DR. PAVLE BL\/,MK ZGORNJI STOLP NA KRANCLJU IN STARI GRAD POD LUBNIKOM TER NJUNI GRADIŠCANI V zadujem času je v Škof ji Loki močno zaživela skrb za naše kulturne spomenike, ki so -sicer nema, pa vendarle kaj zgovorna priča o naši davni preteklosti. Tako «e je Turistično društvo v Škofji Loki zavzelo za Stari grad 'pod Lubnikom; z nadelanjem poti in z izsekanjem drevja je postala spet dostopna ta postojanka, kamor so že pred desetletji kaj radi zahajali Ločani in letoviščarji. Istočasno se je pa Skofja Loka obogatila z novim (Klkritjem. Po zaislugi Muzejskega društva v Škofji Loki so prišle na dan ruševine Zgornjega stolpa na Kranclju. Z izdaino podporo občinskega ljud skega odbora Škofja Loka je društvo ruševine restavriralo in jih izročilo javnosti na občinski praznik v preteklem letu. Medtem ko se je dotlej o Starem gradu vsaj bore malo pisalo, je bila preteklost Zgornjega stolpa prav do odkritja zavita v popolno temo. Prepričani smo, da borsia odslej obe postojanki deležni živega zanijnanja tako domačinov kot tujcev. Zato mogoče me bo napalk, če skušaano s tem člankom posvetiti nekoliko v zgodo- V ino obeh kulturnih spomenikov, ki sta vršila nekoč enako funkcijo. Z ustanovits ijo loškega gospostva 973 je bLla jx>da!na nujna potreba zgraditi v njegovem jedru primeruo pos-tojanko. od koder naj upravljajo namestniki freisinškega škofa obsežno ozemlje, ki je poleg županije Dovje na Gorenjskem zajemalo celotno Poljansko in Selško dolino pa SoTŠko polje od Gorenje vasi pri Medvodah do Kranja ter besniško ozemlje do Save in Lipnice. Pri izbiranju primernega mesta zemljiški gospod mi bil v zadregi. Odločil se je za prostor, kjer se stikajo Poljanska in Selška doJina ter Sorsko polje. V tem naravnem središču gospostv^a — na Kran cl j u je po stavil s t o Lp, pod katerim se je sčasoma začelo razvijati mesto Škofja Ijoka. Prvotni S'tolp seveda mi zajemal vsega tločrta, ki ga izikazuje sedanja rekonstrukcija. Na vprašanje, od kdaj datira najstarejši del stolpa, iščemo \ virih zaman neposrednega odgovora. Pač pa najdemo v njih nekatere osnove, na podlagi katerih nam bo postala slika jasnejša. Podrobnejše pre iskave so neizpodbitno dognale, da se nanaša na Zgornji stolp omemba iz 1315, ki govori o starem stolpu nad gradom (se. loškim)'. Stolp na Kranclju je moral biti torej zgrajen davno pred 1315, saj je ibil tedaj sedež loškega oskrbnika vsaj nekaj desetletij sem že 'na današnjem loškejn gradu pod Krancljem. Na pojav loškega gradu kaže namreč že listina iz 1270, ki govori o freisinških gradovih im utrdbah na ozemlju lošikega gospostva^. Naj kasneje do 1270 je bil torej sedež loškega oskrbnika prenesen z Zgornjega stolpa na loški grad, glede na katerega je doibila postojanlca na Kranclju 79 v kasnejših virih svoje značilno ime. .\i pa jasno, ali se nanaša tudi notica, ki je bila napisana med 1192 in 1197 in ki govori o močno ulrjeni postojanki v Loki', na Zgornji stolp, ali pa je bil nemara že tedaj zgrajen pod njim spodnji stolp koi zametek kasnejšega loškega gradu. Naj ho že kakor koli. To vprašanje ni bistveno za naše razglabljanje. Vsekakor nismo daleč od resnice, če trdimo, da je zemljiški gospod dal ustanoviti zametek kasnej šega Zgornjega stolpa v dobi, ki je neposredno sledila ustanovitvi loškega gospostva. V teku stoletij se je postojanka na Kranclju z naknadnimi dozidavami (lokaj razširila, o čemer se bodo gotovo še razpisali znanstveniki ustreznih strok. Pisani viri naan o tem skoro ndč ne poročajo. Največ je še mogoče razbrati iz računsikih knjig, ki so spravljene v Državnemu arhivu v Miin- chenu''. Iz računske knjige za 1440 je razvidno, da je tedaj že stala tudi zunanja utrdba (f. 72). Sicer pa govore računske knjige le o manjših popra vilih, ki sio jih opravljali na Zgornjem stolpu skoraj vsako leto. Vendar so tudi ti podatki dragoceni, ker si je možno na podlagi le-teh ustvariti jasnejšo islibo o zgradbi na Kranclju. V računski knjigi 1437/38 beremo, da je takrat poškodovalo neurje streho na stolpu. Treba je bilo najeti več tesarjev, ki so streho popravili, obenem pa izvrvšili potrebna dela tudi na stopnicah in v sobi, v kateri je stala krušna peč. Na stolpu je bil tedaj zaposlen tudi zidar, ki se je zamudil z ondotnimi popravili deset dni. Pod- z-idal je soibo, položil tla, popravil peč in kamin ter dodal sekan kamen k luknji pri peči. Za dela na stolpu «o tedaj porabili 1400 žebljev in dve železni spojki (f. 10'). Dve leti nato je gospostvo spet najelo tesarja Streita, da je položil 34 desk v line in pod streho, za kar je porabil 400 žebljev (f. 57).Naslednje ileto so se ukvarjali s popravili na stolpu zidar Graczolt pa tesarja Streit in Peter Kuncz: popra\ili so razen lončene peči še utrdbo zunaj stolpnih vrat in pa dvigalni most, za kar so porabili pet desk in sto žebljev (f. 72). Ob loškem uporu konec 15. stoletja (prim. Loški razgledi II. str. 65 dalje) je bil Zgornji stolp še poseibej urejen za obrambo proti neposluSniiim podložnikoin'. Glede naistanka Starega gradu pod Lubn ikoni pisani viri niso nič bolj zgovorni. Najstarejša zgodovina te postojanke je zavita v po polno temo. Medtem ko je za Zgornji stolp povsem jasno, da ga je poklicala v svet potreba zemljiškega gospostva, tega ne moremo trditi za Stari grad, ki nima nikake dominantne lege; saj leži globoko pod Lubnikom, odmaknjen od vseh prometnih zvez. Lega gradu ustreza mnogo bolj potrebam kakih roparskih vitezov kot pa olbisežnemu in skrbno urejenemu zemljiškemu gospostvu. Odročno, divjo lego te utrdbe dobro označuje njeno prvotno ime VVildenlak, kar pomeni po naše Divja Loka. Na prve vesti o Starem gradu naletimo šele v začetku 14. stoletja. Prav takrat je doživela ta utrdba oljsežno predelavo, kot kažejo notice, ki so se ohranile iz 1317, 1319 in 1320. V teh letih je namreč zemljiški gospod obnovil obzidje, uredil jarek in obdal staro postojanko z zunanjim zidom. Dela so ga veljala 400 mark*, kar je bila zelo lepa vsota, če primerjamo, da so ise tedaj grunti prodajali nekako po 8—^10 mark. V naslednjih dveh stoletjih do večj'ih del tod menda ni več prišlo, pač pa je zemljiško gospo stvo stalno skrbelo tudi za to utrjeno oporišče, kakor mas poučujejo že omenjene računske knjige. Obračun iz 1437/38 n. pr. kaže, da je tedaj Streit opremil vrata z novim železjem. v sobo pa so posta%ili peč (f. 9, 10'). Nu- 80 slednje leto je naredil Streit velika vrata, ki jih je otil z železjeni. dalje popravil škodo, ki jo je ipovzročila strela, za kar so porabili 200 desk. in ponovno položil v jarek žleb za vodo (f. 52). Prihodnje leto je Anton Smyd okoval z železjem mala vrata pri velikih vratih. Graczolt pa je štiri dni postavljal krušno peč (f. 57'), nad katero je Rabikruch leto dni nato po pravil streho (f. 72). Večjih popravil je bil deležen Stari grad 1485, ko je gospostvo nabavilo v ta namen 50 podnic oziroma mostiiic, 700 desk in 2000 žeblje v', pa 1487, ko je dalo med druarim popiTa\iti tudi grajsko obzidje*. Obrtniki so bili za svoje delo seveda plačani. Običajno jim je pri padalo po 12 šilingov na dan. Vendar njihov zaslužek ni bil stalen in tudi iie za vse enak. Tako je prejel n. pr. zidar Graczolt v istem letu po 12 pa tudi po 16 šilingov, tesarju Streitu je pripadalo ipo 12 oziroma po 13 šilingov, nekemu drugemu tesarju pa po 11 šilingov (f. 72). Graczoltov sin, ki* je pomagal očetu, je prejel po 4 šilinge (f. 52). Omenjene vsote so bolj zgo vorne, če vemo, da je veljal tedaj mernik pšenice ikakih 13, rži 9, ovsa pa 4—5 šilingov (rac. knjige). Drugače je bilo z drugo delovno silo. Pri vseh delih na obravnavanih postojankah so morali namreč tlačaniti loški kmetski podložniki, ki jim je bila tlačanska obveznost točno predpiisana. Tlake so bili do 16. sto letja oproščeni le podložniki treh županij, in sicer soriške (naselbine pod Ratitovcem od Prtovča do Sopice), poljšiške (naselbine jned Sv. Joštom in potokom Liipnico) in dovške (iDo^je in Mojstrana). Soričani in Dovjani so iiživali to ugodmost. ker so naselili in kultivirali dotlej divjo, menaseljenc pokrajino, podlož/ndki poljšiške županiije pa so bili v izjemnem položaju /ato, ker jih je hotelo zemljiško gospostvo bolj pritegniti nase zaradi rahle l)Ovezanosti besniškega ozemlja z drugim loškim gospostvom. Za rekon strukcijo tlačanske anskih dolžnosti iz 1501. Vir iz ok. 1360 obra\nava tlako v treh županijah: v gadmarski, ki je zajemala viničarje v Stari Loki, Binklju, Vincarjih, Trnju, Moškrinu in v Stražišču, v godešiki, kamor so spadali podloižniki iz Godešiča. Reteč. Gorenje vasi. Gosteč in Pungarta, ter v koroški, ki je obsegala poljansko hribov-je od Osovnika in Sv. Andreja preko Bukovega vrha ter Gabrško goro in Sopotnico. Podložnilke koroške županije so vezala zlasti popravila na Zgornjem stolpu. Za ondotna dela so namreč morali oskrbeti, zvoziti in znositi na KranceJj late, bruna, deske in kamenje, kolikor so tega gradiva lX)trebovali pri omdotnih delih. Razen tega pa so morali žagata deske ne le za Zgornji stolp, temveč tudi za Stari grad in loški grad. Podložniki v gad- jnarski župandji, brez onih v Stražišču, so oskrbovali pri popravilih Star; ^rad z deskami. Sicer pa so morali iizpla\ljati iz vode tesa^rski les, hkrati pa opremljati apnenice z ograjo, da se ne bi razbile pri spuščanju lesa, in ko ISO jih pogasili, skrbeti, da se niso ponovno vžgale. Tlačani godeškc županije so dovažali tesarski les od Sore pri Puštalu kakor tudi pesek za vsa potrebna dela na loških utrdbah. V apnenice so morali nalagati drva, ki jih pa niso sami sekali'. Dokaj dober vpogled v tlačanske obveznosti nam nudi urbar iz 1501 (DAS), ki upošteva celotno loško gospostvo. Iz tega vira je razvidno, da je pritegnil zemljiš.ki gospod k tlačansikemu delu na obravnavanih postojankah po potrebi vse kmetske podložnike, izvzemši tiste iz treh oproščenih županij. 81 Poleg splošne ročne tlake pa so vezale podložnike še posebne dolžnosti. Tako je bilo n. pr. delo pri apnenicah raztleljeno merejemal v dveh obrokih, ob «\. Martinu in sv. Juriju, je moral UIrik sam vzdrževati na obeh postojankah stražnike in vratarje. Škof ga po pogodbi ni mogel samovoljno odstaviti s tega mesta, preden tnu ne \ rne poisojila. Kot teruain za poravnavo je bil določen čas ob sv. Juniju, teden pred prazni kom in teden za tem dnem"*. Kljuib tej pogodbi srečamo že naslednje leto 1358 v Loki kot gradiščana Ortolfa de Poojnok (Paumek)'*. Ni pa povsem jčusno, ali je imel Ortolf v oskrbi obe loški postojanki, aH je bil pa nemara \ službi samo na Zgornjem stolpu. Uprava loškega gospostva ise je mEunreč do konca 14. stoletja že toliko razmahnila, da je odslej postavljal zemljiški gospod dosledno na vsako od (;beh postojank posebnega nameščenca. Pnimerjajoč dohodke obeh raz)be- lemo, da sta oba skupaj prejemala manj kot so nekoč znašali prejemki enotnega gradiščana,-obenem je pa razvidno, da sta bila spočetka oba enako 7>omejnbna, saj sta dobivala vsak letno po 24 mark. Toda \saj od 143? dalje je pripadalo gradiščanu ina Starem gradu iše 7 mairk dodatka kot prispevek za stražnike^". Razen itega je užival ondotni gradiščain tudi vinograd, ki je ležal pod Starim gradom in ki so ga po nisodnetn letu 1511, ko je Stari grad že izgubil svojo funkcijo, uživali proti določenemu plačilu člani rodbine Formacher (n. pr. 1529, 1545)^^^ Razumljivo je, da je zemljiško gospostvo dajalo prednost nekaj odmakaijenemu gradiščanu na Starem gradu pred tistim na Zgornjem stolpn, ki je bil spričo \Tse bolj j-azvijajočega se gradu pod Kranciljem nekoliko ma,nj pomemljen. Proti koncu 15. stoletja je obema gradiščanoma pripadala tudi travarina, ki sta jo oddajala biitemjski župan v višini 4V2 marke in godeški župan v znesku IV2 marke^^. Pa tudi sicer sta uživala oba nameščenca eno ali drugo ugodnost vodilnih loških usluž bencev (n. pr. pravico do riibolova). Službo je tedaj freisinški škof oddajal navadno časovno omejeno do 'preklica. Prvi podatki o posebnih gradiščanih na vsaki od obeh pos+ojank so silno skromni. Tako naletimo na Zgornjem stolpu ,na gradiščana iHenrika WerdenbuTgerja, ki je bil tod v službi po eni notici 13602^ po drugi sicer 6* 83 enaki vesti pa 1367-*. Med gradisoanc. ki so kaj kmalu sledili Werde3ibur- gerju, je vsekakor šteti tudi oba Fadeiserja (Paradeiserja?). Hansa in Lienharta, za katera je v virih ohranjena le pK>botnica o prejemii plače l)rez datuma-^. Hans je verjetno istoveten s Hansom Paradeiserjem. ki nastopa kot priča v raznih Ustinah (n. pr. 10/8 1392, 20/5 1393. DAS). — V računskih knjigah iz 1400/1 beremo, da je bil tedaj gradiščan na Zgor njem stolpu so^dnik (f. 146), kar pomeni, da je >iršila tedaj službo gradi- ščana na Kranclju in posle mestnega sodnika v Ivoki ista oseba. — L. 1422 je omenjen kot gradiščan na Zgornjem stolpu Jakob Sterjnuler^", član rodbine, ki je bila tako iimeno\ana po gradu Strmol v Cerkljah na Gorenj skem. Naslednjega leta je zamenjal Stermulerja Melhior. sin močnega loškega fevdalca Ivana Loškega-^. Melhior je imel sicer skupaj z bratom Baltazarjem v fevdu stolp v loškem mestnem obzidju na Lontrgu, dvoiec v Stari Loki in celo vrsto kmetij po loškem gospostvu-^. — Proti sredi 15. stoletja srečamo na tem mestu Ahaca Peysserja (1449)^", sina l\-ana Peis- serja, ki sta bila lastnika gradu Št. Peter (Schrottenthurn) pod Šmarjetno goro'". Medtem ko je za doslej obravnavane gradiščane najti v virih le bežne notice, ki ne dovoljujejo vpogleda v trajanje giradiščanske službe, je za zadnja dva izpričano, da sta vršila gradiščanske posle vrsto let. Krištof Pečaher je bil tod gradiščan vsaj 1475—1483'^ Verjetno je bil on prednik tistih Pečaherjev, ki so imeli v 17. stoletju v posesti Sefart v Poljanski dolini^^. Po visej priliki je gradiščan Krištof istoveten s tistim, ki je oprav ljal 1483 posle oskrbnika v Velesovem^'. — Zadnji gradiščan na stolpu je bil pa Joahim Puštalski (Purgstaller), ki je ostal na tem mestu dolga deset letja od 1485 dalje^*. Bil je obenem lastnik puštaLskega gospostva-'-*. Joahim je opravljal gradiščanske posle v razburkanih časih, ko so se loški podlož- niki upirali svojemu zemljiškemu gospodu in je pri zatiranju upora odločno sodeloval tudi gradiščan na Kranclju (prim. Loške razglede II, 1955, str. 65 dalje). Glede gradiščaiiov na Starem gradu viri v splošnem tudi niso mnogo bolj zgovorni. Gradiščan Sigmund Master nam je znan le po imenu. Zanj vemo samo, da je oprav^ljal na Starem gradu službo gradiščana"*, ni nam pa znano nič glede časa, prav tako ipa tudi ne razpolagamo s kakimi podatki o tej rodbimi. L. 1589 srečamo kot gradiščana na Stareju gradu Stephleiina, ki je izhajal iz vrst loških miniisterialov in je imel od freisin- škega škofa v fevdu razne grunte po loškem gospostvu^*". V letih 1400 in 1401 je bilo poverjemo ondotno gradiščanstvo Musiczu, ki je verjetno isto veten z Merfcleinom Musiczem; o njem je v virih sporočeno samo ime^''. Eden njegovih naslednikov je 'bil graščaik s St. Petra pod Šmarjetno goro Ivan Peisser (gl. zg.), ki ga isrečamo v tej službi 1422'^. Proti koncu naslednjega leta (26. 11. 1423) je izročil freisinški škof Nikodem Stari grad do preklica v oskrbo Ivanu Landtliemibergerju''. Ivan Landtliemberger je imel po lo škem gospostvu v posesti obsežne freisiiiške fevde. Pripadal mu je dvorec v Stari Loki, iz katerega se je razvila .starološka graščina, pa vrsta kmetij po Sorskem polju in na besniškem ozemlju^". Iz virov ni razvidno, do kdaj je Landtliemberger ostal kot gradiščain na svojem mestu. Po vsej priliki mu je sledil na Starem gradu Friderik Stain, za katerega je v tej zvezi ohranjeno le inte brez letnice". Potekal je iz rodbine, ki smo jo v tem članku že srečali (str. 82). Zelo verjetno je istoveten s Friderikom Stainom, 84 ki se omenja 1437 iii 1454 kot oskrbnik v samostanu \ eleso\ em^-. Y letu 1449 je bil gradiščan na Starem gradu Andrej Frolich": kazno je, da je potekal iz rodbine, ki je imela v 15. stoletju v fevdu nekaj freisiinških kmetij po loškem gospostvu^''. Dve leti nato je postavil škoi Janez za gradišičaina do preklica Ostermana Liebenbergerja''^, ki je bil •sin zgoraj omenjenega Ivana 1^ nd ti iembergerja. Medtem ko je za vse obravnavane gradiščane na Starem gradu doba trajanja njihove službe p>ovsem nejasna, so \'iri nekoliko bolj zgovorni glede zadnjih dveh gradiščanov, ki sta jx)tekala iz rodbine Sigesdorfov. Sigesdorfi so bili lesno povezani z loškim gospvostvom. Saj so opravljali \ službi freisinškega škofa preko sto let najrazličnejše vpJivnie službe. Usta novitelj njihove moči je bil Jurij Sigesdorf, ki je bil na Starem gradu vsaj dve desetletji gradiščan (1474 do vsaj 1493)^*. Ko je zašlo loško gospostvo proti koncu 15. stoletja v velike zadrege, se je obrnil freisinški škof Sikst prav na gradiščana Jurija Sigesdorfa, da mu je pomagal reševati zavoženo upravo in gospodarstvo. Poveril mu je vodstvo loške kašče, hkrati pa je Jurij opravljal tudi posle osikrbnika v .Stari Loki vse do svoje smrti 1503'". Oče tovo delo je nadaljeval sin Balltazar Sigesdorf, ki je začel svojo kariero ludi kot gradiščan na Starem gradu, kjer je bil ushižben vsaj v letih 1504—ISOS*"^; v naslednji dobi je bil Baltazar loški kaščar, nekaj časa celo oskrbnik loiškega gospostva. Kot tak si je pridobil lepo preiiiožemje; oiaj- jnanj od 1517 dalje mu je pripadala starološka graščina''*. Baltazar Sigesdorf in Joahim Puštalski sta ibila zadnja gradiščaina, ki ju >rečamo v virih na obeh loških postojankah. Usodeai potres 1511 je poško doval Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad pod Lubnikom v tolikšni meri. da zemljiškemu gospodu ni kazalo obnavljati teh utrdb. S tem je na loškem ozemlju prenehala služba gradiščanov, ki so se prenekateri izmed njih gospodarsko dobro utrdili in ustvarili znotraj freisinškega loškega gospostva temelje za razvoj novih gospoščinskih enot, ki z matičnim loškim gospostvom niso bile vedno v najboljših odnosih. S potresom sta oba nekdaj lako skrbno vzdrževana objekta preko noči izgubila svojo staro funkcijo. V naslednjih nekaj letih sta služila le še kot vir, od kader je gosipostvo čnpalo material za obnavljanje loškega gradu, ki ga je usodna potres tudi temeljito razmajal. Rušenje Zgornjega stolpa je prevzel Wolh, ki je prejel za opravljeno detlo 26 talentov, medtem ko je bil s podobnimi nalogami na .'^tarem gradu zaposlen Indeli Zymernran, ki je zaslužil ob tej pTiliki 4 taleiTte^", kar znaša nekako 17 oziroma 2,5 marke. Razlika v vsotah vzbuja pozornost. Spričo odinakujenosti Starega gradu od Loike se je gospostvo pač v glavnem zadovoljilo z odvozom ondotnih ruševin, ki jih je povzročil potres. Drugače je bilo z Zgornjim stolpom, čigar gradbeni material je kazalo zaradi bližine loškega gradu tejueljiteje uporabiti. Zato je tod delo na rušenju, ki ga je zadela elementarna nesreča, nadaljevalo še zemljiško gospostvo. Prav zaradi takega neenakega postopka razumeano, da je Stari grad kljuboval s svojimi ruševinami zobu časa še skozi stoletja, medtem ko je Zgornji stolp na Kranclju izginil tako temeljito, da ga je bilo treba šele odkriti s posebnimi izkopavanji. 85 KRATICE Fra = J. Zahn., Codex cliploinatieus austriaco - frisingeiisis. zbirka Foutes rerum austriacarum, 11, 51, 35, 56, 1870—1. DAS = Državni arhiv Slovenije v Ljubljani. HM = Hauptstaatsarchiv v MUnchenii. KLVI = Krcisarchiv v MUnchenu. Heck. Frsg-. = Metropolitatiarcliiv v Miinclienu. zbirka Heckenstallcrs Frisin- gensia. H. Frsg. = H» Fra 35, št. 472, »tr. 47. . . , ' , . " Fra 51, št. 405, .str. 444. " KM-HL 4, fasc. 36. št. 152. " Fra 56, str. 122. . " " Fra 55, št. 704, str. 296. ' »« Fra 55. št. 724. str. 315/6. " Fra 35, št. 727, str. 319. ^•« Računska knjiga 1437/8, f. 9. ' -'' .KM-HL 4. fasc. 47, št, 357: fasc. 36, št. 193. ^"' KM-Rep. 55. fasc. 295, št. 20. 2» Računska bnjiiga 1446/9. if. 175'. -•< HM-H. Fnsg.. fasc. 157, listina 17/4 1449. 25 KM-HL 4, fasc, 47, št. 357. 2« Heck. Frsg,, fasc. 9, str. 223. " UM-ll. Frsg., Iascjl37, liiistina 25/11 1425. 28 P. Blaznik. o. c!.. str. 178. 183. 29 Heak. Frsg.. fasc. 9. str. 509. 3» ,P. Blaznik. o. d., str. 185. 31 HM-H. Frsg., fasc. 158, listina 22/6 1475; Heck. Frsg. 8». fasc. 61, f. 178. "- Prim. Fr. Kos, Dt>nt\ski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, št. 167, str. 256. 3» DAS-listina 22/9 1483. ^ HM-H. Frsg., fasc. 158, ilistina 25/1 1485. 35 P. Blaznik, o. d., str. 179. 86 '• KM-iHL 4.. fasc. 4?, št. 557. 3«a HLH-H. Frsg., fasc. 135; H. t rsjr.. Il[. A 3. Xa il 1). f. 22. 3- Računska knjiga 1400/1. f. 1146. 140'. >' Heck. Frsg.. fast. 9. str. 22'5. 3» HM-H. Frsg., fasc. 13". - " «» DA.S-fevdna knjiga 1425. /. 56'. < J> HM-HL 4. fasc. 4", št. 337. J2 DAS-Mstina 22/6 1437; 8/M 1454. "» Heck. Frsg.. fasc. 9. str. 509. ' , ' " DAS-fe<\'dna knjiga 1423, f. 55. « HM-H. Freg., fasc. 138, listina 6/12 1451. *' Heok. Frsig., 8", fasc. 59, f. 48: KM-iRep. 55. fasc. 295, št. 7. "" Heok. Frsg., 8». fasc. 62, f. 1-5'; KM-Rep. 55. fasc. 295. št. 10. 11. ,12: DAS- iirhar 1501. f. 198'; prinu. Loški ra2gJe.cH M. str. 67—68. " KAI-HL 4. fasc. 47. št. 537. " ICM-Rep. 55, fasc. 295, št. 4. 5. 17; fasc. 42. št. 2; HL 4. fasc. 49. št. 576. 5» KM-Rep. 53. fasc. 295. št. 21. • PRILOGA Ci O V O r predsednika Muzejskega cl r u š t r a fl J. P. R 1 a z ii i k a o b predaji r e s t a v r i r a n e g a K r a n c I j a javnosti 18. 12. 1955. Spored pririiditev ob loškem občinskem prazniiku daje najbolj na/;orno .sliko velikega napredka, ki ga kaže v zadnjem času občina Skofja iLoka v vsakem pu- giledu. Vsi občani smo ponosni na velike zmage, ki jili siiavi naša skupnost itako iia gospodarskent kol na kulturnem pivlju. Zunanji izraz te velike razgibanosti so slovesnosti in nastopi, ki smo jiim priča v teh dneli. Ce izročamo javnosti Zgornji .stolp na Kranclju prav danes na dan občinskega prazniika. vidimo v tej gesti dokaz, da ljudska oblast pravilno vrednoti naša kulturina prizatievanja. Stojimo na zgodovinskih tleh. Čez 18 let ibomo proslavljali tisočJetnico, ko se jirvič omenja v l.istiinah ime Ijoka. Fisoč let bo skoraj preteklo, odka.r se je na tem ozemJju ustvarilo loško gospostvo, kjer se je v naravnem središču kaj kmalu začelo razvijati iniesto Skofja Loka. ki je .postalo sedež loškega gospostva, največ jega sklenjenega gospostva na slovenskih tleli sploh. Če je bilo loško gospostvo že doslej predmet proučevanja slovenskih zgodovinarjev, pa moramo poudairiti, da vse do zadnjega časa arheološko ni bilo prav nič preiskano. Mnogi znaki pa pričajo, da kriije tudi loška zemlja v sebi še velika bogastva, ki jih je v korist naše znanosti treba (»dkri^ti. Zato se je loško Mirzejsko društvo lotijo tudi te .naloge. Krancelj nas je že dolgo vabil. Sko. pred nami se šird Sorsko poilje s sosednjimi griči, zadaj pa se dviga divna panorama Savinjskih Alp in Karavank. Naj služi odslej na.šemu delovnemu človeku ta stolp, kjer je bila nekoč postojanka, od koder je freisinški gradiščan pomagal krotiti našega upornega kmeita in meščacaa. Krancejlj bo postal prav gotovo ena najbolj privilačnih toSk v 'našem mestu. Naj mi 'bo dovoljeno, da se na tem mestu iskreno zahvalim vsem. kii so kakor koli pomagali pri našem delu. Prav posebno zahvalo sem pa dolžan občinskemu ljudskemu odboru v Skofji Loki. Prav danes se še po.sebej mude misli pri razvoju Muzejskega društva v Škofji Loki. Kako skromno, s kaiko malimi sredstvi smo zastavili pred 18 leti! In danes? Niti v sanjah si ne bi mogli tedaj predstavljati veilikanskega vzpona, ki ga je bilo deležno naše društvo v letih po vojni. Imamo skrbno urejen muzej v Piištalskem gradu, ki nam je že vse pretesen, zbirke NOB so razmeščene po v^sem prven\ nadstropju doma Zveze borcev, naš a.rhiv postaja vse pomembnejši, naši Loški razgledi so pa tako utemeljeni, da jim je omogočen ledni Jefini iaid ob občinskem prazniku. Dobro vemo, da bi bilo vise to nemogoče. če nam ne bi stal ob stran; občinski ljudski odbor v Škofji Loki s tov. Svetkojn Kobalom na čelu. Naj se torej občinskemu ljudskemu odboru za vse izkazane usluge v imenu Muzejskega društva najiskreneje zahvalim. V imenu iMuzejskega društva in pa Turističnega društva v .Škofji Loki pre vzemam restavrirani Zgornji stolip v varstvo iu ga izročam javnosti z željo, da bi ga pravilno vrednotila in skrbno paziJa Jianj. r