, da se pomerijo med seboj v plemenitem tekmovanju. Zbrali se bodo ljudje vseh narodnosti in Vseh ras. Roke si bodo podali predstavniki narodov, ki dostikrat ne goje posebnih prijateljskih čustev drug do drugega. Pelci, črnci, rumeni ljudje poševnih oči — vsi bodo pomešani in glavna odlika med njimi bo zmogljivost v športni borbi. Ce se je doslej kateri ideji posrečilo združiti med seboj na istem torišču ' predstavnike vseh ‘ljudi na svetu, je to pač o-limpijska ideja.
Stari Pierre de Coubertin si je v prejšnjem stoletju zelo prizadeval in nazadnje mu >e tudi uspelo, da so bile obnovljene stare olimpijske i-gre, obenem pa je uveljavil načelo, da so v olimpijski a-reni vsi narodi enakopravni -— veliki in mali. Mladino po vsem svetu je vzpodbujal k nenehni težnji po napredku. Njegovo olimpijsko geslo: Ci-tius, altius. fortius — čeda'ie hitreje, čedalje više. čedalje močneje — je postalo geslo vseh tistih, ki jih povprečni uspehi ne zadovoljujejo. Veliki obnovitelj antičnih olim-piad je še dočakal zadnjo predvojno ohmpiado, toda prihranjeno mu je bilo razočaranje, da bi moral biti živa priča, kam je privedel nauk. ki je bil povsem nasproten od njegovega. Malo pred olimpijskimi igrami leta 1936 je imel Pierre de Coubertin govor z naslovom #Pax olimpica« -— olimpijski mir. Njegove besede so bile usmerjene na bratstvo med narodi. Otročje je misliti, je dejal, da bi pričakovali od narodov medsebojne ljubezni, ni pa utopija prizadevati si, da bi se spoštovali. Toda, da bi spoštovali drug drugega, se morajo najprej spoznati.
Utopist je tudi tisti, ki misli, da bi utegnila olimpijska ideja prinesti svetu mir. Da pa sodi s svojim geslom o bratstvu med narodi k tistim elementom, ki lahko prispevajo k ohranitvi miru. pa je nesporno! Olimpiade so nedvomno tista torišča, kjer se vsaka štiri leta srečajo ljudje z vseh delov sveta, vseh narodov in vseh barv, vseh političnih prepričanj. In kakor.nikjer drugje, se prav na tem športnem poprišču u-. stvarja tista zavest bralstva, zavest, da nihče ni več vreden od drugega, le da je ta ali oni za spoznanje sposobnejši od drugega. In prav tukaj, kjer si vsi udeleženci stoje nasproti kot tekmeci, se vendar ustvarjajo prijateljstva. ki gredo preko najrazličnejših meja . . .
VZPOSTAVLJENE ZVEZE MED MLADINO FLRJ IN ROMUNIJE
Na povabilo Centralnega komiteja Zveze delovne mladine Romunije je uradna delegacija Ljudske mladine Jugoslavije pred nekaj dnevi odpotovala v Bukarešto, kjer ibo prisostvovala kongresu te organizacije. S tem bodo po dolgih letih prekinitve ponovno postavljene medsebojne zveze ter sodelovanje med Ljudsko mladino Jugoslavije in Zvezo delovne mladine Romunije.
Oj, zdaj gremo, oj, zdaj gremo, nazaj
pridemo...
*
ZANIMIVOSTI	IZ	FILATELI
Poštna služba na atlantskem otoku Ascensionu
Na otoku so ladje, Ki so plule na jug, puščale zaboje s pošto, namenjeno v Evropo. Ladje, Ki so plule na sever, so te zaboje pobrale
Taborniki rodu (Modrega vala* so se spet poslovili od mestnih ulic ter odšli k Belo-peškim jezerom. Tam se bodo na tritedenskem taborjenju v čistem gorskem zraku o-krepili ter si v prijetnem razvedrilu, združenem z redom in disciplino, pridobili novih moči za nadaljnje težko delo, ki jih spet čaka po počitnicah
V sredini južnega Atlantskega oceana, skoro 1000 km oddaljen od znanega otoka Svete Helene," se nahaja majhen otok Ascension, ki je danes angleška posest. Ta otok jo bil v preteklem stoletju izenačen z administrativnega stališča z ladjo: njegov uradni naslov je namreč bil «His Majesty’s Ship Ascensionu. Otok je bil skoro neobljuden, ko so ga Portugalci odkril: r.a dan vnebohoda 1501 in je tak ostal do 17. stoletja. Tedaj so imeli mornarji neko čudno navado. Na tem otoku so ladje, ki so plule na jug. puščale zaboje pošte namenjene v Anglijo in v Evropo: te zaboje so pobrale ladje, ki so plule na sever in tako so družine mornarjev lahko dobile njihove pozdrave, ko so ti bili kje v Pacifiškem ali Indijskem oceanu. Tako vidimo, da'je ^ay otekle ^»d .vse-^ ga začetka neločljivo povezali s poštno lslužfco.®Lehi IDliF str Angleži formalno priključili otok Veliki Britaniji, ustanovili tam vojašknojSurišče, da bk.se preprečila zasedba tega otoka s strani ljudi, ki bi ho teli osvoboditi Napoleona iz .zapora na Sveti. .Heleni.. JDn .' leta 1922 je bil otok pod neposrednim nadzorstvom angleške admiralitete; tega leta je prešel pod upravo kolonialnega urada, kot depandansa Svete Helene.
Pisma mornarjev o katerih smo že zgoraj govorili in pisma mornarjev vojaške baze so bila v začetku odposlana brez vsakršne takse in brez vsakršnega žiga. Leta 1864 so uvedli okrogli datiran žig, prve znamke pa so uvedli leta 1867, in to na zahtevo domačega prebivalstva. Te znamke pa niso bile samostojne za ta otok, a le navjdne angleške znamke različnih no-minal. Razumljivo je, da se danes pisma s temi znamkami in tem žigom z lahkoto katalogizirajo kakšnim osebam so pripadale. Mornarji vojaki so namreč plačevali manjšo poštnino.
Leta 1922, ko je otok preža J i	rl	i	iM
—  -------------------------
šel pod upravo ministrstva za kolonije, ali kot ga Angleži imenujejo «Colonial Office«, je takoj dobil lastne znamke-Bili so to pretiski znamk, ki so se tedaj uporabljale na Sveti Heleni z napisom «A-scension«. Leta 1924 so bile te znamke zamenjane s serijo popolnoma lastno temu o-toku. Vinjeta na znamkah je bila slična oni, ki je bila naslikana na znamkah Svete Helene: trojambornik in dva velika «školija». Napis je bil seveda »Ascension«, valuta pa je bila itak ista, ker je v večini angleških kolonij v veljavi angleška valuta. Ker so za tiskanje znamk teh dveh otokov rabili iste plošče in so 'menjavali le naziv otoka, zasledimo na obojih celo vrsto napak, ki jih zbiralci napak z navdušenjem zbirajo.
LetMl934
GOSTOVANJE AKADEMSKE FOLKLORNOPLESNE SKUPINE »FRANCE MAROLT»
Slovenski plesalci v Annemassu
Pajrizvi	in
Med skupinami raznih narodov je bila ljubljanska skupina najbolj navdušeno sprejeta
Te dni se je vrnila s 14-dnevnega gostovanja po Franciji ljubljanska Akademska fclklomo-plesna skupina »France Maro’t», ki je 23. in 24. junija sodelovala na velikem mednarodnem folklornem festivalu v Annemassu tik ob Ženevskem jezeru. Za nastop slovenske skupine je vladalo po-ebno zanimanje, ker jo je prirediteljem priporočila »Nacionalna francoska folklorna zveza«. Slovenska skupina je nastopila v Annemassu dvakrat skupaj s holandsko, italijansko, švicarsko, poljsko in več francoskimi folklornimi skupinami, v soboto zvečer in nedeljo popoldne na odprtem festivalskem prostoru, ki je sprejel v soboto zvečer 3P00. v nedeljo popoldne pa nad 5000 gledalcev. Skupina je obakrat nastopila v zadnji točki in dosegla od vseh skupin naivečji uspeh. Posebno v nedeljo popoldne, ko navdušena množica giedalcev ni hotela pustiti slovenskih plesalcev z odra, tako da so edini na festivalu ponavljali svoje plese. Vsi so bili navdušeni nad Jugoslovani, zlasti pa se je to videlo v nedeljski popoldanski povorki, ki so se je udeležile vse sodelujoče skupine. Množica je
burno pozdravljala Jugoslovane in vzklikala Jugoslaviji.
Takoj naslednjega dne zvečer je skupina nastopila v Parizu, kjer ji je organizacija «Ligue Francaise — les Au-berges de la Jeunesse« pripravila tri nRStope. Dvatisoč-petstoglava množica je v veliki dvorani, ki je sicer namenjena športnim prireditvam v ulici Hugens na Mont-parnassu, že takoj v začetku toplo pozdravila jugoslovanske plesalce, navdušenje pa se je od točke do točke stopnjevalo, tako da se je ob zaključku nastopa spremenilo v pravcati vihar navdušenja Ista slika se je ponovila tudi drugi večer. Skupina je za svojega bivanja v Parizu nastopila tudi pred televizijo in priredila en popoldanski nastop za mladino, katerega si je ogledalo nad 2000 mladih gledalcev.
Skupini je bila v Parizu posvečena vsa pozornost. Tako je bila sprejeta na sedežu društva »Francosko-jugoslo-vanskega prijateljstva«. Mestna občina ji je priredila sprejem v Hotel de Ville de Pariš, kjer jo je sprejel predsednik mestne občine Pariza-Cast je bila skupini izkaza-
na tudi s tem, da je lahko položila venec na grob neznanega junaka pod slavolokom zmage. — Povsod, kjer se je prikazal »Putnikov« avtobus, s katerim je skupina potovala, so ljudje! mahaje ' pozdravljali, ko so prebrali: na avtobusu napis »Ljubljana — Jugoslavija«.
Iz Pariza je skupina odpotovala v Epinal, kjer je prav tako priredila samostojen nastop v okviru festivala tega mesta. Tudi ta nastop je bil za skupino izredno važen, saj je bil festival v Epi-nalu letos eden najelitnejših v Franciji. Omeniti moramo edinstveno poletno gledališče v Epinalu, ,ki je po zagotovilu prirediteljev eno najlepših v Franciji. Tudi tu je slovenska folklorna skupina dosegla velik uspeh, kar pa ni bilo lahko, saj je publika tukaj »zelo zaltevna, . naj o-menimo samo to, da je teden dni pred nastopom 'jugoslovanske! skupine nastopala v Epinalu pariška "Opera. Nastop si je ogledalo nad 3000 gledalcev, ki so bili navdušeni nad izvajanjem skupine.
* * *
V Nišu je bilo meddržavno
atletsko tekmovanje mladincev Jugoslavije in Grčije, na katerem so ponovno zmagali jugoslovanski mladinci, in sicer z rezultatom 101:89. Na tekmovanju je postavil Celjan Lešek (Kladivar) nov mladinski državni rekord v skoku ob palici z odličnim rezultatom 409 cm, mladinski državni rekord pa je izboljšal tudi Hafner (Ljubljana) v teku na 3000 m z rezultatom 8:42.2.
izšla nova se-i -a / raznimi pokrajinskimi molSVi. |ia nftkaterih znamkah
je bila naslikana glava tedanjega angleškega kralja JlTri-ja Na eni znam-ki vidimo zernljevuj^toj^^na drugi — kit je 'i najlškdjjjskarakt eri stična »gpFjeJia prsi polovici vinje-te naslikana morska lastovka, 'na' drugi'”pa takožvana TTWT-deatvake Fair« ali »Sejem zbujenih ptičev«. Morske lastovke namreč na tem otoku imenujejo s tem nazivom, ker se ti ptiči enkrat na leto zberejo na otoku in položijo tam svoja jajca. Pri tem pa rogovilijo za nekaj dni, tako da so domačini prav vznemirjeni.
Znamke z enakimi vinjetami, a z različno podobo kralja, so bile izdane za časa vladanja Jurija VI- Ta serija ja zelo zanimiva zaradi številnih zobčanj, ki jih tu zasledimo. Tiskarna De La Rue, ki je te znamke tiskala, se ie morala zaradi bombardiranja med vojno seliti in zaradi tega je v tiskanju znamk nastala večkrat zmešnjava. Seveda ne manjkajo tu znamke, ki so lastne vsem angleškim kolonijam, za Srebrni jubilej, za UPU, za ustoličenje Elizabete II.
Na otoku uporabljajo samo dva žiga in ni nič čudnega če zasledimo pisma z znamkami Ascenšiona in z žigom Svete Helene. Uporabljanje znamk—auti kolonije v drugi je namčeč dovoljeno. Poleg tega pa zasledimo poštne pošiljke z znamkami Ascensio-r.a tudi z žigi nekaterih angleških trgovskih in potniških ladiji, ki vršijo redno službo v tem delu Atlantskega oceana.
Znamke angleških kolonij so vedno vzbujale zanimanje filatelistov zaradi svoje lepe izdelave in zaradi maloštevilnih serij-.Zaradi tega si lahko povprečni filatelist uredi popeklo zbirko posamezna an-gijpkf vk|oj.j| j *vv mr
prjnerp |s<fcifsio#a- -# z lenkostno vsoto.
sem
am
ma-
dele Antarktike, izdala znam kti-aa ta uzeiulta. Nov o ozemlje, imenovano «Terres Au-strales et Antarctiques fran-vaises« je dobilo pred kratkim šest frankovnih in dve letalski znamiki. Vinjete na
V Jugoslaviji Je že nekaj časa v prometu prva serija znamk »Jugoslovanska umetnost skozi stoletja«. Med 12 znamkami so tudi gornje tri, na katerih so upodobljene Radovanove figure na portalu katedrale v Trogiru iz I. 124«, detajl freske iz samostana Sapočani in srednjeveški bogumilski nagrobni kamen iz Radimlja v Hercegovini
znamkah prikazujejo an*ark-■ticno pokrajino in živali, ki tu žive. Zbiralci znamk z živalmi imajo tu nov material za svoje zbirke.
Tunizija je postala neodvisna. Zaradi tega je domača poštna uprava poskrbela takoj za nove znamke, ki naj zamenjavajo tiste, ki so bile do sedaj v prometu. Vidi se, da so bile znamke napravljene v isti tiskarni v Parizu, kjer tiskajo vse francoske znamke in da so bili tudi u-metniki, ki so znamke pripravili. isti Napisi so v arabščini in francoščini in se razlikujejo od prejšnjih le v tem, da ni med njimi več napisa «RF» (Republique Francaise). Prve znamke imajo portret Beya in nacionalističnega prvaka Farhata Hacheda, ki je bil ubit le*a 1922. ter prikazujejo alegorijo s-vobode.
V preteklem mesecu je bilo. izdanih po celem svetu precej športnih znamk. Češkoslovaška je izdala tri znamke za tri različne prireditve: prvo za mednarodno kolesarsko dirko Varšava-Berlin-Praga (prikazuje dva kolesarja). drugo za evropsko žensko prvenstvo v košarki, ki je bilo v Pragi (prikazuje dve košarkarici), in tretjo za propagando za olimpiado v Melbournu (lahkootletne discipline). Poljska je izdala dve znamki s kolesarjem na čast mednarodni dirki Varša-va-Berlin-Praga. Švedska je izdala pet znamk v počastitev olimpiade konjskih športov, ki je bila pretekli mesec v Stockholmu. Znamke prikazujejo grškega konjenika, povzetega po znani sliki kiparja Fidje na Partenonu v A-tenah. Brazilija je izdala eno znamko v počastitev otroških iger, kjer je prikazan tek deklet. Nogometno igro prikazujejo štiri znamke Španske Gvineje, medtem ko je ena japonska znamka posvečena prvenstvu «ju-do», ki je bilo letos v tej oddaljeni az.ijski deželi.
» » *
Tudi Romunija je sledila zgledu nekaterih vzhodnoevropskih držav, ki so v zadnjih letih izdale serije znafiVlv ‘z živalmi, ki živijo v deželi. Pred kralkim je namreč izdala kar dvanajst znamk, ki so precej lepo izdelane.
* * *
Sovjetska zveza je v «ad-njem mesecu počastila z znamkami kar tri ruske slikarje ■in enega izumitelja. Ena znam. ka s portretom slavljenca je posvečena slikarju N.A. Ka-satkinu (1859 do 1930), dve gnamki pa sta posvečeni slikarju A.E. Arkhipovu (1869 Ho'" 1930): na obeh znamkah je prikazana ista slika, namreč slika z naslovom «Na obrežju Oke«. Tri znamke pa so bile posvečene slikarju V.G-rerovu (1833 do 1882); ena znamka prikazuje slikarja, drugi dve pa reproducirata njegovi sliki »Lovci med počitkom« in »Ptičar«. Vse znamke, ki reproducirajo razne slike so tiskane v večbarvnem tisku. Ena znamka pa nas spominja na mehanika :n izumitelja I.P. Kulibina (1735—1818); njega vidimo na znamki med raznimi instrumenti. Poleg teh pa bo SZ v najkrajšem času izdala tudi znamke na čast generalu Su-vorovu,
* * *
Na italijanskem filatelistični m področju letos vlada mir. Njč več zajiorednih izdaj novih znamk. Glede nadaljnjih izdaj je gotova le izdaja evropske znamke, ki bo prišla na svetlo 15. septembra. Medtem pa napovedujejo izid dveh najvišjih vrednot fran-irovne serije «Siracusana», k: je sedaj v veljavi. Novi znam-
Kaj sta doživela Marko Irt Metka
*
mm:
test
'f , VčžSv;:	-v.'
.	■-■	■•	^	7.
»Nič škode, velikanska sreča!« je zaklicala deklica. Nato je stopila z bratom neko-' liko stran in mu povedala, v kaki nevarooMi je. Tudi Ali Mustafa je pristopil in rekel nazadnje:
»Jaz se bom tu skril, da me dr. Grom In Domani ne vidita. Tu imaš posebno pripravljene majhne klešče. Z njimi lahko odtrgaš pečat, ne da bi ti kaj škodoval.:
Samo glej, da te nihče ne bo opazoval pri delu«.
Nato Je odšel.* Kmalu sta prispela dr. Grom in Domani. Dr. Grom je dejal malomarno:
»No zdaj sta oba tu. Ko bo rov prost, bosta torej šla oba do vrat z zelenim pečatom in tam odstranila pečat, /a nadaljnje delo se pomenimo, če bo se treba.
Pri teh zadnjih besedah Je zlobno pomežiknil Domaniju. Baš tedaj je pristopil nadzornik delavcev z. izjavo, da je pot prosta. Otroka sta šla sama v rov in sta postala pri vratih. Marko Je nastavil klešče in na mah je bil pečat odtrgan.
ki za 500 in 1000 lir bosta prikazovali Donatellov kip »San Giorgio«, ki se dandanes nahaja v Narodnem muzeju Bargello v Florenci. Znamki bosta tiskani v bakrotisku; u-pati smemo, da bodo za znamki s tako visoko nominalo u-porabili tudi lepe barve.
Mia Slavenska o baletu
Svetovno znana baletna plesalka Mia Slavenska je nedavno v listu Theatre Arts objavila članek o baletni u-metnosti in o svoji plesni karieri. Med drugim pravi: «Za dobrega plesalca je predvsem nujna stalna dobra fizična kondicija. Od svojega devetega do dvanajstega leta sem bila vsak dan od devete ure dopoldne pa do druge ure popoldne na vajah, vsak večer pa sem nato nastopala v zagrebškem gledališču. Po dvanajstem letu sem pričela s turnejami. Pri pariških m dunajskih baletnih učiteljih so bile moje vaje še intenzivnejše.
Instrument baletnega plesalca je njegovo telo, zato mora vse svoje misli osredotočiti nase in ta instrument kar najbolj varovati.«
Slavna Zagrebčanka piše tudi o delu v Metropolitanski operi v New Yorku, kjer je bila dve leti prva baletna plesalka, ih o tem, kako je s Šestnajstimi leti prvič nastopila v zagrebškem gledališču kot prvakinja baleta. Plesala je v Rimski-Korsakov Šeherezadi. O baletu v ZDA pravi, da nekoč ni bil posebno priljubljen, danes pa ga zelo cenijo. mnogo bolj kot kdaj koli prej.
FEDERIC0 GARCIA L0RCA
Mala balada o treh rekah
Gvadalkvivir se vije med oljkami, oranža' mi.
A granadski reki dve s snežnih gor med žilo speta.
Oj, ljubezen, ki bila je in prešla!
Nosi veliki Gvadalkvi'
vir
brado is granatovcev, a granadski reki dve, ena kri in druga solze. Oj, ljubezen, ki je izhlapela v zrak!
V Sevilji se odpira pot za lahne jadrnice. Križem po vodah gra-nadskih jadrajo edino vzdihi. Oj, ljubezen, ki bila je in prešla! Gvadalkvivir, visoki stolp
in veter med oranžami.
Dauro in Genil, stolpiči
nizki, mrtvi nad vodami.
Oj, ljubezen, ki je izpuhtela v zrak! Kdo trdi, da voda nosi blazne in vročične krike!
Oj, ljubezen, ki bila je in prešla! Nosi cvetje pomaranč in oljke v tvoje morje, Andaluzija!
Oj, ljubezen,
ki je izpuhtela v zrak!
Pred dvajsetimi leti s° med Špansko državljansko vojno Francovi fašisti u-morili še mladega pesnika in dramatika Federica Garcio Lorco. Mnoge njegove pesmi sodijo med najlepše v evropski liriki novejšega časa., v slovenščino jih je mnogo prevedel Peter Levec.
S kopanja se vračajo
 * ..........
Otroci iz slovenske kolonije v Devinu, kjer imajo prii^ počitnice
Oglasov ne plačuje trgovec, ki oglase naroči in tudi ne kupec, ki pri tem trgovcu kupuj* V resnici plača oglase konkurent, ki sam H* oglaša	Herbert	Casso*
POŽAR ARTEMIO E«!
TOVORNI PREVOZI
v vse krofi tudi v mozemstv0
—j
IMPEXPORT
TRST, ULICA C. BAT TISTI STEV. 23-1 NAD-Tel. 44-208 - Telegr. lMPEXPORT - TRIESTE
r, UVAŽA:	IZVA7.A:	,
Vsakovrstni Ins. drva za	tekstil, kolonialno hM,.
kurjavo, gradbeni material	j„ raznovrstne strti'
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJ   ^
— S —
15. julij* 195*
kultur'
OB KOŠNJI
Cesar vi. napravil junij, je prevzel julij: spraviti mora krmo pod streho. Preteklo ne-deljo je bila nekakšna otvoritev košnje. Povsod se je močno čutil oni značilni vonj po pokošeni travi, ki je vsem tako prijeten. Nekoč me je Panj opozoril neki zdravnik, oeš da je vonj po kuminu — tako ga je on imenoval — najboljše zdravilo posebno za živčno bolne. Kot kmečki sin se ga je v mladosti, ko je kosil, grabil in metal seno na senik, dovolj naužil. Tudi spal Je na svežem senu, kar je u-einkovalo posebno osvežujoče. Pad je naglašal, da je njegova mladost pomenila zanj rezervo zdravja-
Delavcu in kmetu se nedelj, tki počitek zelo prilega. A ta mesec jim je pomenil drugačen račun,- zapeli mora kosa ln to čimprej, dokler ne ho touce izsesalo travi preveč v'-age in ji zmanjšalo hranilno vrednost. Jn naši vaški delavci znajo tudi brusiti koso m se njihove mišice razumejo tudi na kmečke posle. Drug drugega podprejo, drug drugemu si dajo neno roko» in delo gre neverjetno naglo izpod rok. Ali ni to vzajemno sodelovanje razveseljiv pojav, ki kaže, kako si zna delovni člcvek medsebojno pomagati trt izvleči iz zadrege. Pravkar Jo v nemali zadregi za delov-ne moči. Ta medsebojna pomoč ob košnji bi se dala raztegniti tudi na druge pri meto in vedno v veliko gospodarsko in moralno korist naših vasi.
Prijetno je videti na pokošenih senožetih lepe redi tra-ve «Kot bi ga naložil,» pravijo zadovoljni in od songa °žgani kosci. A niso povsod vedno bogate redi. Kjer se je gospodar mudil na senožeti 1'tdi med letom in posvetil tudi temu zemljišču nekaj skr-hi kot za njivo in vinograd 'čiščenje, sejanje plemenitih tre, v, gnojenje i.e.), ta vozi "omov več in boljše krme in z njegovega senika veje krepkejši vonj po kuminu. Ko sem vprašal nekega naprednega kmeta, če mu je žal truda ta stroškov, ki jih je imel ^ izboljšanjem travnika, je rekel,- «Cudim se, kako sem mogel čakati s tem delom to-t'ko let. Ta kos (okrog pol ha) mi je spravil v hlev eno ži-vinče več. V dveh letih sem s povečanim pridelkom kril izdatke za izboljšanje. Se drugi svet bom popravil in senik ne bo nikoli več tako stromašen kot je bil nekoč m tudi njive ne. Premalo zna-•es°’	pomeni dober trav-
, ’ za v n p r e dr k našega go-
sDodarstvaln
Torej tako, kot neprestano ponavljamo in svetujemo. Želeli bi, da bi pravilno sprejeli in razumeli vsi, ki jim je ta nasvet namenjen. Gre za prvo'in najvažnejšo zadevo našega gospodarja, ki želi na svoji zemlji napredovati. Vprašanje je osnovnega gospodarskega pomena. Dokler ni ta zadeva rešena, kot to zahteva napredno gospodarstvo, je zaman govoriti o umnem kmetovanju. Pravimo, da bo kmetijska tehnika v večji meri prodrla tudi na Kras in tudi tukaj napravila kakšen čudež v obliki izredno lepih in kakovostnih sadežev. Ni pretirana ta napoved. V kolikor pa se komu tako zdi, je to le posledica zaverovanja v stare navade. Vse gospodarstvo napreduje. In tudi kmetijstvo. Tudi pri nas, čeprav preveč počasi. Kakšna je na pr razlika med nekdanjim in sedanjim vinogradništvom! Ko je trtna uš v preteklem stoletju uničila staro trto, je bilo treba vinograde na novo napraviti tako, kot sezidamo vas. če pogori. A pri tem so se uporabile različne nove izkušnje. Te so toliko bolj potrebne danes in zlasti v naših razmerah v vseh kmetij sko-gospodarskih vejah.
A podčrtamo: Naj naše gospodarstvo kakorkoli prilagodimo novim razmeram, in naj se tehnika pri tem še tako uveljavi, če ne bomo umno upoštevali pravila, da je za uspešno kmetovanje neogibno potrebna krmska baza, bo vedno nekaj šepalo-
Kvalitetno kmetovanje se m: more več zadovoljiti s tem. kar nam ponuja sama narava. in zahteva, da poseže vmes in sodeluje umna človeška roka s pomočjo novih znanstvenih in tehničnih izsledkov. Mnogo je teh, ki so nam žal nepoznani in jih še nismo preskusili niti nismo še preskusili na tem področju svojih sposobnosti, kot jih preizkušamo pri drugih gospodarskih vejah. Nismo sposobni le za uspešno rabo obrtnega in industrijskega orodja ip strojev: prav tako bi znali uporabljati vsako kmetijsko-tehnično pripravo, le če bi naše mlade glave in roke imele za to vsaj nekaj ustreznega pouka.
Ob letošnjem vonju po ku-rrr.nu imejmo to dejstvo v resnih mislih in začnimo odmotavati svoj gospodarski klobčič tako, da se nit ne bo trgala in bo naša gospodarska nsnova pravilno postavljena. Torej: dobra krma.s-travnikov in deteljtšč — več živine in gnoja ’-*- veSji pridelki.
Dopisi iz naših krajev
BRlSČIKI
Naša jaroa je znana tudi iz. ven države in inozemci se vedno bolj zanimajo zanjo Se bolj bi se, če bi bilo več propagande in bi nudil’ turistom večjo udobnost. V ta namen bi se morala proglasiti naša vas za turistično področje in ji s tem nuditi določene gospodarske ugodnosti Res je čudno, da pristojni organi tega ne uvidijo in razumno upoštevajo. Ze toliko časa se borimo za javno telefonsko govorilnico, torej za najenostavnejše občilo. Upamo, da bo to skoro ugodno rešeno.
Obračamo se na našo občino s prošnjo, da se zavzame da dobimo čimprej svojo šolo, ker se bojimo da bo zadevna oblast kljub obljubi za njeno ustanovitev v novem šolskem letu s tem odlagala.
Opaziti je tudi pri nas malo večje zanimanje za zemljo. Želeti bi bilo, da bi ustvarili pogoje za boljšo živinorejo, za kar bi bilo potrebno postopno izboljšanje travniškega sveti. Takšni primeri so tudi ietes pokazali, da je to gospodarsko utemeljeno.
posleni pri gradnji ceste Trst-Benetke; dela bodo trajala ?e
precej dolgo in upamo, da bodo mladeniči, tudi ostali na delu. Seveda bi bilo bolje, da se izučijo v kakem poklicu, toda v ladjedelnici, kamor je vedno hodila na delo naša mladina, sedaj še ni mesta za nove delovne moči, počakati bo treba najbrž še nekaj le.
SAMATORCA
MEDJA VAS
Trava po naših senožetih je letos redka in bo seneni pridelek daleč	za	lanskim,	ker
je zima močno znižala ta pridelek tudi v furlanski ravnini, Ze sedaj	je	cena	sena o-
krog 1300 lir	za	stot,	kar	po-
meni, da bo kasneje še močno narasla. Zato smo glede krme v skrbeh. Je pa res, da bi mogli na naših travnikih pridelati več krme, če bi jim tudi nekaj dali, ne pa z njih samo jemali.
Kot je znano,	ima	pri	nas
dober kamnolom dekorativnega kamna g. Noventa, oče tragično preminulega kapitana ob barkovljanski obšfli. Njegovo delavstvo, ki ga spoštuje kot poštenega in socialno čutečega moža, glohoko sočustvuje z njim. Tako tudi vsi vaščani.
J A M L J E
Le poredkoma se oglašamo v časopisu, posebno spomladi in poleti, ko imamo na njivah in senožetih mnogo dela. Kot drugod se je tudi pri nas zaradi dežja košnja precej zakasnila, vendar u-pamo, da bo za živino na zimo dovolj krme. Velike preglavice pa nam še vedno dela pomanjkanje vode, saj je znano, da smo v naši vasi, kakor drugod na Krasu, še vedno brez vodovoda. Predvsem trpi pri tem živina. Zaradi tega smo se pred časom zelo razveselili, ko smo čitali, da namerava doberdob-ska občina v dogovoru z vodovodnim konzorcijem za Vzhodno Furlanijo napeljati vodovod tudi na Kras. Upamo, da se bo to vprašanje čim prej rešilo in bo tudi pri nas končno tekla voda, katero zelo potrebujemo.
Sicer pa smo še vedno zelo zapuščeni in lahko rečemo, zapostavljeni od strani naše občine. Ze več let se govori da bodo v Jamljah gradili novo osnovno šolo, saj nam ta, v katero sedaj zahajajo naši otroci, pač ne more biti v ponos. Poslopje, v katerem se uče otroci, je vse prej u-porabno za kaj drugega kot za šolo. Toda vsako leto smo znova razočarani, tudi letos je jesen že pred vrati, pa še vedno ni bil postavljen niti kamen, ki bi pričal o gradnji novega šolskega poslopja.
Drugače pa je izvenšolska mladina še precej zadovoljna, tisti, ki se niso zaradi pomanjkanja dela vključili v razne poklice, so začasno za-
molzno obdobje ali laktacija
Po telitvi začne krava daja-" mleko. Pred ponovno tekla ° pa Pr®su®'- Cas, ko
k ava daje nepretrgoma mle-
dDtr~ to ie' odkar ie telila, Kier spet ne presuši pred ■ ednjo telitvijo — imenu-molzno obdobje ali n .ovn°l laktacijo. li" 0*z'na laktacije je pri raz-k^oih kravah različna:	so
f, ave’ ki zgodaj presušijo, u8e pa je treba cei0 prisil-turi Presu®’fi- Spreminja pa se di dolžina laktacije in s m,m, seveda skupna količina »neka pri isti kravi od te-i ve d° telitve. Pri tem ima-velik pomen zunanji vpli-Vl na žival.
dob6 spremliafno molzno ob-do ^ °d njegovega začetka ne j°nca' opazimo, da krava nr, ♦ ,3® . naiveo mleka takoj ,jan e dv‘. Količina mleka na oh * ,pn Posameznih kravah ra»r 6	d,:)	telitve	dalje
treh a° naraača' dokler v lit,,;	°*niih	tednih	po te-
čet’ ne doseže vrhunca. V začnem,.mesecu Po telitvi se na Ho upn“ količina mlek*
~s,;f,u'*
K'
dva me	1{ler	krava	nekako
sušil,	.	J o	moramo pre-
ma'’h * Tleka lle izgubi sa-sebe. So pa tudi kra-
ve, ki presuše mnogo prej, celo tri do štiri mesece pred telitvijo. Največkrat ni vzrok tako zgodnje presušitve slaba sposobnost krave za pridobivanje mleka, marveč bolj nezadovoljivi življenjski pogoji, n. pr, neprimerna krma, pre-utrudljivo delo, bolezni itd. Velikokrat je tega kriv tudi slab molzač. Ce pa so kravam takšne neugodne lastnosti prirojene — so dedne — njihovega zaroda ne bomo u-porabljali za pleme, pa tudi krave same bomo čimprej izločili iz rele.
Dnevna količina mleka se po doseženem vrhuncu zmanjšuje tudi pri kravah, ki se niso ponovno obrejile. Ugotovljeno je. da daje krava vsak naslednji mesec za približno 5 odstotkov manj mleka, kakor ga je dajala v prejšnjem mesecu.
Ce bi na teden, štirinajst dni ali vsak mesec zapisovali, koliKo mleka je krava dala na dan — tako da bi na papirju vsak liter pomenil neko določeno razdtfljo v navpični, vsak dan pa dolžino v vodoravni smeri ter bi končno potegnili črto, ki bi povezala obe smeri, bi tako dobili za mlečno obdobje vsake krave pregledno krivuljo. Strokovno se takšna krivulja imenuje laktacijska .(ali mleč-
na). Vsaka krava ima v molznem obdobju svojo posebno laktacijsko krivuljo. Krivulje različnih krav so si tem bolj podobne, čim bolj je živina iste pasme selekcionirana (odbrana) in čim bolj enake krmske obroke ji pokladamo.
Glede na to, ali količina mleka na dan narašča ali se zmanjšuje, se laktacija deli na čas po telitvi, ko količina mleka na dan narašča, in na čas, ko se zmanjšuje. Koliko mleka bo dala krava v molznem obdobju, je odvisno od tega, kako jo bomo krmili pred telitvijo in po nji. Odločilni za laktacijsko molznost so torej prvi dnevi in tedni po telitvi, ko količina mleka na dan še narašča. Ce se nam tedaj ne posreči povečati molznosti, krava do prihodnje telitve ne bo dala toliko mleka, kolikor bi ga mogla. Z dobrim krmljenjem pred telitvijo, to je v času, ko je krava «suha», dosežemo, da si žival nabere v telesu zalogo, ki pripomore, da se molznost poveča, ali prepreči, da se količina mleka na dan v prvem razdobju laktacije ne zmanjšuje. Tako izkoristimo gospodarske sposobnosti krav kar najbolj, in sicer za vsako molzno obdobje posebej.
INZ. JAKA FERJAN
Trte so kljub neugodnemu vremenu še dobro ocvetele. le črno grozdje je nekoliko redko. Njene sovražnike uspešno zatiramo. Sploh uživa trta pri nas posebno prednost. Ce bi se tako zanimali tudi za druge rastline, bi to pomenilo znaten gospodarski napredek. Sedaj imamo dosti posla s košnjo in si zato želimo vsaj še nekaj suhih dni. Tudi nam bi dobro služile stoge (drogi z navzkrižnimi klini) za sušenje sena; te so. pripravne za sušenje zlasti v vlažnih dneh in se krma (ker je na z.raku) tako močno ne skvari. Mislili smo, da nam je zima fige docela uničila. V zavetnih legah, kot jih je po naših dolih dovolj, pa so fige pognale. Seveda bomo ob letošnji pridelek tega okusnega in zdravega sadja. Ene gosenice so nam precej oklestile češnje, druge pa hrastovino in gabrovino. Sploh je letos polno raznega mrčesa — k. t v zasmeh ostri zimi. Norčav-ci pravijo, da je mrčes postal bolj inteligenten in je boljši vremenoslovec od ljudi. Gotovo je pravočasno zaslutil zimo in se dobro zavaroval. Treba se bo boriti proti tem škodljivcem z umetnimi sredstvi in se jih posluževati vsaj pri sadnem drevju.
Se ee nas loteva smeh, ko se spomnimo, kako duhovito jo je neki domačin zagodel našemu dušnemu pastirju na njegovo preveč gorečo skrb za nekatere njegove ovce Njegove pismene pretnje so bile bob ob steno, ker se današnje ovce tudi v Sama-torci ločijo od nekdanjih in Imajo svoje lastne glave in svojo razsodnost ter dobro ločijo pšenico od ljuljke ali vero od verskega (političnega) izigravanja. Tudi mi bi pozdravili dušnega pastirja, ki bi se drugače zanimal za svoje farane in bi nam nudil vsaj nekaj tudi «za to posvetno))
BAZOVICA
Pred vojno je bil v pari vasi semenj enkrat na mesec, a še takrat so prodajali oziroma kupovali le živino, ki so jo tudi zamenjavali. Danes živinskega semnja ni več, pa ga tudi ni treba, ker se okoli kmeta, ki ima živinče naprodaj, takoj zberejo prekupčevalci in trgovci. Plačajo pa slabo, ker ne pomislijo, koliko truda stane živinorejca, preden vzredi kravo, vola, tele.
Sedaj imamo sejem dvakrat na mesec, in takrat je okoli naše cerkve precej živahno. Kramarji pripeljejo vseh vrst blaga, od čevljev, moških in ženskih oblek pa do kuhinjskih potrebščin in igrač. Blago prodajajo po ugodni ceni in zato ljudje, tudi iz Jugoslavije, ki prihajajo k nam ? obmejnimi	propustnicami,
pridno segajo po njem. S tem si namreč prihranijo za avtobus, ki je precej drag. Želeli pa bi, da nam kramarji postrežejo s še večjo izbiro blaga in nižjimi cenami.
VASCAN
jemnega! Samo zdi se mi. da je njeni ljudje .ne znajo ceniti. Vse je močno zanemarjeno, Kakšno je to ljudstvo, ki si ne zna napraviti raja v raju?»
Vse sem razumel in me je močno zabolelo. Priznati pa sem moral, da imajo prav. Naši paštni, naše mandrije. so nazorna podoba bolj naše duševnosti kot pa socialnih razmer. Kako naj sicer imenujemo zapuščeno in zaple-veljeno zemljo ob naših domovih, zemljo, ki je . našim prednikom, starim mandrijar jem, rodila vino in sadje, zelenjavo, cvetje in še kaj! Le redke so izjeme.
Trst je pred nosom in je nudil in še nudi boljši zaslužek. ker zemlja bolj redko m slabo plačuje. Vse to je resnica. A je tudi resnica, da mesto stalno izloča delovne roke iz delovnega procesa, da se zaslužki krčijo, da niso gotovi; da narašča število «mr-tvih rok« (brezposelnost) itd Obsojati moramo zaposlene in nezaposlene, če imajo svoj dom le za streho, ne pa za celico, ki jo napolnjujemo z razumno ljubeznijo, življenj sko voljo in vero vanjo.
Ce nas zemlja, kjer naš dom stoji, ne more prerediti, ali jo moramo zaradi tega zanemariti? To je naše slabo spričevalo. Čimbolj smo z domom zvezani in čimbolj vrednotimo njegov temelj (zemljo), tem laže vztrajamo v borbi za obstanek.
Vem, da ne bo to moje pisanje spremenilo te težke barkovljanske slike. Hotel sem le povedati sodbo, ki jo imajo tujci o nas. A tudi ne glede na to bi bilo vsestransko koristno, če bi našo redko naravno krasote s svojim umnim prizadevanjem še stopnjevali.
PRAPROT
Kot smo že poročali, imamo v vasi traktor, Dobro služi nam in sosedom nele za oranje, ker je uporaben tudi za vožnjo. Ko je razvozil iz našega jusarskega gozda borove veje (debla smo prodali), je zaposlen z dovažanjem krme. Nič ne škodi, če s tem prikrajša razpoložljivo vprežno živino, ki ji delo v vročini in mrčes nič preveč ne koristita.
Naš kamnolom pod gornjo vasjo kaže, da bo dajal precej dobrega sivega kamna. N'ma masivnih sten, pač pa ima mnogo ((samcev,« t. j. samostojnih kamnov z-nekaj kliničnimi metri (tuporabnesa kamna«.
DEVIN
V soboto smo d ibili novega župana in nc r občinski odbor, ki bodo št ri leta u-pravljati občino. Ni lolga ta doba, a pomeni »takšno časovno razdobje, da m.-re pokazati dobro ali slabo občinsko poslovanje. Ti posli so drugačne narave od nekdanjih ker segajo v vse javne zadeve in trčijo na tidj vprašanje materialnih sredstev. Zato bo moral obč>.sxi svet (odbor) razpoložljiva finančna sredstva uporabljati toliko bolj vestno. Potrebe- imamo
vsi, vendar so ene večje o drugih in iz tega a.i one-g vzroka bolj nujne. Pri tem j treba nepristranosti in up-števati vprašanja splošnega i krajevnega pomena. Volve ki se sedanjim občinskim sv« tovalcem zaupali Svoj glas, h do zadovoljni če bodo videl da se oni pošteno prizadev:; ,io za napredek občine i n jir bodo o svojem poslovanju ,ti di večkrat poročali.
S E S L J A N
Pravijo, da je Sesljan . tur stično naselje. To pomeni, d ima po svoji, prirodi, legi i podnebju takšne pogoje, d bi lahko to bil turistični kra v mnogo širšem pomenu besede, kot pa je danes.
V poletni sezoni je vse ool-no turistov; največ je Nemcev, vidimo pa tudi Francoze, Angleže, Belgijce in celo A-merikance, ki se naselijo ob nekdanjem ameriškem kopališču z vso kuhinjsko in spalno opremo. Prišlo pa bi; jih še mnogo več, če bi imeli tu razne udobnosti, brez katerih si danes ne 'moremo zamisliti modernega turističnega naselja.
Toda na žalost je vse polno pomanjkljivosti in nedostat-kov, .ki so tudi v ostrem nasprotju z najosnovnejšimi in nujnimi lokalnimi potrebami. Te spadajo v pristojnost občine oziroma ustanove za pospeševanje turizma.
Ali je Sesljan dejansko turistični center, če nima u-rejenih poti, razglednih točk itd? Ce nimamo niti vode v središču vasi. javnega stranišča, zimske kopalnice, avtobusne postaje? V občini imamo štiri zdravniške ambula-torije. a peti v Sesljanu manjka. Mar so večjega pomena Mavhinje — Sempolaj? Koliko nesreč se zgodi na naši cesti ob tolikšnem prometu, a ponesrečenci morajo čakati na cesti tudi po eno uro, da pride ponje avto Rdečega križa.
V svoji štiriletni praksi občinskega svetovalca sem večkrat, a zaman načel ta vprašanja. Gospod župan Terčon je bil zanje gluh in nedostopen, in celo sesljanski odbornik ni podprl mojih predlogov. V odklonilnem stališču nasproti vsem našim krajevnim potrebam je skopnelo tudi vprašanje nove šole; do sedaj ni občina niti kupila (vknjižila) zemljišča za to zgradbo. In telefon v Vižov-ljah? Za tega je bil že nakazan denar, a je skopnel.
Zato se pridružujem mnenju naših Sesljančanov in še zapadnejših sosedov, ki niso zadovoljni, da je bivši župan g. Terčon hote ali nehote skrbel predvsem za Nabrežino, nam pa dal kakšno malenkost, in še to le od časa do časa.
Upam in prepričan sem, da bo novoizvoljeni občinski svet imel več razumevanja za naše potrebe, kot je bilo to do sedaj. V prvi vrsti bi prosil gospoda novoizvoljenega župana, da si čimprej ogleda cesto Sesljan-Vižovlje, in prepričal se bo o nujnosti raznih prepotrebnih del.
V. SKOF
BARKO VIŠJE
Iz našega predmestja se o« glašamo le redkokdaj in le v kolikor se nanaša na no-prosvetno delovanje. To nam zelo ugaja, ker se veselimo napredka na tem področju kot bi nas enako razveselil vsakršen drug napredek. Prav zaradi te iskrene želje sem se namenil napisati naslednji primer, ki se tiče Bar-kovljanov;
Ustavil sem se nad Barko vij ami ob kontovelski cesti. Blizu mene se je ustavil avto. Izstopili so štirje potniki in občudovali naše o-brežje proti Trstu. Nekdo je v nemščini rekel:	((Nebeška
priroda! Ni je zlepa enake!« In drugi: «Res je nekaj iz-
Naročniki! KUPUJTE pri TVRDKAH, ki oglašajo v našem listu!
Vse za gospodinjo »	»	tapetnika
Vse za športnega ribiča
TltAOE MA>K
TRGOVSKO IZVOZNO PODJETJE ZA DOMAČO IN UMETNO OBRT
LJUBLJANA, MESTNI TRG 24 - TELEFON 21.407, 20.308 Telegrafski naslov: DOMEXPORT
NUDIMO:
ROČNO KLEKLJANE ČIPKE, LESNO GALANTERIJO, ZOBOTREBCE, IZDELKE UMETNE OBRTI IN LONČARSTVA PRODAJAMO NA DROBNO, NA DEBELO IN IZVAŽAMO.
Predstavništvo za Trst in Italijo:
in*. ANDREJ C O K, Trst, Ul. B. Angelico « - tel. 4B-D57
za leseno galanterijo, pletarstvo in izdelke umetne obrti.
Za ročno klekljano čipko:
JOSIP DIDIC, Trst Ulica Carducci 10 . tel. 24-931
Oonjonlm odjemalcem so priporočamo za nakup
djibe&o-d
Vhod s trga v Devinu v novi grad, ki j« v posesti grofov Turn Taxis. V gradu, ki je starinsko opremljen, je pesebno znana orožarna, ki vsebuje dragocene primerke starega orožja. Poleg tega lahko obiskovalci občudujejo številne dragocene slike, kristalne predmete in pnrce;ati.
Devinski portir privablja posebno poleti številne kopalce, ki cenijo Cleto i« zaradi izvirov sladke vode o-svežujočo morsko kopel. Toda tudi pozimi je devinaki portft s svojimi restavracijami priljubljeno shajališče, saj se ves dan upira vanj sonce in tudi burja mu ne pride zlepa do živega.
V Devinu je najstarejfl možak Josip Colja, ki kljub svojim IS letom te vedno krepko pomaga pri delih m polju in v hiti. Joelp Colja .ie bil zadnji župan btvie devinske občine, sedaj pa i* podpredsednik združenja 17 devinskih posestnikov, ki so bili vknjiženi pred IH Ml.
Na dvorišče Leopolda Le-gise so pravkar pripeljati voz krme za živino. Devinski pocestniki so znani po svojem umnem kmetovanju in se njihova polja In vinogradi razprostirajo ne samo v najbližji okolici Devina, temveč imajo svojo zemljo tudi v okolici Tržiča. Posebno je znano njihovo dobro vino.
Lep pogled na Devin, zgodovinsko zuan po svojih gradovih, novem in starem, o katerem poje tudi slovenska pesem »Lepa Vida«. Marsikateri pisatelj in pesnik je prevzet od lepote Devina o-vekovečil njegove prirodo* lepote, zgodovino devinskih gospodov, življenje in delo domačinov. Posebno so znane Rilkejeve »Diiiner Elegiena, v zadnjem času pa Je iempo-laiski rojak prof. Rebula v knjig, »Devinski sholars prikazal dogajanja in temna o-zadja grofovskega in tlačanskega življenja naiih ljudi.
Značilnost devinske obale so skalnate stene in masivi. Na skalah pod starim gradom se predvsem tujci radi fotografirajo, saj jim grad. navpična stena in morje nudijo prekrasno ozadje, kakršnega ni zlepa najti drugod po svešu.
avtocesto, ei bo po< Trst z Benetkami. Klit mu da so dela že v za ni fazi, kmetom doslej so plačali odškodnine za razlaščena zemljišča diši za škodo, ki šo J vzročill ob gradnji avte
(Foto Mario Magajna)
1111.....................
Ob nabiralni akciji CGIL
Za učvrsHtev in razširitev Delavske zbornice
Uspehi delavcev v goriikih tovarnah so nujno vezani na njihovo sindikalno zavest in njihovo pripravljenost slediti politiki sindikalne organizacije, kateri pripadajo. Lahko rečemo, da je ta zavest prt. goriikih delavcih izredno močna in se je pokazala v stavkah kovinarjev livarne Safog in podgorskih tekstilnih delavk za gmotne izboljšave. V teh stavkah je prišlo do izraza tudi sodelovanje med tremi sindikalnimi organizacijami CGIL, C1SL in VIL, ki so svoje ideološke pojme podredile interesom delavcev in delavk.
Splošna italijanska Delavska zbornica je v teh sindikalnih borbah imela velik delež in je skupno z ostalima sindikalnima organizacijama uspešno zaključila enega izmed poglavij borb goričkega delavstva.
Ce kateremu sindikalno gibanje in uspešnost delavske borbe ni po godu, tedaj so to lahko samo delodajalci in tisti časopisi katerim so interesi delodajalcev primarne, interesi delavcev pa sekundarne važnosti.
Prejšnjo nedeljo je bil v Gradiški važen sindikalni sestanek, na katerem se je razpravljalo o načelnih vprašanjih glede nadaljnjega delovanja Delavske zbornice, ki naj bi bilo še uspešnejše in zaradi tega v še večjo delavsko korist. O tem sestanku smo v našem dnevniku objavili poročilo, ki pa je služilo «Piccolus za polemični navad na Delavsko zbornico, kajti «Piccolo» dobro ve, če pa tega ne bi vedel -bi mu povedali na Zvezi industrij-cev, proti kateri sindikat predstavlja poleg ostalih sindikalnih organizacij največje jamstvo za uspešno borbo goriškega delavstva.
Ni težko razumeti, zakaj je «Piccolo» napravil delodajalcem tako uslugo; boji se vsakega napredka v sindikalnem gibanju in zaradi tega skuša po svoje prikrojevati nove pojave v sindikalnem gibanju kakor tudi v Delavski zbornici.
Volja sindikalnih voditeljev kakor tudi delavstva pa je nadaljevanje demokratične sindikalne politike, ki učvrsti in razširi Delavsko zbornico, da bo lahko še uspešneje kot doslej branila delavske pravice. Zaradi tega se bodo delavci odzvali njenemu pozivu naj prispevajo, da CGIL zbere čimveč gmotnih sredstev, ki ji bodo omogočila uspešnejšo politiko v korist italijanskega delavstva.
VAŽNA VPRAŠANJA V OBČINSKEM SVETU
V sredo bodo svetovalci razpravljali o zvišanju občinske palače v Gorici
Na dnevnem redu ureditev plač občinskim uradnikom, odobritev obračuna za leto 1954 in več drugih občinskih zadev
Kot že napovedano to v sredo ob 21. uri ponovna se-,ia goriškega občinskega sveta v dvorani na Korzu Verdi
Med najvažnejšimi vprašanji bo prav gotovo vprašanje o preureditvi odnosno o zvišanju dosedanje občinske palače. Pokazalo se je namreč, da je preveliko občinskih uradov nastanjenih po drugih poslopjih, ki bi se rade iznebile teh uradov zaradi lastnih potreb. 2e decembra lanskega leta je občinski svet odobril načrt za razširitev občinske palače, toda v tem času se je pokazala potreba po nekaterih dopolnitvah načrta, s ka-tenmi bi bilo omogočeno v obnovljeni palači nastaniti vse uiade občine in celo ves občinski arhiv.
Drugo važno vprašanje za katerega rešitev bo potrebnih več milijonov lir je urejevanje greznic v nekaterih mestnih predelih.
Na dnevnem redu bodo prošnje gradbene zadruge go-riških državnih uslužbencev, ki so naprosili občino, da jim p:oda zemljišče v Ul. Colobi-ni kjer nameravajo zgraditi stanovanjsko poslopje za njih potrebe.
Občinski svetovalci bodo morali tudi pregledati in odobriti obračun občine za leto 1954. Več časa bo najbrž odvzelo odbornikom tudi razpravljanje o mezdnih tabelah občinskih uslužbencev, katero mora občina urediti na osnovi zakona z dne 9. avgusta 1854.
IZ SOVODENJ
V torek seja občinskega sveto
V torek 17. t. m. bo v So-vodnjah redna seja občinskega sveta. Seja bo zanimiva, sa' bodo na njej poročali o intervenciji občinskega tajnika v Rimu o raznih važnih in doslej nerešenih zadevah, ki tarejo to občino.
za cilj Rdeči rob nad Tolminom. Udeleženci bodo odšli v soboto 21. t. m. z vlakom ob 14. uri z železniške postaje v Novi Gorici do Mosta na Soči. S seboj naj vzamejo tudi kolo, s katerim se bomo odpeljali z Mosta preko Tolmina do Zatolmina. Od tod odidemo peš do Slemena, kjer bemo prenočevali v hotelu «senik». Zato naj vsak udeleženec vzame s seboj tudi po eno odejo. Podrpbnejše informacije dobite lahko v trgovini Čermelj na Kornu.
Drugi bo avtobusni izlet k izviru Soče dne 5. avgusta. Odhod iz Gorice bo zjutraj o-krog 5- ure. povratek pa še istega dne zvečer. Tega izleta se lahko udeležijo tudi družine, ker ni skoraj nobene ho-ie Priporočamo zainteresiranim, da javijo čimprej svojo udeležbo za pravočasno naročilo avtobusa. Vpisovanje in podrobne informacije dobite v trgovini Čermelj na Kornu. v kavarni Bratuž in v trgovini Klavčič v Podgori.
Ljubitelje lepih izletov opozarjamo že sedaj na ta izlet v prelepo Trentarsko dolino, v podnožje Triglava in drugih julijskih velikanov.
sedež doslej na Travniku. Poreča jo. da bo otvoritvi nove banke prisostvoval tudi zakladni minister senator Medici.
— KINO —
CORSO. lii.OO: «Kot prej, boljše kot prej«, R. Hudson.
VERDI. 14.20:	»Sedem zlatih
mest«, A. Quin.n in R. More-noe cinemascope.
CENTRALE. 15.00: «Lepa Ote-ro», v barvah, M. Felix.
VITTORIA. 15.00: »Dogodivščine Davyja Crocketta«, panoramsko platno v barvah, F. Barker in B. Epsen.
MODERNO. 15.00: «Tarzan in Amaconke«, J. Weissmuller.
Seja upravnega odbora občmskeqa svete
2e tretjič se je v tem tednu sestal upravni odbor občinskega sveta pod predsedstvom župana. Potem ko so prisotni dokončno pripravili dnevni red prihodnje seje občinskega sveta, so načeli razpravo o manj važnih upravnih vprašanjih. Odobrili so 2 milijona 600.000 lir izdatka za nabavo novih oblačil in kuhinjskih potrebščin v zavodu »Lenassi«. Za nekatere kategorije občinskih uslužbencev bo -občina nabavila tudi nove zimske uniforme in delovne obleke: istočasno so tudi odobrili letno občinsko doklado v korist mestne knjižnice.
Ker bo kmalu dograjena nova stanovanjska stavba go-riške občine v Ul. Colobini, vogal z Ul. Rabatta. je odbor sklenil, da bo med uslužbenci goriške občine razpisal natečaj za dodelitev šest stanovanj. Stanovanjska najemnina bo znašala 4.500 ali največ 5.500 lir na mesec.
Zadnji del seje pa so odborniki posvetili razpravljanju o novem regulacijskem načrtu Gorice.
— ■
H '"SBI
rv -	'
i
6.500 000 lir za javna dela v qonški občini
V četrtek so na goriški občini dodelili naslednja javna dela gradbenim podjetjem, ki so se udeležila dražbe.
Podjetje Luigi Tacchino, ki je ponudilo 7,20 odst. popusta na osnovni ceni 1.805.309 lir bo tlakovalo Ul. Doniz-zetti in del Ul. Alfieri in A-rlosto; isto podjetje bo urejalo tudi Ul. Mameli in ves predel, ki se razteza od te u-lice do semenišča.
Ul. Baiamonti bo » premestitvijo obzidja športnega i-grišča razširilo podjetje Vint-cia Bratine, ki je ponudilo 9 47 pdst. popusta na osnovni ceni 2.163.945 lir.
Izleta SPD na Rdeči rob m k izviru Soče
Slovensko planinsko društvo iz Gorice organizira za bližnje tedne kar dva izleta v Gornjo Soško dolino.
Prvi od teh je namenjen predvsem turistom ter ima
Avtomatično podaljšanje promisliiic i /a dotio B mesecev?
Sinjo se vesti, da namera-vejo na sestanku mešane italijansko - jugoslovanske komisije, ki bo začela jutri svojo redno sejo v Ljubljani, razpravljati tudi o avtomatičnem podaljšanju propustnic. Kot znano velja po videmskem soorazumu propustnica le za dobo štirih mesecev, nakar mora vsak imetnik propustm-co vnovti vložiti na urad pristojnih organov; marsikdaj se precej na dolgo zavleče obnorite« prepustnice. Zaradi tega bi bilo vsekakor pozitivno, da se podaljša veljavnost prepustnice in da po preteku tega roka imetnik ponovno vloži propustnico na pristojni u-rod ter zahteva morebitno spremembo okrajev, odnosno občin, kamor bi se rad napotil z obmejnim dovoljenjem.
Na'iv s točo včeraj nad Gorico m Brdi
Letošnje poletje nam vsak dan prinese kako presenečenje. predvčerajšnjim je bilo lepo toplo vreme, toda že včeraj zjutraj so se nad mesto ponovno nabral- manjši oblaki. Po kosilu je začelo močno pihati in vse je kazalo na bližnji vihar. Ko je veter polegel, pa se je okrog lb. ure ulila močna ploha m med njo pomešana toča. Padala so precej velika zrnca, ki so nnjbrže prizadela precej škode na posevkih in na grozdju. Najhuje je moralo biti v Brdih, kjer se je najprej ulil nalit). Slišati je bilo streljanje proti toči in upamo, da naši vino gradniki niso imeti škode, kajti prav v .tem času je grozdje, ki se komaj javlja, najbolj občutljivo za točo.,
Vsako nedeljo plesna zabava na qradu m pri «Gm»
Ze dalj časa je na gradu odprt lokal, ki prireja vsako soboto in nedeljo »večer plesno zabavo. Igra kvšrtet ob spremljavi petja tržaške pevke.
S prvim julijem pa se vrši vsako nedeljo in praznik plesna zabava tudi na odprtem plesišču pri «Giri» onkraj pevmskega mosta. Igra orkester «Armony» iz Gradiške.
Prošnje za dodelitev posojila na osnovi rotac jskeqa [onda
V petek se je sestal upravni odbor goriške hranilnice, ki je razpravljal o prošnjah, s katerimi so se posamezniki obrnili na posojilnico, da jim na osnovi zakona o rotacijskem fondu izda večja posojila Odbor je izrekel o vsaki prošnji svoje mnenje, toda odločilno besedo bo imel odbor v Trstu, ki upravlja z lotacijskim fondom.
SE 0 ZAKONSKEM -OSNUTKU MINISTRA MORA
Odbor za pravosodje pri poslanski zbornici v bistvu spremenil z
Iz Rima se je izvedelo, da do 12.30 pa je dežurna lekarni odbor za pravosodje pri j na Urbani-Albanese, Ul. Ros-poslanski zbornici prinesel no-; sini, 1 - tel. 24-43. bene bistvene spremembe
I.
zakonskem osnutku ministra j - . it'	i	•
Mora, po katerem naj bi tr,- HrVdtSKI DOtODISCI bunali iz Gorice, Pordenona,
Tclmezza in Vidma prišli pod jurisdikcijo tržaškega prizivnega sodišča. Poslanci so vnesli le nekaj manjših sprememb čisto finančnega in or-
19.-20. stoletja
(Nadaljevanje s 3. strani)
admiralu Mihajlu Sergejevi-ču Vrablu. Nje žrtev pa bi ganizacijskega značaja, ki pa! bil lahko pisatelj sam. Ne-
v bistvu ne vplivajo na zakonski osnutek ki bo še enkrat predložen senatu, da ga dokončno odobri.
Prihodnjo nedeljo otvoritev nove Katoliške banke
V nedeljo 22. julija bodo svečano otvorili novi sedež Katoliške banke na vogalu Korza Verdi in Ul. Boccaccio. Katoliška banka je imela svoj
Obvestilo Zveze trgovcev
Trqovine z zelenjavo in sadjem ob nedeljah in praznikih zaprte
Pokrajinska zveza trgovcev iz Gorice sporoča, da morajo ob nedeljah in praznikih trgovine z zelenjavo in sadjem ostati zaprte Prefektura ni namreg izdala nobenega ukrepa, ki bi razveljavil prvotno uredbo o zaperi trgovin ob nedeljah. Dano obvestilo velja za vse občine v goriški pokrajini.
Trčenje med motociklistom in kolesarjem
Zelo poškodovan Boschin,
ki si je pretresel možgane
V petek okrog 23.30 sc je v Zagraju dogodila prometna nezgoda, pri kateri se je hudo poškodoval 36-letni mizar Fausto Boschin iz Ul. Poggio III Armata št. 100 v Zagraju. Malo prej je Boschin z motorjem trčil v 21-letnega Riccarda Visintina prav tako iz Zagraja, ki je šel po cesti s kolesom. Neki zasebni avtomobil, ki je prišel mimo. je oba ponesrečenca odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia v Gorico Dočim so Visin-tir.u obvezali le rano na levem ramenu, so Boschina pridržali na zdravljenje zaradi pretresa možganov, verjetnega zloma lobanje in raznih poškodb po telesu. O njegovem zdravstvenem stanju se zdravniki še niso izrekli,
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in-ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72; od 8.
kaj dejstev mu je to odkrilo. Med njimi vsekakor najvažnejše, da je bil namišljeni general v resnici agent GPU. Svojim predstojnikom je poročal, da misli Krleža o ruski emigraciji negativno, o ruskih prilikah pa kritično in v glavnem zadovoljivo.
Zgodovinar dr. Nikola An-drič išče v predvojnem Berlinu in Dresdenu ostanke slovanske narodnosti. Pa odkrije, da so berlinske doli-1.1 e s črnimi očarljivimi očmi — Wendin in drezden-ska okolica, da je polna slovanskih imen. Isti pisatelj nas pelje s seboj tudi v Skoplje in Ohrid. Z o-hridskim biskupom Nikolajem imata «junački zbor«. Polemizirata o tem in onem, med drugien tudi o vzgoji. Mnogo da bi se morali naučiti od Angležev in Ame-iikancev. Zanje niso važne toliko ocene v spričevalih kot to, da pride dijak točno k obedu.
S' književnikom m publicistom, enem izmed urednikov antologije svetovne lirike Gustavom Krklecem, gremo v Grčijo. Ne moremo »e ločiti od Akropole, svetišča bogov, kjer se je nagrmadila lepota minulih stoletij. Obiščemo svetišče Nike, ki so ga Turki spremenili v harem in je v srednjem veku postalo krščanska cerkev. Ponosne in stasite kariatide nos'jo težki strop in se še danes smehljajo minljivosti sveta. Sodobni Grl^i pa se le. malo brigajo za preteklost. To je razvalina. Važna je sedanjost: svežnjič drahem pod srcem jn malo dobrodejnega hlada. Tudi Slovenci imamo redvomno mnogo potopiscev. Njihovo Gbrano delo hi nam bilo dobrodošlo.
M. S.
TRADICIONALNA JUGOSLOVANSKA KOLESARSKA DIRKA
PRIHODNJO SREDO START
za dirko «Po Jugoslaviji
«
Močna mednarodna udeležba • Dirkači bodo vozili ludi od Škofij skozi Dolino proti Opčinam
Prihodnjo sredo se* bo začela velika tradicionalna kolesarska dirka «Po Jugoslaviji« z močno mednarodno udeležbo.
Po prvotnem načrtu bi morala imeli letošnja mednarodna etapna dirka «Po Jugoslaviji« — kakor se zdaj imenuje prejšnja dirka «Po Hrvatski in Sloveniji« — vsega devet etap in večjo inozemsko udeležbo, kakor jo bo imela. Spričo prevelikih finančnih zahtev pa so morali prireditelji obseg te prireditve zmanjšati in so zato omejili njen potek na vsega pet etap. obenem pa povabili tudi nekaj manj inozemcev, kakor bi jih bili sicer. Kljub tej spremembi pa dirka tudi letos ne bo nič manj zanimiva kakor druga leta, saj je proga, po kateri bo tekla, najbolj slikovita in obenem tudi dovolj zahtevna. Med inozemci je zagotovljena udeležba moštev Poljske. Češkoslovaške. Bolgarije, Italije. Belgije, Nizozemske in Avstiije,
Etape za letošnjo dirko po Jugoslaviji so bile določene takole:
18. julija: Zagreb - Reka (180 km);
19. julija: Reka - Koper - Nova Gorica, s poletapo v Kopru (215 km):
ŽO. julija: Nova Gorica - Bled (165 km).
JI. julija: Bled - Ljubljana -Maribor, s poletapo v Ljubljani (132 km);
22. julija: Maribor - Zagreb (148 km).
Med najtežavnejše je treba na tej poti šteti etape, na katerih bodo morali dirkači premagovati sicer ne strme, zato
pa precej dolge vzpone — razen na Vršič, ki je zelo strm in tudi dolg.
Na prvi etapi se bodo povzpeli nekoliko više od Karlovca do Delnic, se večji vzponi pa čakajo vozače izza Reke; kjer se bodo vzpenjali prot, Ilirski Bistrici ter dalje po Čičariji do Herpelj in Črnega Kala v Koper. Po nekajurnem postanku bodo vozili dalje po tržaškem ozemlju preko Škofij v Dohno, nato pa po 7 km dolgem klancu na Opčine in zopet na jugoslovanska tla pr: Sežani ter dalje na Senožeče, Razdrto in po Vipavski dolini v Novo Gorico. Tretja etapa bo vodila mimo Kanala. Kobarida in Bovca na Vršič, nato pa mimo Kranjske gore in Jesenic na Bled. V soboto 21. jul. bodo dirkači dopoldne spet startali tamkaj ter mimo Kranja prispeli v Ljubljano. Po krajšem odmoru bodo popoldne odbrzeli čez Trojane in mimo Celja do Maribora na cilj četrte etape. Zadnji dan. v nedeljo 22. t. m. bo dirka zaključena z vožnjo od Maribora do Zagreba.
Kdo ima največ izgledov za osvojitev prvega in ostalih častnih mest? Bo to morda izkušeni bolgarski kolesar Ilija Krstev, ki se je lani plasiral na tretje mesto, ali pa njegov rojak Dimitar Kolev, petopla-sirani v izredni konkurenci letošnje dirke Varšava - Berlin-Praga?
Avstrijci bodo poslali svojo trenutno najboljšo ekipo s poznanim Durlacherjem na čelu. Prišel bo tudi Edvard Ignato-witsch, ki je na pravkar za-
ZA SVETOVNO PRVENSTVO VOZAČEV
Fangio pred Collinsom
na dirkališču v Silverstonu
ključeni dirki po Avstriji osvojil drugo mesto za zmagoval cem švečom Stroemom.
Od Belgijcev sta najboljša Buysse in Sweck. Poljaki in Cehoslovaki bodo tekmovali s svojimi drugimi garniturami, vendar je tudi med njimi nekaj vozačev, ki prihajajo v poštev kot favoriti. Tu so od inozemcev končno še Italijani, ki še niso sporočili poimensko svoje ekipe, ki pa so znani kot izborni vozači.
In končno so tu še Jugoslovani, ki branijo naslov ekipnega zmagovalca. Petrovič, Valčič, Vuksan. Bajc, Cvejin in Jugo todo imeli težko delo, toda skupno sestavljajo solidno ekipo, pa tudi kot posamezniki imajo izglede za dober plasma.
Prvič bo letos nastopila tudi slovenska ekipa tovarne koles «Rog» iz Ljubljane v postavi: Žirovnik, Omerzel, Stupar in Dimnik.
NOGOMET
«Rapid» In <rVasas>
v finalu srednjeevropskega pokala
BUDIMPEŠTA, 14. — Moštvi dunajskega Rapida in budim-peštanskega Vasasa sta se kvalificirali v finale nogometnega tekmovanja za pokal srednje Evrope. V današnjih polfinalnih srečanjih v Budimpešti je najprej Vasas premagal beograjskega Partizana s 6:1, v drugi tekmi pa Rapid Voros Lobogo s 4:3. Kot znano je v prvem siečanju v Beogradu zmagal Partizan samo s 1:0, medtem ko se je tekma med Rapidom in Voros Lobogo končala neodločeno 3:3.
BASEBALL
Tretja zmaga Holandske in še en poraz Italije
RIM, 14. — V nadaljevanju evropskega prvenstva v baseballu je danes Holandska dosegla svojo tretjo 'zaporedno zmago in je najresnejši kandidat za osvojitev prvega mesta. Premagala je Španijo z rezultatom 6:4.
V drugi tekmi je Belgija premagala Italijo s tesnim rezultatom 3:2.
Lestvica po tretjem dnevu je naslednja:
Holandska
Belgija
Italija
Španija
Nemčija
1000
750
333
333
000
Odgovorni ureantK STANISLAV RENKO riška Tiskarski zavod ZTT - Tret
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 15. t. m. ob 17. uri film:
lEDIJI 151
Igrajo: MARIA SCHELL in BERNHARD WIECKI Film, ki živo prikazuje huao borbo partizanov proti okupatorju. Film je sneman v Bosni in je zgovorna slika trpljenja, borbe in slave jugoslovanskih narodov.
Letni kino v Skednju
predvaja danes 15. t. m ob 17. in ob 20.30 uri MGM film:
V ponedeljek 16. t. m. ob 20.30 na prostem W. Bros film:
Za staro zastavo
Moss je moral odstopiti, potem ko ie 2/3 proge vodil
SILVF.RSTONEr* 14. — Na
dirkališču Silverstone so bile danes pred Več" kot 100.000 gledalci vei'ke avtomobilske dirke za svetovno prvenstvo vozačev. Udeležene so bile vse pomembne evropske avtomobilske hiše z najboljšimi dirkači na svetu. 29 dirkačev je moralo prevoziti 487,452 km dolgo progo, ki je odgovarja 100 krogom po 4.827 km.
Že pri startu se ni premaknil z mesta Argentinec Gonzales zaradi okvare na menjalniku. V prvem krogu sta bila najhitrejša Hawthorn in Brooks na BRM. ki sta imela kakih 100 m prednosti pred Fangiom in ostalimi. 5 krogov je ostal položaj nespremenjen, toda v ozadju se je začel uveljavljati Moss. Collins je dosegel u-radni rekord kroga s hitrostjo 189.760 km na uro. Collins in Moss sta prehitela Havvthorna, Fangio pa Brooksa. Po 40. krogu je bil položaj naslednji: 1. Moss, 2. Salvadori, 3. Fangio, 4. Collins, 5. Brooks, 6. De Por-tago. V 41. krogu se je vžgai Brooksu avto. V naslednjih krogih se je vnela huda borba med Mosom in Fangiom. kateri se je v 50. krogu približal prvemu za en krog. Moss se je moral nato ustaviti zaradi polnjenja rezervoarja. V 60. krogu sta bila oba vozača ze skoraj skupaj.
V 70. krogu se je moral Moos ustaviti ob boksu in Fangio ga je prehitel ter nato
stalno Večal, razdaljo. V 94. krogu je moral Moss odstop’-ti, Fangio pa je privozil s svojo Ferrari prvi na cilj v času 2.59’47” s povprečno hitrostjo 158.527 km na uro. Vrstni red ostalih:
2. Collins (Ferrari), 3. Behra (Masserati), 4. Fairman (Con-naught), 5. Could (Masserati), 6. Villoresi (Masserati).
Po tem tekmovanju vodi v klasifikaciji za svetovno prvenstvo Anglež Collins z 22 točkami pred Fangiom 21 Behro 18, Mossom 13. Castel-lottijem itd.
IETALSTVO
Pogrešano letolo
Slab začetek dolomitskega krožnega poleta
TRENTO, 14. — Že od včeraj ni vesti o letalu, ki je iz Tržiča odletelo proti Boznu na VIII. letalski zbor dolomitskega krožnega poleta. Letalo je včeraj popoldne odletelo iz Tržiča ter se letelo na Vittoriom Venetom. Ni pa prispelo v Božen.
Ker ni bilo nikakega obvestila. so sele danes zaceli spraševati za letaltom najprej po telefonu in radiu, nato pa so ga začeli tudi iskati z letali. Ugotovilo se je še tudi, da ja letelo čez Trento proti s. Martino di Castrozza, kjer je mogoče Kje pristalo ali padlo na tla.
Tune ita Ončlnah
predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 16. uri in v ponedeljek 16. t. m. ob 1*. uri film:
Nasilni
6101
•»>«
•»ion
TECHNICOLOR
Na prostem ob 20 30 uri barvni film
C A STA »IVA
00000000000000000000cx300000000000000000000000000000000000000000000000000000000000c000000 000000000000000c.0000000000000000000000000000000000000000000000000030000f000000000000000000c000
IZ »SPOMINOV NA SODOBNIKE«
M. Gorki: Lev Tolstoj
Neznano mi je, kaj zapo-[jem,
a pesem v meni že zori — je pokazal pravi ljudski čut za poezijo. Kmet tudi ne ve, kaj poje, — oh in joj, a nastane mu resnična pesem, naravnost iz srca kakor ptiču. Vaši moderni si samo izmišljajo. Tiste neumne reči, articles de Pariš, poznaš; tvoji stihotvorci počenjajo isto. Tudi Nekrasov si je redoma izmišljal svoje pesemce«.
In «Beranger?» je vprašal Suler.
»Beranger?« To je nekaj drugega. Kaj imamo pa mi skupnega s Francozi? To je polteno ljudstvo:	življenje
duha Jim je manj važno kakor meso. Za Francoze je prva stvar ženska. Izrabljeno, izčrpano ljudstvo. Zdravniki trdijo, da so vsi sušični ljudje zelo polteni«. Suler se je pričel prerekati z odkritostjo, ki je značilna zanj, opletajoč brez presoje z velikim številom besed. Lev Nikolajevič ga je pogledal in mu rekel s širokim smehljajem: »Danes si muhast kakor de-
kle, ki je zrelo za zakon, pa nima ženina«.
XII.
Bolezen ga Je Je bolj izsušila ;nekaj je izžgala v njem, tudi notranje je lahkotnejši, prozornejši in bolj uravnovešen. Oči ima še ostrejše, pogled prodiren. Posluša te pozorno, kakor da bi se hotel spomniti nečesa, kar je pozabil, ali kakor pravijo da preverjeno pričakuje česa novega, kar mu še ni znano. V Jasni se mi je zdel kakor človek, ki vse ve in ki se nima ničesar več naučiti, kakor človek, ki je rešil vsa vprašanja.
XIII.
Ce bi bil riba, bi kajpada živel samo v oceanu in ne bi nikdar plaval po medzem-nih morjih, zlasti pa ne po plehkih vodah kopnih rek. Tukaj šviga in se igra okrog njega droban ribji rod: ne zanima jih, kaj govori, ne potrebujejo ga; njegov molk jih ne straši in ne gane. Toda molčati zna učinkovito in spretno kakor pravi puščav-nik tega »veta. Čeprav mno-
go govftri o svojih obveznih predmetih, je vendar čutiti, da še več zamolči. So stvari, ki jih ne sme nikomur povedati. Gotovo goji misli katerih se boji.
XIV.
Nekdo mu je poslal izvrstno inačico pripovedke o Kri-stovem kumiču. Prebral jo je z veseljem Sulerju in Čehovu, bral je nepopisno! Posebno ga je zabavalo, kako hudiči mučijo graščake. V tem mi nekaj ni ugajalo; Neiskren ne more biti; če pa je iskren, je stvar ie hujša.
Potem je dejal:
«Tako lepo pripovedujejo kmetje! Vse je preprosto, besed malo in čustva dosti. Prava modrost je redkih besed, kakor: »Gospod, usm.li se!«
Pripovedka ie pa okrutna
XV.
Njegovo zanimanje zame je etnografsko. Zanj sem pripadnik nekega plemena, ki mu je malo znano, to je vse.
XVI.
Bral sem mu svojo povest «Bik». Zelo se je smejal in me hvalil, češ da dobro po-
znam »jezične zvijače«.
»Toda besed ne postavljate dobro: vsi vaši kmetje govore zelo pametno. V življenju govore neumno, okorno, — človek nikoli ne ugane precej, kaj bi radi. To delajo nalašč, za neumnostjo besed skrivajo željo, da bi ti prišel z besedo na /lan. Prebrisan kmet nikoli precej ne pokaže svoje pameti, to bi mu ne bilo v prid. Znano mu je, da smo z neumnim človekom dobrodušni in brez zvijač. Te pa je tisto, kar hoče! Stojite pred njih odkrfti, da takoj vidi vse vaše slabe točke. Neazupljiv je; niti svoji ženi si ne upa povedati svoje skrivne misli. Pri vas so pa vsi ljudje preveč odkriti; vsaka vaša povest je vesoljni koncil pametnjakov. Vsi govore v aforizmih, to tudi ni prav, aforizem je ruščini tuj«.
»A poslovice in rekla?«
»To je druga stvar. To ni danes narejeno«
»Vendar sami dostikrat govorite v aforizmih!«
«Nikoli! Mimo tega vse lepšate; ljudi in naravo, posebno ljudi! Tako je delal Leskov, zavit in nesmiseln pisatelj. Ze zdavnaj ga ne bero več. Ne podlegajte nikomur, ne bojte se nikogar, potem bo vse prav..»
XVII
V nekem zvezku njegove-
ga dHevnika, ki mi ga je dal brati, me je presenetil čuden aforizem; »Bog je moje kopr-nenje«.
Ko sem mu davi zvezek vrnil, sem ga vprašal, kaj to pomeni.
»Nedogovorjena misel«, je rekel, ko je s priprtimi očmi pogledal tisto stran dnevnika. «Najbrž sem hotel reči: bog je moje koprnenje, da bi ga spoznal... Ne. in to...». zasmejal'se je, zvil zvezek in ga vtaknil v žep svoje halje. Z bogom je v zelo nejasnih odnosih, ki me včasi spominjajo na odnose «dveh medvedov v enem brlogu«.
XVIII.
O znanosti:
«Znanost je kakor izlitek zlata, ki so ga izdelali šar-latanski alkimisti. Vi hi jo radi naredili preprostejšo, vsemu ljudstvu dostopno: na-kovati morate tedai veliko ponarejenega denarja. Ko bo ljudstvo nekoč spoznalo pravo vrednost tega denarja, nam ne bo hvaležno«.
XIX.
Sprehajala sva se po Ju-supovem parku. Pripovedoval je sijajno o šegah moskovske aristokracne. Velika ruska kmetica ie delala tam na cvetlični gredi. Pravokotno sklonjena je kazala slonje noge in stresala prsi, ki so tehtale svojih deset funtov. Ogledoval si jo je natanko.
«Takele kariatide so nosile breme vsega tega sijaja in vse te brezumnosti,. Ne le delo tlačanov in njihovih žen. ne le desetina, ne, temveč v pravem pomenu besede kri ljudstva! Ce bi se ne bilo plemstvo kdaj pa kdaj parilo s takimi — takimile kobilami, bi že zdavnaj izumrlo. Brez kazni ni mogoče tratiti svojih moči, kakor jih je mladina mojega časa. Toda marsikateri se je izdivjal, se oženil s tlačanskim dekletom in rodil dobro potomstvo. Tako jih je tudi tukaj reševala kmečka moč, ki jim pomaga povsod. Mora že tako biti, da polovica rodu potrati svoje moči zase, druga polovica pa se razkroji v gosti vaški krvi, da tudi to nekoliko razredči. To je koristno«.
XX.
O ženskah govori rad in veliko kakor kak francoski romanopisec, toda vedno grobo kakor ruski kmet. Nekoč mi je bilo to neprijetno; danes je v Mandlovem parku vprašal ■ Čehova:
»Ali ste veliko nečistovali , v mladosti?«
Anton Pavlovič se je v zadregi nasmehnil, poskubel svojo bradico in zamrmral nekaj nerazumljivega. Lev Nikolajevič pa je pogledal po morju in priznal:
«Jaz sem bil neugnan...«
To je povedal skrušeno in
končal z osoljeno kmečko besedo. Tedaj sem prvič opazil, da jo je izgovoril tako preprosto, kakor da ne bi poznal dostojne, ki bi jo lahko nadomestila. Iz njegovih kosmatih ust se sliši vsaka taka beseda preprosto, vsakdanje m nekje izgubi svojo soldaško grobost in umazanost. Spominjam se svojega prvega srečanja z njim, najinega pogovora o #Varenki Olesovi« in o »Šestindvajsetih in eni«. Z navadnega stališča je bilo njegovo govorjenje ena sama vrsta »nespodobnih« besed. Bil sem v zadregi zaradi tega in celo užaljen; mislil sem, da me nima za sposobnega razumeti drugačno govorico; zdaj vidim, da je bila moja užaljenost nespametna.
XXI.
Sedel je na kamniti klopi pod cipresami suhljat, majhen in siv in vendarle je bit podoben Zebaotu, ki je nekoliko utrujen, in ki se zabava s tem, da požvižguje ščin-kavcu. Ptič je pel v temni, zeleni gošči. On je gledal s stisnjenimi, ostrimi očki tja, zložil ustnice po otroško v dulce in nespretno poskušal žvižgati.
«K»ko je ta stvarca huda! Kar divja! Kakšen ptič je to?«
Povedal sem mu, da je ščinkavec in da je za tega
ptiča ljubosumnost značilna lastnost.
»Vse življenje eno samo pesem — pa ljubosumen! Človek ima na stotine pesmi v duši, pa ga obsojamo zaradi ljubosumnosti. Ali je to pravično?« in dejal zamišljeno, kakor da vprašuje sam sebe: «So trenutki, v katerih moški ženski pove več, kot bi smela vedeti o njem. Pove ji in takoj spet pozabi, ona si pa zapomni. Morebiti izvira ljubosumnost iz strahu pred ponižanjem, pred smešnostjo? Ni nevarna tista ženska, ki te drži za..., ampak tista, ki te drži za dušo«.
Ko sem pripomnil, da je v teh besedah čutiti nasprotje s «Kreutzerjevo sonato«, je vso njegovo brado prešinil sijaj smehljaja in odgovoril je:
«Jaz nisem ščinkavec«.
Na včerajšnjem sprehodu je nenadoma izrekel:
«Clovek preživlja pretrese, epidemije, strahovite bolezni in vsakršne duševne muke. Toda njegova najhujša tragedija vseh časov je bila, je in ostane tragedija spalnice«.
Prt teh besedah se je svečano smehljal. Včasih ima široki, mirni smehljaj človeka, ki je premagal nekaj skrajno težkega ali ki ga je dolgo grizla ostra bolečina: nenadoma pa je ni več. Vsaka misel se vpije v njegovo
dušo kakor klop: on jo odtrga takoj ali pa jo pusti, da se napije njegove krvi ih da dozorela neopazno odpade sama.
Govoril je zelo zanimivo o stoicizmu, nenadoma pa se je namršil, ntlasknil z ustnicami m strogo dejal; «Stjoga-noje se pravi, ■ ne stežanoje! Eksistira stjogat’ in stjažat’, ne pa stežat’«.
Te besede očitno niso imele nobene zveze s stoiško filozofijo. Opazil je moje začudenje, namignil z glavo proti vratom v sosedno sobo in hlastno dejal:
»Od tamle sem slišal: stežanoje odejalo (prešita odeja).«
In je nadaljeval;
«Sladkobni blebetač Renan pa...«
Večkrat mi je dejal:
»Pripovedujete dobro, * svojimi besedami, krepko, ne knjižno«.
Toda opažal je skoraj vsako jezikovno malomarnost in pripominjal kakor sam sebi:
«Podobno, nato pa absolutno, ko bi lahko rekli popolnoma«.
Včasih pa me je grajal:
«Kilav subjeKt! Kako Je mogoče postaviti dve za jezikovni čut tako različni besedi drugo poleg druge! Ni lepo!«
(Nadaljevanje sledit