Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. postale - I Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r 1 z 1 a, RJva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNIŠTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 i Leto XVIII. - Štev. 28 (906) Gorica - četrtek, 14. julija 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Resolucija slatenstc zaine.jslie niMim INDIRA GANDI POTU1E Slovenska mladina s Koroške, Kanalske šina čuti, da je del matičnega naroda, Slovenska mladina s Koroške, Kanalske doline, Goriške in Tržaškega je ob zaključku seminarja, ki se je vršil v Trstu ob priliki 3. tabora slovenske katoliške zamejske mladine, sprejela naslednjo resolucijo: Udeleženci 3. tabora slovenske katoliške mladine v zamejstvu ugotavljamo, da je za življenje in vsestranski napredek Slovencev v zamejstvu potrebna odločna zavest pripadnosti slovenskemu narodu, ki se odraža predvsem v globoki ljubezni do materinega jezika in neomajni zvestobi do naših tradicij. Te tradicije imajo živ vir v katoliškem verskem in socialnem nauku, ob katerem se Slovenci hranimo že 1200 let in ki je prav v našem času izšel ostrgan starega kvasa ter ves poživljen iz drugega vatikanskega koncila, dostopnejši novemu človeku in novim razmeram v sodobnem svetu. Zato se moramo nenehno izpopolnjevati v duhu verskih, narodnih in socialnih vrednot ter krepiti medsebojno poznavanje in sodelovanje. Da bomo zamejski Slovenci lahko ohranili naše narodne vrednote, moramo postati subjekt političnega življenja ter i-meti lastno politično predstavništvo. Le tako se bomo lahko smotrno in uspešno borili za uveljavitev naših pravic ter se zoperstavili kakršnemukoli potujčevanju. Slovenska katoliška mladina v zamejstvu je globoko prepričana, da je za razvoj slovenskih narodnih manjšin nujno potrebno dosledno uresničevanje naslednjih naših pravic: 1. Narodne manjšine imajo pravico do kulturne in šolske avtonomije. Dosledno izvajanje tega načela zahteva pouk materinščine na vseh področjih, kjer živijo Slovenci, tudi na Koroškem in v Beneški Sloveniji. 2. Vsak član narodne skupnosti ima pravico, da uporablja materin jezik tudi na vseh področjih javnega življenja, zlasti v upravi in na sodiščih. 3. Narodna manjšina ima pravico do odgovarjajočega zastopstva v vseh izvoljenih predstavništvih. 4. Državne oblasti so dolžne skrbeti Za gospodarski razvoj narodnih manjšin ter nuditi zaposlitev njenim pripadnikom na ozemlju, na katerem živijo. Brez dela in osebne zavzetnosti ni narodnega napredka. Temeljiti mora na jasnih idealih, izhajajočih iz globokega o-sebnega katoliškega prepričanja. Mladina naj si gradi svoj nazor z udejstvovanjem v organizacijah in s stalnim izobraževanjem. Slovenska mladina je prepričana, da bodo v Združeni Evropi narodne manjšine most, ki bo povezoval narode ter ustvarjal bratstvo med narodi. Slovenska zamejska mladina želi sodelovati pri oblikovanju bodočega duhovnega in tvarnega sveta v zvestobi do izročil svojih prednikov. Tako bo opravila svojo človeško in narodno dolžnost. Narodna manjšina črpa svoj življenjski sok iz matičnega telesa. Kakor vsa manj- šina čuti, da je del matičnega naroda, tako naj matični narod gleda na manjšino kot celoto ne glede na svetovno-nazorsko in politično pripadnost. Izražamo priznanje tisti naši mladini, ki na vseh področjih z veliko zavestjo odgovornosti sprejema nase dediščino prejšnje generacije. To so mladi strokovnjaki, kmetovalci in delavci, šolani in nešolani ljudje, ki z ramo ob rami včasih celo v tujem okolju in nevede drug za drugega gradijo nov svet. Ne samo v Italiji in Avstriji, ampak tudi po drugih državah Evrope, kamor so morali za kruhom. Pozivamo vso našo mladino, naj ostane zvesta narodnim izročilom, svojemu jeziku, duhovnemu bogastvu in značaju, katere je podedovala, in preko katerih smo si Primorci in Korošci bratje kljub državnim mejam, ki nas ločujejo. Na mladini sloni naša bodočnost. Slovenska zamejska mladina, ki se tega zaveda, sprejema nase odgovornost in gre na delo »s Prešernom v srcu, odprta sočloveku, odprta zgodovini«. Slovenska mladina s Koroške, Goriške in Tržaške V Trstu, dne 10. julija 1966 Predsednica indijske vlade In-dira Gandi potuje te dni po Evropi. Sicer njena pota ne vzbujajo toliko pozornosti kot nekdaj potovanja njenega očeta Nehruja, toda že dejstvo, da načeluje narodu s 480 milijoni podložnikov, daje njenemu poslanstvu svojski pečat. Indira Gandi je konec preteklega tedna najprej obiskala egiptovskega diktatorja Nasserja v Kairu. V soboto, 9. julija sta se pogovarjala dve uri. Govorila sta o politiki nevezanih držav, o težavah v zvezi s to politiko in o načinu, kako te težave premagati. Seveda sta se razgovarjala tudi o Vietnamu. Indira Gandi je bila v zvezi s tem mnenja, da je treba podvzeti vse napore, ki bi mogli pripeljati do konca sovražnosti v tej nesrečni deželi. Nikdar ne smemo zgubiti izpred oči nevarnosti in resnosti tega problema, je dejala. Glede taškentskega spora- Trenutek generalov Generali spet dajo govoriti o sebi. Vsaj trije so pogostno omenjeni v dnevnem časopisju. Prvi je general De GauHe. Po svojem zadnjem obisku Sovjetske zveze je doživel tudi doma v Parizu resnično zmagovit sprejem. Tako se zdi, da mu je francoski narod hotel dati zadoščenje za delno razočaranje, ki ga je doživel lani decembra ob priliki zadnjih predsedniških volitev. De Ganile se je vrnil iz Moskve s skupno izjavo, ki je imela nad 2000 besed ter govori o znanstvenem., gospodarskem ter kulturnem sodelovanju med obema državama. Toda če je De Gaulle upal,, da bo Francija pri tem obisku postala enakovredna Sovjetski zvezi in ameriškim Združenim državam, se je usodno zmotil. Svet ostaja slej ko prej razdeljen na dve interesni sferi: eno oblikujejo ZDA, drugo pa komunistična Rusija. Naj De Gaulle še toliko potuje, še toliko govori, še toliko pod; Severnoamerikance iz Evrope, vse to ne spremeni dejstva, da Francija je in ostane le drugorazredna evropska sila kot so Zapadna Nemčija, Val. Britanija in če hočete, Italija. Drugi general, ki je pritegnil zadnje tedne nase pozornost svetovne javnosti, je pa argentinski general Onganfa. Mož je star dobrih petdeset let, pošten po namenih, odločen antikomunist ter zvest pristaš politične smer; ZDA. Osebno bi bil rad doživel, da bi Argentina postala v polnem pomenu demokratična država. Zato je leta 1962 strl upor skupine generalov, ki so hoteli, da vsaj pet let v Argentini vlada vojska. Iskreno si je prizadeval, da bi ŽALOST V BELGIJI Pred dobrimi petimi leti sta se poročila belgijski kralj Baklovin in španska plemkinja Fabiola de Aragon. Kraljica si je s svojo plemenitostjo in socialnim čutom takoj osvojila javno mnenje ter ljudske množice ,ki jo danes ljubijo še prav posebno. Kmalu se je zvedelo, da kraljica Fabiola le težko lahko upa, da bo imela otroke. Njena telesna konstitucija je taka, da le s težavo lahko otroka donosi. Tako je v teku zadnjih lat že dvakrat zgubila svoj Plod. Vsa Belgija je začela sočustvovati s svojim idealnim kraljevskim parom, ki si tako zelo želi potomstva, pa vedno znova pride do okoliščin, ki preprečijo rojstvo v kraljevski družini. Pretekli petek, 8. junija so Belgijci spet Zagoreli od navdušenja. Zastopnik dvora je uradno objavil, da pričakuje kraljevska hiša veseli dogodek za mesec december. Pa je veselje trajalo le štiri dni. V ponedeljek je prišla vest, da je morala kraljica znova prekiniti svojo nosečnost. Bil je potreben kirurški poseg, da so odstranili nevarnost razlitja slepiča. Pri tem je moral biti žrtvovan tudi otrok, ki se je razvijal pod srcem matere. Operacija je uspela in ni spravila v nevarnost bodočega morebitnega materinstva kraljice Fabiole. Kralj Baldovin iima sedaj 35 let in kra^ ljica 38. Zaenkrat ima pravico do belgijskega prestola princ Filip, sin Baldovino-vega brata Alberta. Princ Filip je star 6 let. Vendar sd belgijski narod slej ko prej želi prestolonaslednika iz sedanje kraljevske družine. Zena kneza Alberta, kneginja Pavla, je namreč med ljudstvom zaradi svojih pogostnih bučnih nastopov le malo priljubljena. Argentina prišla do ustavne vlade. Tako je v glavnem po njegovi zaslugi prišlo leta 1963 do volitev, ki so pripeljale na oblast zdravnika iz Cordobe dr. Illia. Pa se je mož izkazal za slabiča. Hotel je vladati demokratično, pa zato vedno bolj popuščal nasilnim peionistom. Končno je njegova vlada zgubila vso avtoriteto nad državo. Vrstili so se štrajki, množili neredi, ulica je začela diktirati politiko. Vse javno mnenje se je obrnilo zoper vlado s peronisti in sindikalnimi organizacijami vred. Zato je vojska svoj puč lahko izvršila brez prelitja ene same kaplje krvi. Nihče ni branil nezmožne vlade in ko so vojaki poverili predsedniško mesto generalu Ongami, ki ga je bil Illia pred časom odstavil, se je vsem to zdelo še najbolj pametna rešitev. Seveda čaka generala Onganfa težka naloga: država je prepolna inflacije, sindikati pretirani v svojih zahtevah, ljudstvo nezadovoljno ter mnogo je brezposelnih. Pa se zdi, da bo general Ongania poskusil novo pot. Naslonil se bo na tiste peroniste, ki so za socialno preureditev Argentine, a brez Perona, ki živi na varnem v Španiji. Morda bo taka rešitev za Argentino še najboljša. Tretji general, ki se vedno bolj uveljavlja, je pa Nguyen Cao Ky, šef južno-vietnamske vlade. Od padca Diema novembra 1963 je on prvi, ki mu je uspelo, da se je obdržal na oblasti: Trinajst mesecev že vlada in tako se zdi, da njegova avtoriteta v državi vedno bolj raste. Ni se zadnje štiri mesece ustrašil niti budističnega upora; previdno in počasi mu je strl napadalno silo in zmagal nad zaletavimi bonci. Mladi general neprestano obiskuje deželo, odpira nove šole, zavode, tovarne. Vidi se, da ve, kaj hoče, zato so politični opazovalci vedno bolj mnenja, da bo general Ky tisti, ki bo vodil državo tudi potem, ko si bo dala novo ustavo na podlagi volitev, katere naj bi bile letošnjo jesen. Koncilsko jubilejno leto v Caracasu V Caracasu v Venezueli so proslavili izredno jubilejno leto, ki ga je oklical papež Pavel VI. ob zaključku koncila, z vrsto konferenc o II. vatikanskem vesoljnem cerkvenem zboru. Ob tej priložnosti so razdelili škofijo na osem področij. V vsakem je bilo 18 župnij. Na vsakem področju so imeli tridnevne duhovne vaje, katerim je sledil ciklus petih predavanj, kjer so prikazali najvažnejše vidike II. vatikanskega vesoljnega cerkvenega zbora zuma, ki je ustavil sovražnosti med Indijo in Pakistanom, je pa izjavila: »Ta sporazum je enako važen za Indijo in Pakistan. Želimo ga izvajati po duhu in črki. So pa za njegovo izvajanje potrebni veliki napori, ker sedaj nismo popolnoma' zadovoljni.« V nedeljo, 10. t. m. je nato Indira Gandi prispela v Beograd. V Jugoslaviji je ostala do 12. julija. S predsednikom Titom je imela več razgovorov, ki so se sukali okoli dvostranskih odnosov med obema državama kakor tudi važnih mednarodnih vprašanj. Kot je že bilo objavljeno, bo meseca oktobra v Novem Delhiju v Indiji konferenca, ki se je bosta udeležila poleg gostiteljice Gandijeve še Tito in Nasser. Po obisku v Jugoslaviji čaka Indiro Gandi še pot v Moskvo. Tam bo predvsem obrazložila svoje stališče do vietnamskega vprašanja. Obrazložila bo svoje stališče, ki zahteva prekinitev vojne ter sklicanje konference, katera naj zajamči nevtralnost Laosa, Kambodže in Vietnama. OSEBNOST INDIJSKE PREDSEDNICE Indira Gandi je trenutno gotovo med ženskami oseba, ki ima največ podložnikov na svetu. Kot predsednica indijske vlade vodi eno naj večjih držav na zemlji in je odgovorna za gospodarski in umski napredek 480 milijonov državljanov. Indira Gandi je dama v pristnem pomenu besede. Zna se enako okusno obleči v svoj slikoviti indijski sari kot v najmodernejšo evropsko obleko. Ljubi šport, zlasti smučanje in-jahanje, govori več jezikov, poleg hindujskega še angleškega in francoskega, pa tudi tamilsko narečje precej obvlada, ki je jezik vse južne Indije. Politično se smatra za socialista. Toda njen socializem ni doktrinaren, temveč praktične narave. »Če vidim, da privatni sektor lahko nekaj opravi brez intervencije države, pustila mu bom vso svobodo. Državi še vedno ostane ne-broj nalog, ki se jih nihče noče lotiti,« je nedavno dejala. Že mlada je zašla v politično borbo. Ko so jo kot deklico spraševali, kje so njeni starši, je odgovarjala: »Mi je žal povedati, a tako je: oče in mati, pa moj stari oče, vsi so v ječi.« Komaj 12 let je imela, pa je že ustanovila »brigado opic«, to je tajno organizacijo svojih sovrstnikov in sovrst-nic, ki so si nadeli nalogo, da vzdržujejo stike s preganjanimi indijskimi domoljubi. Med njimi je bil tudi odvetnik Feriz Gandi, njen bodoči mož. Indira ga je poročila v Londonu leta 1942, kjer "sta oba študirala. Medene tedne sta preživela kar v ječi, ker je prav tedaj angleška policija prišla na sled njuni protibritanski delavnosti. V zakonu sta se jima rodila dva otroka: sin Ra j iv ima seda j 21 let in je pred kratkim dovršil vseučiliščne študije v Cambridgeu, hčerka Sanjay, danes 18-letna, je pa zaposlena v neki tovarni avtomobilov v Indiji. Od 1. 1960 je Indira Gandi vdova; tedaj ji je namreč umrl mož Feriz. Politično se je začela Indira udejstvovati v večinski kongresni stranki leta 1956. Dve leti nato je že bila predsednica te stranke. Takoj je izključila nekatere starokopitne politike, dasi jih je njen oče Nehru imel zelo v časti in jih puščal na važnih mestih. Odločno je nastopila tudi proti nasilju komunistične stranke, ki je bila na oblasti v južnoindijski zvezni državi Kerala in zahtevala njen razpust. Nehru pa je med tem vedno bolj slabel. Indira se je tedaj odrekla vsemu političnemu delovanju in očetu zvesto stregla noč in dan do njegove smrti. Z lastno krvjo ga je zadnje čase vzdrževala pri življenju. Po očetovi smrti je odklonila, da bi postala njegov naslednik v vodstvu države. Priporočila je Shastrija, sama pa sprejela mesto ministra za promet, da je tako ohranila enotnost stranke. NI LAHKO VODITI INDIJSKE DRŽAVE Po Shastrijevi smrti jo je doletela nehvaležna naloga, da prevzame težko dediščino velikanskih nerešenih problemov, ki sta jih zapustila Nehru in Shastri. Sosednja rdeča Kitajska zre še vedno sovražno iz svojih utrjenih postojank onstran Himalaje. Položaj s Pakistanom se ni uredil, saj je bil spor glede Kašmirja le odložen, ne pa rešen. Indija si danes ne more več dovoliti vloge angela sprave na tehtnici med Vzhodom in Zahodom. Kadar gladuje država s 480 milijoni prebivalcev, ne more več vzbujati občudovanja, temveč le še sočutje. To je Indira Gandi tudi jasno občutila, ko je v aprilu obiskala Washington in se tam razgovarjala s predsednikom Johnsonom. Prišla je v ZDA s trpkim občutkom otroka, ki je storil neumnost in ga hoče sedaj oče kaznovati. Indija je napadla lani v septembru Pakistan in za kazen so ji ZDA ustavile vso nadaljnjo pomoč. Težavam, ki so zaradi tega nastale, se je pridružila še suša, kakršne še ne pomnijo, da ne govorimo o štirih milijardah dolarjev dolga v tujini. Za Indiro je bila poglavitna skrb, da na najvišji ravni obno- vi pretrgane stike in da ustvari pogoje za novo sodelovanje v prejšnjih indij sko-ameriških okvirih. Indija stoji namreč na začetku novega petletnega plana, ki bo zahteval sedem milijard dolarjev tuje udeležbe. Predsednik Johnson je v zvezi s tem napovedal ustanovitev ame-riško-indijskega fonda 300 milijonov dolarjev za prosvetno-znan-stveno deio v Indiji. Vprašanje poldruge milijarde dolarjev, ki naj bi jih prispevale ZDA za začetek izpolnjevanja novega petletnega plana, pa je zaenkrat ostalo odprto. Ameriška vlada se nagiba k temu, naj posojilo posreduje svetovna banka, ne pa naravnost ameriški državni zaklad. Ves obisk Indire Gandi v Wash-ingtonu je torej potekel tako, da je bilo izrečenih mnogo toplih besed, Indira pa deležna prisrčnega gostoljubja, a ko je šlo za gospodarsko pomoč, se je vse razvijalo po starem načelu: daj — dam. Indija bo pač morala pokazati več razumevanja za ameriško globalno strategijo, zlasti glede Vietnama in celinske Kitajske, če hoče, da bodo začeli teči dolarji. V Indiji se tega zavedajo, zato niso preveč navdušeni nad take vrste »nesebične pomoči« s strani ZDA. Toda v kislo jabolko bo treba vgrizniti slej ko prej, kajti lakota je in ostane prvi sovražnik indijskega ljudstva. TRETJI TABOR SLOVENSKE ZAMEJSKE MLADINE Govori dr. Kuharja preko londonskega radia V soboto, 9. julija so predstavniki prireditvenega odbora sprejeli koroško mladino na državni meji v Trbižu. Naito so sedli k njim v avtobus in tolmačili kraje in pokrajino, po kateri so se peljali. V Trstu jih je že čakalo kosilo, nato pa se je začel seminar, ki je imel namen poglobiti se v narodno in duhovno problematiko koroških in primorskih Slovencev. Vse tri pokrajine so določile svoje predstavnike, ki so v referatih obdelali vprašanja, na katera je želela mladina dati odgovore. Zaključke tega seminarja, ki se je nadaljeval tudi v nedeljo dopoldne in delno še popoldne, so udeleženci strnili v resolucijo, ki jo objavljamo na drugem mestu. Veličastno lepa je bila nedeljska skupna sv. maša, k; so se je udeležili mladi kon-gresisti. Skupno petje in skupne molitve so klicale na udeležence blagoslov, da bi tretji tabor slovenske katoliške mladine v zamejstvu čim bolje uspel. V soboto zvečer pa je bil ob srečanju mladine iz vseh treh pokrajin sprejem v prostorih Slovenske prosvete v ulici Do-nizetti. Udeležili so se ga najuglednejši predstavniki oblasti, političnega in kulturnega življenja in so v krogu mladine prebili lep večer. Sprejema se je udeležil predsednik deželne zbornice De Rinaldini, vladnega komisarja dr. Mazza je zastopal dr. Viozzi, tržaškega župana dr. Franzila je zastopal občinski odbornik Venier, ravnatelja RAI-a dr. Candussija je zastopal ravnatelj slovenskih sporedov ing. Boris Sancin; bil je navzoč deželni poslanec dr. Škerk, pokrajinski svetovalec Saša Rudolf, župan devinsko-nabrežinske občine g. Drago Le-giša, predstavniki NCWC, drugi predstavniki političnih strank, kot politični tajnik Slovenske katoliške skupnosti dr. Pošto-van, predstavniki šolstva z ravnateljico dr. Abramovo, predstavniki slovenske duhovščine in katoliških organizacij s predsednikom Slovenskega katoliškega sveta prof. Teuerschuhom, predstavniki skavtov in drugih organizacij s Tržaškega in Goriškega. Koroško delegacijo pa je spremljal prof. dr. Franc Cigan in predsednik Dijaške zveze Filip Warasch, bili so predstavnik; Gradiščanskih Hrvatov in drugi. Večer je bil izredno lep in prijeten. Predsednik organizacijskega odbora, akademik Marino Kokorovec se je vsem lepo zahvalil za udeležbo. V soboto po sprejemu pa je imela vsa mladina družabni večer v Slomškovem domu v Bazovici. Na novem lepem športnem igrišču so igrali koroški »Veseli študentje« in razvilo se je prijetno družabno razpoloženje. Mladina iz vseh treh pokrajin se je spoznavala med seboj in sklepala prijateljske vezi. Višek tabora pa je bila velika prireditev pa Repenitabru v nedeljo, za katero so prispevale svoj spored vse tri pokrajine. Udeležba je bila izredno lepa kot morda že več let ne po vojni. Mnogo ljudi je moralo oditi, ker ni bilo zadosti prevoznih sredstev na razpolago. Avtobusno podjetje, ki oskrbuje to progo (nihče drug ne sme brez dovoljenja na tej cesti voziti), bi pač moralo najeti za take prilike več avtobusov, če jih samo nima zadosti. Organizacijski odbor je večkrat interveniral in je dobil vedno odgovor, da so vsi razpoložljivi avtobusi na delu. V imenu prireditvenega odbora je vse udeležence pozdravil g. Drago Štoka iz Trsta, ki je tudi razložil pomen tega tabora. Med prireditvi jo sta izrekla pozdrave tudi zastopnika goriške in koroške mladine. Program je bil pester, morda malo predolg in s točkami, od katerih bi nekatere gotovo prišle do večjega izraza v zaprtem prostoru. Vendar so si točke hitro sledile na odru in oči vi dno pritegnile pozornost občinstva. V prvem delu so najprej ustvarili prijetno razpoloženje »Veseli študentje« s Koroške s svojimi polkam; in valčki; sledil je pevski nastop tržaških skavtov in skavtinj por vodstvom prof. M. Zupančičeve. Folklorna skupina Slovenskega kulturnega kluba v Trstu je nastopila kar trikrat; v svojih lepih oblekah in z doživetim rajanjem je občinstvo zelo osvojila. Moški zbor iz Gorice pod vodstvom g. Zdravka Klanjščka je nastopil ob koncu prvega in drugega dela. Njegovi zliti glasovi so pokazali, da napreduje od nastopa do nastopa in da je bil na prireditvi od vseh nastopajočih zborov najboljši. Prvi del je zaključil z več pesmimi fantovski zbor s Koroške pod vodstvom dr. F. Cigana. Sledila je dramatska uprizoritev dvo-dejanke mladega italijanskega pisatelja L. Candonija »Edip v Hirošimi«. Igra je potegnila za seboj s svojo problematiko, ki jo je obravnavala. Med vsem; je prednjačil Marijan Kravos v vlogi ameriškega pilota, ki je svojo nalogo res doživeto odigral. Zal pa je igra zaradi odprtega prostora in pomanjkanja zvočnikov trpela na efektu. Drug; del je bil nekoliko krajši od prvega. Poleg že omenjene folklorne skupine iz Trsta in moškega zbora iz Gorice so v tem delu nastopili še moški zbor »Izpod Grmade« pod vodstvom g. I. Kralja ter tamburaški in mešani zbor s Koroške pod vodstvom dr. F. Cigana. Tudi prireditve na Repentabru so se udeležili predstavniki našega javnega in političnega življenja. Predsednika deželne vlade dr. Berzantija je zastopal deželni odbornik g. Nereo Stopper in spremljal z zanimanjem ves program od začetka do konca. Bil je navzoč deželni poslanec dr. Škerk, župan repentaborske občine, g. Guštin, župan devinsko-nabrežinske občine g. Drago Legiša, tržaški občinski svetovalec dr. Teofil Simčič s sestro gospo Kraljevo, ki se trenutno mudi pri nas, občinski svetovalec goriške občine, dr. Andrej Bratuž, občinski odbornik v Krminu g. Ivo Prinčič, predstavniki kulturnih in prosvetnih ustanov, tako tajnik PZ, g. Edvin Švab in prof. Ubald Vrabec, predstavniki tiska in še mnogo uglednih prosvetnih in kulturnih delavcev, naši delavci in kmetje, uradniki in študentje, pa tudi veliko mladine, k; je dajala taboru pravo mladostno lice. Govornik na domobranski proslavi v Bedfordu v Angliji se je lani v govoru dotaknil tudi znanih govorov dr. Kuharja preko londonskega radia, ki so s\’ojčas med protikomunističnimi borci vzbudili mnogo negodovanja. Govornik je med drugim dejal: Pokojni dr. Kuhar je iz tujine dogodke v domovini videl v drugačni luči in ni mogel razumeti stiske, ki nas je prisilila, da smo zagrabili za rešilno nit, čeprav je bila še tako tanka. Ko sva se s pokojnim Kuharjem po mojem prihodu v London zopet sešta, sva se v večurnem razgovoru pogovorila o vsem, kar nama ni bilo jasno in v čemer se nisva strinjata. In takrat mi je razložil svoje govore. Dr. Kuhar je nekega dne prišel v britansko vojno ministrstvo, kjer se je raz-govarjal z nekim gospodom, o katerem je šele pozneje zvedel, da je bil general, in ki je bil odgovoren za obveščevalne zadeve na jugoslovanskem območju. Na Kuharjem vprašanje, kaj se bo ob koncu vojne zgodilo s slovenskimi domobranci, mu je general povedal, da bodo izročeni Titovim oblastem. Kuhar je nato britanskemu generalu stavil predlog za rešitev domobrancev, o katerih je bil kljub vsemu prepričan, da so v ogromni večini zavedni Slovenci. Dejal mu je odkrito, da slovenski domobranci irJz življenja Cerk Časnikarji naj pričajo za resnico Ko je sprejel sv. oče Narodni svet italijanskega tiska, je izrabil to priliko in poudaril veliko važnost tiskane besede. Odgovornost tiska je ogromna. Časnikar naj predvsem skrbi, da podaja resnico. Varuje naj se senzacij, strasti in polemike. Mnogokrat se izrablja svoboda za potvarjanje novic, za obrekovanje oseb in ustanov. Nekateri se s teim celo ponašajo in postaja to njihova posebnost in poklic. Nadalje pravi sv. oče, da je časnikar dolžan presoditi, kako bo vplivalo njegovo pisanje na bralca, na javno mnenje. Javnost je sestavljena iz množice poedinih ljudi z različno izobrazbo ter z različnim značajem. Do vseh teh ljudi je treba lz Slovenije Problem »črnih« gradenj V Godešiču pri Škofji Loki so, kakor smo že poročali, preprostemu delavcu Omanu z miniranjem porušil; hišo, ker jo je gradil na »črno«, to je brez občinskega dovoljenja. Vsa stivar je v javnosti boleče odjeknila, saj so vsi začutili, da so kaznovali devalca, ki je imel zoper sebe zakon in predsednika občine Škofja Loka, obenem pa tolikokrat poprej dopustili »črne« gradnje, ko je šlo za ljudi »od zgoraj«. »Če so rušenja res edina možnost za spoštovanje zakona, prosimo le, da tokrat pričnemo pri glavah, kar po seznamu dnevnika Delo: pri zgradbi bivšega podpredsednika okrajne skupščine Kranj, bivšega podpredsednika okraja Ljubljana Aci-ja Puharja, sedanjega predsednika okrajne skupščine Vič-Rudnik ing. Slavka Ja-kofčiča itd. V Mariboru je na črno gradil nek; miličnik, v Celju so si: bivši »faraoni« (tako kličejo višje funkcionarje) postavili hiše na zahodnem pobočju Golovca.« V Sloveniji je, kot cenijo izvedenci, trenutno pet tisoč protizakonitih gradenj. Do sedaj so podrli le 33 takih gradenj, zadnja je bila v Godešiču, število novih pa raste. Temu se ni čuditi, če je prav tisti urbanistični inšpektor, ki je zagovarjal rušenje v Godešiču, moral priznati, da »odgovorni ljudje na družbeno važnih položajih sami često kršijo predpise ali pa pri tem sodelujejo s svojim vplh'om«. V Ljubljani (če nimaš zvez), moraš čakati najmanj osem mesecev in tudi nekaj let, je izjavil sam predsednik mestnega sveta Ljubljana ing. Levstik, da dočakaš dovoljenje za gradnjo. Nasprotno pa v občini Ravne izdajo lokacijsko dovoljenje že v desetih dneh. Posledice? Četrtina vseh črnih gradenj v Sloveniji je v Ljubljani, v ravenski občini pa ena sama. Tako bo v socialistični Sloveniji še naprej. Obsojali bodo črne graditelje, istočasno pa ostajali pri svojih velikopoteznih splošnih urbanističnih načrtih, ki ljudem ne nudijo skoro nikakih zakonitih možnosti. Dokler bo manjkala urejenost, bo tudi urbanistični zakon le kos papirja. imeti veliko spoštovanje. Časnikarje je pozval: »Bodite učitelji, bodite voditelji ljudstva. V; ste -v službi besede, ki naj bo odsvit večne, neustvarjene Besede, ki je druga božja oseba in naj bo luč vašemu razumu.« Božji blagoslov za vse dijake Sv. oče ima navado, da vsako nedeljo opoldne moli Angel Gospodov z ljudmi, ki so zbrani na trgu sv. Petra. Navadno napove tudi namen, za katerega naj bi molili. 3. julija se je spomnil dijakov, ki so v tistem tednu začeli maturitetne izpite. Želel jim je dober uspeh, ne samo pri šolskih izpitih, ampak tudi v življenju. Povabil je navzoče, naj bi molili za mladino, da bi s,poznala, da jo študij oblikuje, vodi, naj začuti dolžnost, da bi bila močna, poštena, naj razvije verski čut, čistost, vedrost in dobroto. Ob koncu je sv. oče poklical božji blagoslov in Marijino varstvo na vse dijake, velike in majhne, na tiste, ki so že uspešno končali šolo in tiste, ki so pred izpiti, na starše, učitelje in sošolce. Okrepljena vatikanska radijska postaja Na tretjo obletnico kronanja, 30. junija, je sv. oče blagoslovil tri nove oddajnike vatikanske radijske postaje. Dva oddajnika na kratke valove imata moč po 100 kw, oddajnik za srednje valove pa ima celo moč 250 kw. Oddajnike so darovali: kardinal Spellman prvi oddajnik na kratke valove, ameriška katoliška organizacija Kolumbovih vitezov drugi oddajnik na kratke valove, razni ameriški škofje in druge osebnosti oddajnik na srednje valove. Ob blagoslovitvi novih radijskih oddajnikov se je sv. oče zahvalil dobrotnikom. Tehnika je tako postavljena v službo evangelija. Sv. oče posvetil 70 novomašnikov V nedeljo, 3. julija je sv. oče v baziliki sv. Petra posvetil 70 navomašnikov, ki so se odločil; za dušnopastirsko delo v latinski Ameriki. Novomašniki pripadajo različnim narodnostim. Največ jih je dokončalo bogoslovne študije v bogoslovju za latinsko Ameriko v Veroni. Nova dvorana za papeške konference Na prostoru za nemškim pokopališčem v Vatikanu in pred zavodom sv. Marte so pričel; z izkopom in pripravo terena za novo dvorano, kjer naj bi. bille papeške avdience. Dvorana bo moderne oblike. V njej bo prostora za 11.000 sedežev ter 2000 stojišč, na odiru v ospredju, kjer bo papež, pa bo prostora še za nadaljnjih 500 oseb. Dvorana bo končana leta 1968. S podzemskim hodnikom bo neposredno povezana z baziliko sv. Petra. Madridska škofija za misijone Nad 190 milijonov lir, to je 18.200.000 pe-zet so zbrali v lanskem letu v madridski nadškofiji za misijone po vsem svetu. Znesek je za 25 % večji od prejšnjega leta. Britancem verjetno ne zaupajo in da zato predlaga, da se naj postavijo pod ameriško poveljstvo, pod katerim naj orožje obrnejo proti Nemcem. Generalu se je predlog zdel zanimiv in je Kuharja prosil, naj nekoliko počaka na odgovor, čez pol ure se je vrnil in Kuharju odgovoril: Za tako rešitev je sedaj že prepozno. Nato je dr. Kuhar poklical na sestanek bivšega ministra Snoja in dr. Izidorja Cankarja, ki sta takrat bila edina Kuharjeva slovenska prijatelja v Londonu (dr. Miha Krek je bil v Severni Afriki oz. v Italiji, ms gr. Gabrovšek pa v ZDA). Dogovor med zavezniki, da bodo vsi, ki nosijo sovražno orožje — kakor je bilo rečeno — izročeni domačim oblastem, je bil vojaška tajnost, o kateri zavezniški voditelji niso dovolili, da bi se o njej govorilo preko radia. Zato so se Kuhar, Snoj in Cankar dogovorili, da bodo angleškim oblastem predlagali, naj Kuharja in Snoja pošljejo v Slovenijo, kjer bosta domobrance obvestila o položaju in jih pregovorila za borbo proti okupatorju. Angleži so predlog sprejeli, toda pristavili, da morajo za tak korak dobiti Titov pristanek. Tito jim je radiotelegrafsko sporočil, da Snoj lahko pride, Kuhar pa ne. Snoj je pristal, da gre sam, Kuhar pa je prevzel nalogo, da preko londonskega radia domobrance pripravi na prihod Snoja in njegovo nalogo. Snoj je odpotoval, Kuhar pa je odšel v Cambridge k jezuitskemu patru, prijatelju pokojnega prof. dr. Ehrlicha. Z njim se je posvetoval, preden je stopil pred mikrofon. In ta jezuitski pater je odklonil in zavrnil vse argumente, ki smo jih v domovini navajali v zagovor medvojne oborožene akcije, češ da je nacizem tako veliko zlo, da se ga ne smemo posluževati niti v boju proti komunistični nevarnosti. In Kuhar je šel pred mikrofon in govoril govore, ki so doma povzročiti presenečenje, ogorčenje, obsodbo in pri mnogih tudi veliko zmedo. Ko je dr. Kuhar govore končal, je zopet šel v ministrstvo in poprašal, kaj je s Snojem in kako njegovo delo v domovini napreduje. Odgovorili so mu, da je Snoj prišel v Slovenijo, da ga pa partizani ne pustijo k domobrancem, češ da bi ga ti ubili, če bi prišel mednje. Kuhar je torej hotel domobrance pripraviti na Snojev prihod, Snoju pa ni bilo dovoljeno, da bi opravil tisto, za kar je prišel. In ko je sodelavec iz vojnih let dr. Kuharja — ko je ta prišel v Ameriko — vprašal, zakaj je preko londonskega radia govoril tako kot je govoril, mu je izjavil: Zato, da bi rešil slovenske domobrance. To so bile zadnje Kuharjeve besede o tej zadevi, potlej do svoje smrti o njej ni več govoril. Naj bo to povedano ob 21-letnici vrnitve domobrancev Titovim oblastem, da bomo pokojnega dr. Kuharja bolje razumeli in da mu ne bomo delali krivice. RAZNO Ekumenski sestanek v Buenos Airesu Nadškof v Buenos Airesu, argentinski kardinal Caggiano je nedavno obiskal v anglikanski cerkvi sv. Janeza Krstnika v Buenos Airesu anglikanskega škofa Cirila Tuckerja. Oba prelata sta šla pred oltar, kjer sta skupno zmolila očenaš, škof Tucker pa še molitev za zedinjenje. V cerkveni dvorani je nato kardinal Caggiano razložil škofu Tuckerju nagibe, ki so ga pripeljali k njemu na obisk, mu poklonil izvod knjige, ki prikazuje delavnost Sv. sedeža v preteklem letu ter mu podaril srebrno medaljo, ki spominja na obisk sv. očeta Pavla VI. v Indiji. Študijski sestanek skandinavskih vseučiliščnikov V Lillehaimmerju na Norveškem bodo imeli od 31. julija do 8. avgusta študijske sestanke katoliški vseučiKščniki iz severnih držav. Na njih bodo obravnavali temo »Drugi vatikanski koncil in evropski sever«. Glavni namen teh sestankov bo preučiti pokoncilski položaj v severnih deželah in študirj načinov za praktično izvedbo koncilskih sklepov. Wyszynski — častni doktor Katoliška univerza v Lovainu v Belgiji je podelila poljskemu prfcnasu kardinalu W5'szynskemu častni doktorat iz teologije. Volitve v Nemčiji Preteklo nedeljo so volili v Nemčiji v pokrajini Porenje-Vestfalska. Treba je bilo obnoviti deželno zbornico. Ta dežela je največja po številu prebivalcev v sklopu Zahodne Nemčije. Krščanski demokrati so v njej vedno zmagovali vse od leta 1947. Sedaj pa je prišlo presenečenje. Socialdemokrati, k; jih vodi znani župan zapad-nega Berlina Wi:lly Brandt, so to pot odločno porazili svoje politične tekmece. Prejeli so 4.226.135 glasov (49,63 %) ter si zagotovili 99 sedežev. Leta 1962 so si priborili le 43,4 % glasov z 90 sedeži. Krščanski demokrati so to pot mogli osvojiti le 86 sedežev s 3.653.649 glasovi (42,91 %) v nasprotju z letom 1962, ko so prejeli 46,4 % glasov s 96 sedeži. Tretji so bili nemški liberalci. Oni so si pridobili en sedež več (leta 1962: 14, sedaj 15). Jasno je, da so krščanski demokrati v precejšnji zadregi. Takega neuspeha niso pričakovali. Ker ni nobena stranka dosegla absolutne večine, liberalci pa so že izjavili, da v deželni vladi ne marajo sodelovati s sooialdemokrati, ostane samo še ena možnost: vlada »velike« koalicije, t.j. povezava krščanskih demokratov s socialdemokrati. To bj bili prvi primer take povezave v povojni Zapadni Nemčiji. Z drugo besedo: Nemčija b; prišla do prve vlade levega centra, ki daje v Italiji kar dobre rezultate. je bila ta prepolna vernikov, nad pet sto oseb. V cerkvi ni sedežev ali stolov. Francoski predsednik se je postavil s svojo ženo v prvo vrsto pod oltarjem. Med verniki so bil; večinoma Poljaki, Litvanci in Letonci; Rusov je bilo bolj malo. Med mašo sta general . De Gaulle in njegova žena prejela sv. obhajilo, kar je na vse navzoče naredilo silen vtis. Rektor cerkve pa mu je izrekel dobrodošlico in dejal: »Veseli smo, da ste prišli med nas. Skupaj bomo molili za mir in prijateljstvo med narodi. Naj Bog blagoslovi te napore!« General De Gaulle pri maši v Leningradu Znano je, da predsednik francoske države general De Gaulle nikdar ne opusti nedeljske sv. maše. Tej navadi je ostal zvest tudi v času svojega nedavnega obiska v Sovjetski zvezi. V nedeljo, 26. junija se je mudil v Leningradu. Tam je ena sama cerkev, ki je odprta za katoliško bogoslužje. Je to cerkev Naše lurške Gospe, ki jo je dalo zgraditi v začetku tega stoletja francosko poslaništvo v takratnem Petrogradu (sedaj Leningradu). Sedaj jo oskrbuje neki katoliški duhovnik iz Litve, po imenu Jožef Pavillonis. Ko je prišel general De Gaulle v cerkev, Svetovna konferenca za agrarno reformo V Rimu je bila svetovna konferenca za agrarno reformo. Zastopanih je bilo 71 držav. Udeležence konference je sprejel tudi sv. oče in jim v nagovoru dejal, da Cerkev nima konkretnih predlogov za izvedbo agrarne reforme. Stalno pa izpoveduje nauik, ki daje dobro podlago za rešitev tega vprašanja v skladu s človekovim dostojanstvom. Prebral je več odlomkov iz koncilske konstitucije o Cerkvi v modernem svetu. Bog je namenil zemljo in vsa njena bogastva v uporabo vsem ljudstvom. Ustvarjene dobrine naj prihajajo v roke vseh po pravilih pravičnosti, ki je neločljivo združena z ljubeznijo. Naj bo kakršna koli uzakonjena oblika lastnine, vedno je treba upoštevati splošni značaj zemeljskih dobrin. Sv. oče je prebral še tiste odlomke koncilske konstitucije *ki govorijo, da so na svetu obširni predeli slabo obdelani in da so v rokah nekaterih velika ozemlja, večina prebivalstva pa ima malenkostne predele. Mnogi delajo na veleposestvih in prejemajo nezadostno plačo, nimajo na razpolago zdravih stanovanj, ni zagotovljena njihova bodočnost, živijo v popolni osebni neodvisnosti, tako da ne morejo misliti na kak kulturni ali socialni napredek. Koncil ugotavlja, da je treba tako stanje nujno izboljšati, podpirati osebno iniciativo, zagotoviti delo in zaslužek, porazdeliti posestva, ki so nezadostno obdelana. Stran I dvoma bo ostalo letošnje romanje baških in goriških Slovencev v Einsie-kfa vsem udeležencem v najlepšem spo-*"Nh. Bilo je čudovito doživetje, ki je Vso mogočno skupino romarjev zlilo v samo družino božjih otrok, v resnično N/e ljudstvo. Pridružili so se mnogi iz tosednje Slovenije in notranjosti Italije, ^femljal pa je vso skupino tudi koroški ,0iak dr. I. Mikula, slovenski izseljenski Dovnik v Avstraliji. Za to veliko skupino je bil potreben po-vlak, ki e obsegal 11 vagonov, na Bratku od Brennerja naprej pa je imel 8 vagon za jedačo in pijačo. Nevšečnosti bed vožnjo ni bilo posebnih. Vlak se je kp° držal voznega reda, le na po\>ratku | mu je primerilo nekaj nenavadnega. /e že malo po polnoči 8. julija iztožil ^ričane v Tržiču, je veselo odbrzel po yasu. V Nabrežini se je ustavil, kot mu le bilo naročeno, toda ko je zavozil proti ^tokriški postaji, je namesto, da bi Kri-W lepo poslal spat domov, samo pozdra-J* Prometnika z žvižgom — in trideset Klanov se je proti svoji volji znašlo na *faski postaji. Ni pomagalo nič drugega dodati še nekaj romarske potrpežlji- vi in dobro uro nato so se tudi Križani ^Zdravili svojimi domačimi. Doslej ni-!"io mogli ugotoviti vzroka, zakaj se je 0 Zgodilo. Križani smejo upati, da bodo ^ili povrnjene od direkcije državnih že-W stroške od Trsta do doma, vodstvo 'Vnanja pa od sedaj ve, da je treba v ‘foče prehitre strojnike ob povratku še ^bej opozoriti, naj spoštujejo dogovor-^ kraje za postanek vlaka. Ko bomo pravi vzrok, zakaj se je našim vr-^ Križanom to primerilo, se bomo k 'ari še povrnili. 'e dve drugi nezgodi sta se na povratku eden od udeležencev je ostal v brucku; pravijo, da je preveč obujal ^0fnine na leta, ko je bil vojak na Tirol-pa mu je vlak popihal; druga je bila udeleženka, ki ji je vlak ušel z bonskega kolodvora. Pa sta bila oba kfca/ ur za romarji že doma. Zdravstveno vsi udeleženci romanje dobro pre-le eno rojakinjo je prav v Einsiedelnu '^Vitizem tako močno zagrabil, da je le *eiavo prišla na vlak. POT V ŠVICO je bilo vroče na večer 3. julija, ko ' romarski vlak ob 8,45 odpeljal s trža-Postaje. Toda polagoma so se vagoni Sdiu n ko se je vlak ob 5. zjutraj na-, njega dne ustavil v Domodossoli blizu carske meje, je bil zrak svež in pri-t,en. kP je bil pogled na reko ljudi, katera v jutranjih urah zavalovila proti glavni i, vVi sredi mesta, ki je še spokojno po- vrneš vasice, med katerimi se odražajo zvoniki cerkvic, tu in tam častitljivi gradovi, na senčni strani pa zeleni gozdovi, ki jih sestavljajo smreke in macesni. Zvočniki na vlaku so dobro delovali, pa je zato član romarskega vodstva g. Jože Jurak izrabil priliko, da je rojake seznanil Z deželo, v katero so pravkar stopili. NEKAJ PODATKOV O ŠVICI Švica je nastala kot samostojna državna tvorba v 13. stoletju, leta 1291. Tedaj so proglasili svojo neodvisnost trije prvotni kantoni, ki ležijo v srcu današnje Švice ob Vienvaldstattskem jezeru. Bili so to Uri, Schwyz (od tod ime države) in Untenvalden. Sčasoma so se pridružile še druge dežele, dokler jih ni bilo 22, tako da je danes Švica zvezna država z 22 kantoni. Njeno glavno mesto je Bern. Švica ima 5,429.000 prebivalcev in meri 41.290 km2. Polovico države zavzemajo Alpe s svojimi gorami in dolinami; tretjina dežele je podobna naši Dolenjski: je gričevnata, kjer se prepletajo gozdovi s travniki, sadovnjaki, vinogradi in polji; proti Bavarski in švabski deželi v Nemčiji pa prehaja v ravnino. Jezikovno je mešana država: 69% prebivalstva govori nemški jezik, 19% francoski, 10% italijanski in en odstotek reto-romanski. Napisi so v tistem jeziku, ki ga govori večina kantona ali naselja, v državnih ustanovah so pa enakopravni vsi štirje jeziki, tudi retoromanski, pa čeprav ga govori večina kantona ali naselja, v se hodili zgledovat vladni možje s Tržaškega in Goriškega ter Beneške Slo\>enije, ki še danes ne doumejo, da dvojezični na- pisi ne rušijo države, temveč je le utrjujejo. Tudi v verskem oziru je Švica neenotna. Največ je katoličanov. Sedaj se bližajo polovici prebivalstva. V Ženevi in okolici so kalvinisti, v Ziirichu in v smeri proti Baslu zwinglijanci, t. j. neke vrste protestanti. Katoličani imajo 4 Škofije: e-na je v Sionu v kantonu Watlis, kjer je romarski vlak ravno ubiral svojo pot proti Ženevskemu jezeru, druga v Fribourgu, ki obsega v glavnem francosko govoreče Švicarje, tretja v starem mestu Chur v kantonu Graubiinden, kjer je za bogoslovnega profesorja naš rojak iz Trebnjega na Dolenjskem dr. Lojze Šuštar ter obsega vse osrednje kantone, četrta pa v St. Gal-lemi blizu Bodenskega jezera. Švicarji i-majo od zadnjega konzistorija tudi svojega kardinala, ki se piše Journet. Švica je bila nekdaj poljedelska država Z močno razvito trgovino v Ziirichu, sedaj pa je ena tipičnih industrijskih držav z zelo mogočnim bančnim poslovanjem. Denar vsega sveta prihaja v to deželo, ki že od Napoleonovih časov dalje ni okusila vojnih strahot. Najvažnejše industrije so kovinska industrija, izdelovanje strojev, električni produkti in ure, pa kemična, prehrambena in tekstilna industrija. Po svetu je Švica znana zaradi svojih pri-rodnih lepot, ki so ustvarile turizem, kateri se razvija vse leto in mogočno hotelsko mrežo. Vse železnice so elektrizi-rane in vse važnejše ceste asfaltirane, tudi tiste, ki v višini nad 2000 m prekoračijo deset gorskih prehodov. Denar, ki ga rabi Švica, je frank, ki ima 100 enot (Rappen). Z ozirom na liro je v razmerju 1 :144, z ozirom na USA-dolar pa 1 : 4,30. (Nadaljevanje prihodnjič) Škofa Rožmana odgovor Sv, V, Šestnajst slovenskih duhovnikov je «vilo sv. daritev, večina udeležencev pa Pristopila k sv. obhajilu. sedmi uri je vlak zopet odpeljal, je zavozil v 18 km dolgi simplon- Predor in ko se je spet zdanilo, je arie pozdravila od sonca obsijana Švi-'' Vre je bilo treba pomakniti spet na-'f‘ kajti Švicarji so ostali kot vsi itd-Jinski sosedje pri pametnem času, t. j. etn. h , °>narje je sprejela reka Rodan (Rhone), ( ‘Zvira v Alpah pod prelazom Furka, e^a ženevsko jezero, teče nato skozi s,° Lyon v Franciji in se izliva v Sre- Edini slovenski škof, ki je med vojno imel kolikor toliko prostosti povedati svojemu ljudstvu, kaj mu je v prid, je bil ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman. Sredi težkih dni tuje okupacije so bile uprte vanj vse oči trpečega slovenskega ljudstva. Ljubljano so najprej zasedle italijanske čete, to je bila še doba fašizma pod Mussolinijem. Po prestopu Italijanov na zavezniško stran so zasedli italijansko okupacij stko ozemlje Nemci, ki so na ozemlju »Ljubljanske pokrajine« postopali mileje kot na Štajerskem in Gorenjskem.. Škof je ob nastopu osvobodilnega gibanja uvidel, da se za njim skriva komunizem, ki hoče priti na oblast s krvavo revolucijo tud; med slovenskim ljudstvom. V prepričanju, da pomeni komunizem za slovenski narod veliko nesrečo in veliko nevarnost za zemeljsko in večno srečo, je odklonil sodelovanje z brezbožno komunistično partijo. »V tem je bil moj zločin in sem moral biti zaradi tega obsojen, da bi mi kolikor mogoče vzeli ugled pri ljudstvu,« je zapisal škof glede procesa proti njemu. »Na splošno je znano, da veliko ljudi, ki svoj čas mojim svarilom niso verjeli, danes po lastni skušnji poučeni trdijo: "Škof je imel prav. Takrat mu nismo verjeli, danes pa vemo, da je brezbožni komunizem gorji, kakor nam ga je škof prikazoval”.« Škofa so v začetku maja 1945 zvabili ti njemu. Jasno je postalo, da bi v takih razmerah škof ne mogel izvrševati svoje službe, zato je vrnitev odložil. Apostolski sedež mu je zaupal dušnopastirsko skrb za neštete begunce in izseljence, ki od leta 1945 ne nelhajo zapuščati slovensko domovino. Kot naš največji izseljenski .misijonar je prepotoval skoraj vse naselbine naših ljudi po svetu, dokler ni 16. novembra 1959 v starosti 76 let po operaciji umrl v Clevelandu v ZDA in odšel k Bogu po plačilo, kamor ga je v življenju vodilo njegovo škofovsko geslo: »Križa teža in plačilo!« V njegovi zapuščini so našli tudi spis, ki ga je sestavil leta 1946 in poslal sv. očetu v Rim. V njem je povedal, kaj misli o vsem, kar so ga dolžili na procesu, uprizorjenem v Ljubljani proti njemu, od 21. do 30. avgusta 1946. Dvajset let mineva od tega. Tedaj ga je rdeče sodišče obsodilo na prisilno delo za dobo 18 let, na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo 10 let po izdržani kazni ter na zaplembo imovine. Te dni je Družba sv. Mohorja v Celovcu ta spis objavila kot prilogo 6. številki izseljenskega lista Naša luč. Na 16 straneh je objavljen odgovor škofa dr. Rožmana, povzet po članku, ki ga je napisal za Zbornik Svobodne Slovenije za leto 1965 dr. Jože Jagodic. v Celovec, kamor se je tudi odpravil, k 1er>isko morje blizu mesta Marseillea. misleč, da bo mogel svojemu narodu s l>la, kjer teče železnica, je čudovita. tem kaj pomagati. Ko so Ljubljano zasedli S(>nčni strani vinograd pri vinogradu, komunisti, so takoj napovedali proces pro- Katoličani na Sev. Irskem 34,9 % prebivalstva na Severnem Irskem je katoliškega. V desetih letih od leta 1951 do leta 1961 se je katoliško prebivalstvo povečalo za 50%. REVOLUCIJA žre lastne otroke V Ljubljani si je 7. julija vzel življenje Vladimir Kadunec, poslanec republiškega zbora skupščine Socialistične republike Slovenije, rezervni polkovnik jugoslovanske vojske ter po zadnji vojni dolgoletni vodja od samega predsednika Tita sedaj okrcane UDBE za Slovenijo. Brez dvoma se je Kadunec odločil za usodni korak v zvezi z akcijo, ki jo je sprožil Tito 1. julija zoper Ustanovo državne varnosti (UDBA), ko je obtožili njene voditelje, zlasti Rankoviča in Stefanoviča, da so načrtno zavirali razvoj demokratičnih odnosov in samoupravljanja v posameznih republikah Jugoslavije. Verjetno je Kadunec spoznal, da bi doživel prej ali -slej usodo svojega bivšega šefa Rankoviča, pa se je raje s samomorom umaknil nadaljnjim ponižanjem in razkritjem. Pred smrtjo je napisal pismo, v katerem je pojasnil, zakaj se je odločil za usodni korak. Slovensko časopisje je objavilo velike posmrtnice in spominske članke, nikjer pa ni bilo omenjeno, kako. je Kadunec umrl. Brez dvoma mora biti zelo mučno za partijske vodilne kroge, ko vidijo, da je Titova metla dosegla tudi nje. Mnogi se bodo znali prilagoditi novemu razvoju, nekateri pa bodo žrtvovani kot »grešni kozli«. Kadunec se je odločil, da to žrtvovanje sam opravi. Kadunec je umrl v najlepši moškj dobi, saj bi bil 24. avgusta izpolnil 47 let. Komunist je bil vse od leta 1938. Konec kraljevske Jugoslavije je dočakal v Mariboru in postal nato kurir centralnega komiteja komunistične partije Slovenije med Ljubljano din Zagrebom. Že maja 1942 se je vključil v Varnostno obveščevalno službo (VOS), ki se je žalostno proslavila z množično likvidacijo ideoloških nasprotnikov komunistične revolucije. VOS je bila predhodnica Zloglasne OZNE, ki se je kasneje preimenovala v UDBO. . Kadunec je tudi po zmagovitem koncu revolucije ostal v službi v raznih organih za notranje zadeve, t. j. sodeloval pri preganjanju nasprotnikov sedanjega režima in pri utrditvi oblasti. Leta 1959 je celo postal tajnik za notranje zadeve Slovenije, t. j. vrhovni šef slovenske UDBE,- šele lani je dal itemu mestu slovo in bil nazadnje slovenski republiški poslanec. Kadunec se je sodil sam, tudi Bog je že izrekel sodbo nad njim, zato je nam ni treba izreči. Brez dvoma pa je na sebi doživel, kar se v zgodovini stalno ponavlja, da namreč revolucija žre lastne otroke. Tragedija v višini 3500 m 'Najvišji vrh v Alpah Mont Blanc je bil zopet pozorišče težke nesreče. Na žičnici, M povezuje preko te gore LAiquile du Midi s Colle del Gigante, se je v soboto nenadoma utrgal kabel, po katerem drsijo kabine. Kabel, ki se je utrgal na italijanski strani, je težje ranil pet turistov in smučarjev. Na francoski strani pa so skupaj s kablom padle z višine 14 metrov tri kabine prepolne turistov. 19 izmed njih je bilo ranjenih. Padec je omilil visoki sneg, tako da smrtnih žrtev ni bilo. 60 drugih izletnikov je ostalo štiri ure zaprtih v kabinah, ki so na srečo obvisele na kablu. Večina izmed njih se je zarotila, da nikdar več ne stopi na vzpenjačo, kajti njihovi živci so bili do skrajnosti izčrpani, ko sploh niso vedeli, zakaj visijo med nebom in zemljo. Od ranjencev sta pozneje v bolnišnici umrla dva. RADIO TRST A Spored od 17. do 21. julija 1966 Nedelja : 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Eski-mo z imenom Volk«. Drugi del. Napisal Dušan Pertot. — 12.00 Nabožna glasba. — 14.30 Sedem dni v svetu. — 15.30 »Prijatelj«, radijska drama, ki sta jo napisala Janez Čuk in Jane Kavčič. — 17.00 Popoldanski ples. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico julija«. Ponovitev v torek ob 12.00. Ponedeljek: 11.45 Trije ansambli, tri dežele. — 12.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc. — 13.30 Znane melodije. — 18.00 Ne vse toda o vsem. — 19.15 Iz ženskih tednikov in revij. — 21.00 Domenico Cimarosa: »Semenj v Malman-tilu«, opera v dveh dejanjih. Torek: 11.45 Popevke treh rodov. — 17.20 Glasba za vaš tranzistor. — 19.15 Spoznavajmo naravo, napisala Mara Kalan. — 19.30 Slovenski zbori. — 21.00 Janez Gregorin: »Gore v snegu, mrazu in soncu...«, pripravili Martin Jevnikar. — 21.20 Pianist Claudio Gherbitz izvaja: R. Schumann: Otroški prizori op. 15; Dmi-trij Kabalewski: Tretja sonata, op. 46. Sreda : 11.45 Glasbila in barve. — 12.15 Turistični razgledi, pripravil Franc Orožen. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Sodobne bolezni: Gianfranoo Garavaglia: (3) »Živčna izčrpanost«. — 20.35 Zvočne razglednice. — 21.00 Simfonični orkester gledališča Verdi v Trstu. V odmoru (približno ob 21.35) Knjižne novosti: »Scrit-tori giuliani« - osmi zvezek - ocena Josipa Tavčarja. Četrtek: 11.45 Trije glasovi, trije slogi. — 12.00 Josip Jurčič: Deseti brat (7) »God graščaka Benjamina«, priredba Martina Jevnikarja. — 17.20 Glasba za vaš tranzistor. — 18.30 Violončelist A. Janigro izvaja: R. Schumann: Koncert v a-molu op. 129 za violončelo in orkester. — 19.00 Zlata skrinjica .Otroške pesmi in skladbe. Napisala Desa Kraševec. — 19.40 Zbori Fur-lanije-Julijske krajine: Zbor »Giuseppe Schiff« iz C h i op ri s a-V i sconej a. — 21.00 »Deset-yenski kovanec«. Radijska drama, ki jo je napisal Shuntaro Tanikavva. Petek: 11.45 Orkestri lahke glasbe. — 12.15 Žena in dom, pripravila Jadviga Taljat. — 13.30 Glasbeno potovanje. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Slovenski solisti: harfistka Pavla Uršič-Petrič. — 18.55 R. Strauss: Don Juan, simfonična pesnitev op. 20. — 19.15 Umetnostne galerije v Italiji: Milko Bambič: »Pinakoteka Brera v Milanu«. — 21.00 Koncert operne glasbe. Igra simfonični orkester RAI iz Turina. — 22.00 Sindikati v modemi državi: Pietero Rescigno: (3) »Prepovedi in zatiranja prvih delavskih gibanj«. Sobota: 11.45 Vokalni ansambli. — 12.15 Živalstvo Jadranskega morja: Tone Penko: »Tudi črvi živijo v našem morju«. — 15.30 Moški zbor Kulturne zveze iz Celovca, ki ga vodi Valentin Hartman. — 16.00 Volan. Oddaja za avtomobiliste. — 16.20 Milan Lipovec: »Gusarji«, delo nagrajeno na natečaju RAI 1965 za izvirne slovenske novele. — 19.15 Počitniška srečanja, pripravil Saša Martelanc. — 21.00 Josip Jurčič: »Deseti brat« (8) »Martinkova izpoved«. Izvajajo dijaki slovensikih višjih srednjih šol v Trstu. nilll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIHII!llllllllllillllllllllllllllUIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIlllllinillllllllllllllllllllllllllllllHllllllllllllimillll!llll!lllllllllllllll!ll!IIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIlimil!lllllllllm VAN DE VELDE & rce zmaguje t'^Panjec se poliva po njegovih prstih, na njegove hlače. Mommens prikuje dovtip. Jon poskuša, da bi bil r iohre volje. Le nikar biti zgaga, človek držj z družbo! Toda Greetina podo-1,1 njegova dva otroka na Wolvesti pa ^rank petinsedemdeset v žepu ... ^a marmornem hodniku odbije ura ,^st udarcev. Glavni natakar pride in tj^®ta Jodu nekaj na uho. Jodo po-a in vstane. Phinelta vzdihne in si ®*di obleko. ij moji,« pravi stric, »zaradi mene 3foko zabavate še do jutri zjutraj, ^ ^ i d v a« — pri tem poda svoji ženi »midva morava na vlak. Hvala ■ *a družbo.« Natakarju pa: »Dajte vse l račun. Tole je za vas.« Bankovček frankov. Jon spet potiplje v svoj lr> bj najrajši zaklel... mora Jodo na vlak...? Saj res, ^nitovanjsko potovanje, kakopak. »Kam pa jo bosta mahnila?« vpraša van Kleef. »K sinji obali,« se hihita Phinetta. »Potem pa srečno pot, madame, in mnogo zabave obema!« Kvartet spremi ženina in nevesto dol po stopnicah. Verdussen je naslonil glavo na roke in je za mizo zaspal. Jon previdno sledi odhajajočim. Ograja pri stopnicah je čudno majava in preproge se zapletajo ... Skozi odprta glavna vrata mu zaveje nočni hlad naproti. Taksi odbrzi, za njim se oglaša vpitje gostov. Jon je naslonil svoje vroče čelo k umival ni školjki. Ko hoče spet gor, stoji Greeta nenadoma pred njim. »Kaj se je zgodilo, otrok? Greetje?« Nič se za to ne zmeni, da stoji vratar poleg; zgrabi jo, jo stisne k sebi in ona ga vprašujoče pogleda. Jon čuti, kako se gorak val razlije po vseh nerodnostih tega dneva. »Tukaj sem, Greeta, tukaj sem. Samo še po klobuk stopim in po plašč.« Z lažjimi koraki odhiti gor. Saj res, napitnina za slugo. . . Ravnodušno mu stisne svoj frank pa petinsedemdeset v iztegnjeno dlan in steče po stopnicah, zbeži pred zaničevanjem tega garderobnega obraza. Spodaj trdno zagrabi za Greetino roko in jo divje, skoraj strastno potegne za seboj po cesti. Spotoma ne spregovori niti besedice, čemu tudi? če stiska svojo roko v njeni, če s svojimi prsti oklepa njeno drobno roko, da je pod njimi skrita — ali ni to več kakor najlepša ljubavna pesem? Tako prideta na Wolvesto. Greeta je že na cesti vse razložila, toda doma ne ve Jon ničesar, čemu je hotela ponj? »Kakšno vprašanje,« pravi Jon, »ker ni šlo drugače. Predolgo sem ostal zdoma.« Potem pa mu zatisne Greeta usta s poljubom in ga spravi v kuhinjo. »Jon,« prične počasi, »v drugem nadstropju nekdo umira ...« »In zato... Net? Ka-kaj se je zgodilo z Neto?« »Najhujši napad, kar sem jih pri njej doživela.« »Spet jetra?« »Da, Jon, in pred pol ure je bil župnik tukaj, da jo je previdel. Zdravniku se je zdelo potrebno tako in za operacijo je bilo prepozno ...« Jon globoko vzdihne. Vest ga peče. Sam sebi se dozdeva zanikrn pijanec, bedast požeruh v primeri z njegovo dobro, dobro Greeto. Po prstih ji sledi gor. Neta leži in hrope. »Je že mirnejša,« pravi Greeta, »zdravnik ji je dal injekcijo.« Dolgo se sklanja Jon nad bolnico. Nabuhli život se med sunkovitim dihanjem boči pod odejo. »Bedeti morava,« pravi Jon, »pojdi ležat, Greeta, jaz ostanem tukaj.« Tega Greeta ne mara. Bilo je prehudo zadnji čas; prosila je Token iz bolnišnice, naj b; nekaj ur ponoči čula pri Neti. Vsak hip utegne priti. Če se Neti poslabša, bo Token pač lahko potolkla na tla, to bosta že slišala v spalnico. Četrt ure pozneje pridrsa Token v hišo in po stopnicah navzgor. Prosi za ročko kave. »Da ne zaspim, ljuba gospa.« Takole, s svojo ročko kave taplja v drugo nadstropje. Jutri ob treh naj jo Greeta zamenja. »In tule, Token, tole je za tvoj trud.« Jon stoji potlačen v kuhinja. Kakšen dan je bil to! Zdaj se spričo resničnosti svojega doma čuti sproščenega, sproščenega od zabave poslednjih ur. Stric sedi zdaj s Phinetto v ničnem vlaku, ki drevi proti jugu. Zgoraj leži uboga, do konca zgarana Neta, pripravljena na povsem dru- gačno potovanje. »Pridi, fant,« pravi Greeta, »naredi otrokoma še križček, potem pa v posteljo.« Četrt ure pozneje ležita Gerritsova z roko v roki v svojih blazinah. Jonovo kesanje kar noče steči. Vsakokrat se zmoti in tako začne desetič: »Moja Greeta in moj Bog...« Ob treh zazvoni budilka k bedenju. Gresta se zmuzne neslišno iz sobe in najde Token, ki je zaspala nad kavino ročko. Neta pomežikne proti svetilki in pravi mukoma: »Ljuba moja, samo glej, da bo štacuna dobro zaprta .. .« Težko diha. Proti petim se splaši Jon, potrkalo je po stropu. Steče gor. Neta leži v poslednjih vzdihih v Greetinem naročju. »Brž tečem po zdravnika,« pravi Jon. Na stopnicah pa zasliši: »Jon! ..,« Greeta spusti Neto rahlo na blazino. Token se je prebudila in začenja javkati. »Tiho,« pravi Jon, »tiho, ljuba duša, zmolimo očenaš!« Naslednjega dne je štacuna debele Nete zaprta. Na oknicah visi listek: »Zaprto zaradi smrtnega primera.« (se nadaljuje) m □ RIŠKE IMOVICE Seja občinskega sveta Pod predsedstvom župana Martina se je v petek, 8. julija vršila seja občinskega sveta, na kateri so razpravljali o problemih, ki zadevajo naše mesto in njega razvoj. Govorili so o mostiču čez Sočo v Stražcah, ki ga mislijo ojačiti, da bo lahko kos povečanemu prometu in predvsem zvezi med Gorico in podgorsko predilnico. Nadalje so razpravljali, kako rešiti vprašanje odlaganja smeti, ki so jih doslej metali v Sočo in s tem spravili zlasti v poletnih mesecih mnoge kopalce v mučen položaj glede higiene. Sedaj so sklenili, da bodo mestne smeti zakopavali. Govora je bilo tudi o mestnih avtobusih. Predlagali so, naj bi omrežje mestnih avtobusov prevzela občinska uprava. Mestni ubožnici ECA so določili mesečno podporo v znesku treh milijonov in 58 tisoč lir, za dom počitka v Ločniku pa en milijon 144 tisoč lir. Poleg teh so razpravljali in rešili še vrsto drugih vprašanj, ki zadevajo naše mesto. Birma v Šempetru in Vrtojbi Škof za Slovensko Primorje dr. Janez Jenko nadaljuje s svojimi pastoralnimi vizitacijami po ozemlju, ki ga upravlja. Verniki ga povsod zelo prisrčno sprejemajo. Ob teh prilikah se lepo pokaže, kako učinkovita je liturgija v ljudskem jeziku, ki da ljudstvu možnost, da ob-čestveno sodeluje pri vseh lepih obredih. Duš n op a st irska viziitacija je vedno združena s sv. birmo. Ob tej priliki se vrši tudi izpraševanje šolske mladine iz verouka ob navzočnosti samega škofa. Povsod je opaziti, da tako duhovniki kakor otroci učenje verouka zelo resno jemljejo in da so dobro pripravljeni. Tako je bilo preteklo nedeljo tudi v Šempetru pri Gorici in v Vrtojbi. Dopoldne je škof dr. Jenko birmal nad ISO otrok v Šempetru, popoldne pa okrog 120 v Vrtojbi. V obeh cerkvah je prišlo do izraza mogočno ljudsko petje, ki je iznova izpričalo, da je ni boljše molitve od petja in da da obredom tisti slovesni okvir, ki se potem vtisne birmancu neizbrisno v spomin za vse življenje. Poroka V nedeljo, 10. julija sta si v cerkvi sv. Ivana v Gorici obljubila večno zvestobo prof. Lojzka Kristančič in prof. Emil Devetak. Oba novoporočenca učita na slovenski srednji šoli v Gorici. Nevesta je doma iz Vipolž v Brdih, je pa vsa mlada leta preživela v Gorici pri stricu msgr. dr. Rudiju Klincu, ženin pa je iz Sovodenj. Poročil ju je nevestin stric msgr. dr. Rudi Klinec, ki je opravil tudi poročno sv. malo ter imel na oba mlada zakonca izredno lepo zasnovan nagovor, poln bogatih misli za bodoče skupno življenje. Novoporočenoema iskreno čestitajo vsi prijatelji in znanci in voščijo OMNIA OPTIMA — vse najboljše! Dimitrij Cej razstavlja Na sedežu Pro Loco v goriški pasaži razstavlja svoja dela goriški rojak Dimitrij Cej. Po dveh letih od prve razstave se je nadarjeni slikar zopet pojavil v javnosti z 19 svojimi umetniškimi proizvodi. Kritika se je zelo pohvalno izrekla o teh delih, ki kažejo izredno nadarjenost in iznajdljivost ter velik napredek mladega umetnika, kateremu tudi mi iskreno čestitamo. Poškodovana slika v grajskem muzeju Občinski muzej na goriškem gradu hrani v dvorani »della Forestiera« Pittonijevo sliko »Poroka device«. Slika je iz 18. stoletja ter je vredna poldrug milijon lir. V nedeljo dopoldne pa je čuvaj v muzeju odkril, da so neznanci to sliko, ki meri 150x100 om, vandalsko poškodovali s prerezom, dolgim 30 cm. Ker je bila slika zjutraj v nedeljo še nepoškodovana, je čuvaj sklepal, da je prišlo do poškodbe ob priliki obiska neke skupine izletnikov, ki so muzej dopoldne obiskali z evidenčno tablico iz Benetk. Zato je policija usmerila svojo preiskavo najprej proti tej skupini. Doberdob Občinska knjižnica — se v slovenščini in italijanščini blesti napis na poslopju nekdanjega vrtca na trgu sv. Martina v Doberdobu. Dne 3. julija je bila slovesna otvoritev in blagoslovitev v pričujočnosti oblasti iz Doberdoba in Gorice. V lepo obnovljenih prostorih so okusno razmeščene knjige, katere si vaščani že kar pridno izposojujejo v večernih urah, ko je knjižnica odprta. Želja je, da bi bila knjižnica res samo v zdrav in koristen pouk ter razvedrilo našemu ljudstvu, zlasti mladini. Goriška Mohorjeva družba je v tem mesecu zabeležila za Doberdob 123 vpisanih udov s plačano prednaročnino za knjige za leto 1967. Tako so naši ljudje jasno pokazali narodno in versko zavednost ter zvestobo stoletni versko-kulturni ustanovi. Saj je ravno GMD dajala vedno, zlasti v težki dobi fašizma, zdrave nauke, nasvete, novice in tolažbo našemu primorskemu ljudstvu. Na praznik svetih zavetnikov te družbe — Mohorja in Fortunata — smo imeli zato kratko slovesnost v naši cerkvi. Zaskrbljeni smo vedno bolj zaradi dolgotrajne suše, pa še bolj zaradi neprestanih delavskih stavk zlasti v ladjedelnici. Kdor je odvisen samo od ene delavske plače, res ne ve, kaj bi ukrenil. Naj bi vsi, zlasti delodajalci, začeli reševati te probleme v luči nauka katoliške Cerkve. Tudi v Beneški Sloveniji narašča obmejni promet Mednarodni prehod pri Stupici v Na-dižki dolini, ki povezuje Čedad s Kobaridom, je do sedaj vedno daleč zaostajal za goriškim. Letos pa se je prvič zgodilo, da se ga je v enem mesecu poslužilo nad sto tisoč ljudi. V mesecu juniju je namreč prešlo mejo v obeh smereh 104.881 potnikov. Prednjačili so Italijani. S potnimi listi je potovalo 40.092 italijanskih in 1957 tujih državljanov, s prepustnicami so pa zabeležili 62.832 prehodov, od katerih je bilo 41.236 italijanskih in 19.921 jugoslovanskih potnikov. Avtobus na progi Tolmin-Čedad je v juniju prepeljal 5895 ljudi. Pri tem je italijanski avtobus iz Čedada daleč zaostal za slovenskim iz Tolmina. Prvi je pripeljal v Jugoslavijo 615 oseb, drugi pa v Italijo kar 5280. Pripravlja se nov mednarodni prehod s potnimi listi v Učeji. V načelu je bil že dosežen sporazum za ta novi prehod, ki bo brez dvoma zelo povečal promet tudi na tem področju, saj je po tej dolini najkrajša pot iz Tarčenta proti Bovcu. Pretekli mesec se je tega prehoda poslužilo 2502 prebivalcev. IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI RZASKE NOVICE Sv. maša zadušnica V nedeljo, 17. julija se bo v barkovljan-ski cerkvi brala sv. maša zadušnica za msgr. Matija Škabarja ob 8. zjutraj. V sredo, 20. julija pa .se bo zanj darovala sv. maša v cerkvi sv. Jakoba v Trstu tudi ob 8. uri zjutraj. Festival filma znanstvene fantastike v Trstu 2e četrtič zapovrstjo je Trst pozorišče filmskega festivala znanstvene fantastike. Letos se je pričel festival 9. julija, zaključil se pa bo 16. julija. Filmi, ki se vsak dan predvajajo na gradu sv. Justa v tekmovanju za »Zlati pečat« Trsta, so prav svojevrstni, saj so plod človekove fantazije ob upoštevanju znanstvenega razglabljanja in čiste teorije. Letos je na festivalu prisotna tudi Jugoslavija z dvema kratkometražnima filmoma in sicer »Leto 3003« Slovenca Iva Lehpamerja in »Obisk iz vsemirja« Zlatka Grčiča. Do sedaj je najbolj zadovoljil španski film »Prazgodovinski zvok«. Režiser Nieves Conde je znal z mojstrsko roko ustvariti tako grozotno vzdušje, da bo ta film udeležencem še dolgo ostal v spominu. Italijani so prispevali za festival film »Kriminalci Galaksije« v ameriški koprodukciji. Zgodba je sicer šibka, a za publiko, ki si želi sprostitve, zaradi spektakularnosti, dosti zanimiva. Namišljena civilizacija v tretjem tisočletju nam pokaže do skrajnosti stehnizirano družbo, kjer vse obvlada mehanizacija in geometričnost. Vzporedno s festivalom je bila v nedeljo in ponedeljek tudi »okrogla miza« znanstvenikov in pisateljev filmske znanstva ne fantazije o temi »Možnost izvenzemelj-skega življenja, poleti med ozvezdja in medplanetarne zveze«. Opčine V nedeljo, 3. julija je bil pri. nas partizanski tabor. Organizatorjem je treba priznati, da so ga skrbno pripravili in imeli tudi velik obisk. Popoldne je vesela godba — bila je iz Ljubljane — vabila mlade in stare k zabavi. Ker sem šel mimo prav v času, ko je bilo na sporedu zborovsko petje, sem vstopil, saj mi je naša pesem vedno draga in ob vsakem trenutku ljuba. Vendar me nekatere pesmi niso zadovoljile, tako npr. tista »Na juriš«. Menim, da bi morali besedilo marsikje spremeniti, saj danes ni več čas, da bi klicali k maščevanju, moriji in nasilju, temveč k pomirjenju in bratstvu tako v slovenski skupnosti kot med narodi. Še bolj pa me je kot slovenskoga katoličana zadela nezrela duhovitost napovedovalca, ki je med tem, ko je povezoval posamezne točke, pripovedoval, kako so partizani zahtevali od ljudi živeža in vina v imenu Boga Očeta, Boga Sina in Sv. Duha, pa še v imenu fajmoštra. Navzoči so besede povezovalca hladno sprejeli, nih-6e ni ploskal, razen nekaj izjem. Duhovne vaje za dekleta bodo v Trstu pri slovenskih šolskih sestrah, via delle Docce 36, od 28. avgusta zvečer do 31. avgusta zjutraj. Vodil jih bo jezuitski pater g. Ivan žužek iz Rima. Zabolelo me je tako neslano govorjenje. Iz protesta sem zapustil prireditveni prostor, kajti za malo se roj je zdelo, da se prav na takih prireditvah smešijo stvari, ki so bile nam primorskim Slovencem kljub morebitni verski mlačnosti ponekod vedno svete in drage. Prav Cerkvi na Primorskem gre zasluga, da smo Slovenci pod fašizmom vzdržali in ga prestali. Brez naše narodno zavedne duhovščine bi danes verjetno tudi Zveza partizanov ne mogla prirejati svojih taborov, ker bi enostavno ne bilo več slovensko čutečih ljudi. Prav bi bilo zato, da v bodoče prireditelji bolj pazijo, kaj se na takih taborih govori in predvaja. Očetje in matere padlih, pa tudi živih partizanov ne obžalujejo, da so dali svoje sinove na oltar narodne svobode, pač pa gotovo večina od njih odklanja, da bi se partizanstvo predstavljalo kot gibanje, kjer lahko vsakdo smeši naše verske svetinje. Openski delavec Devet milijonov lir zoper komarje Izredni odbor pri tržaški pokrajinski upravi je odobril znesek devet milijonov lir za uničevanje komarjev v Devinu, Se-sljanu in Štivanu. To borbo zoper komarje v turističnih krajih ob tržaški obali bosta podprla tudi deželni odbor za turizem ter odbomištvo za zdravstvo in higieno, ki bosta prevzela polovico vseh stroškov. Izvajanje načrta za uničenje komarjev so prepustili neki tvrdki iz Padove, ki je specializirana za pobijanje mrčesa. Openski tramvaj omejil svoje vožnje Od ponedeljka zvečer odhaja zadnji tramvaj iz trga Oberdan v Trstu na Opčine ob 20,24. Po tej uri ga nadomešča avtobus in sicer z odhodi iz Trsta ob 20,45, 21.00, 21,15, 21,25, 21,45, 22,00, 22,20, 22,40, 23.00, 24,00 in 0,40. Ni še znano, zakaj je tržaška občina sprejela ta sklep. Domneva pa se, da gre za poskus ugotoviti, za koliko bi se zmanjšali režijski stroški v nočnih urah, če se tramvaj nadomesti z avtobusom. Znano je namreč, da je pri tramvaju zaposlenih več ljudi kot pri avtobusu. Odlok tržaške občine pri potujočem občinstvu ni bil ravno z navdušenjem sprejet. Prizadeti so zlasti prebivalci, ki stanujejo ob vmesnih postajah openskega tramvaja v Kolonji in štorklji. Prav gotovo ni bilo umestno, da je tržaška občina sprejela tak sklep, ki ima neugodne posledice za prebivalstvo, ne da bi bila prej vprašala za mnenje občinski svet. Na državnem znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znastvenim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom, se vrši vpisovanje za šolsko leto 1966/67 vsaki dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13/1, neprekinjeno do 25. 10. 1966. Nov slovenski duhovnik V nedeljo 26. junija je bil posvečen v duhovnika v cerkvi sv. Antona v zavodu Rusiku blizu bazilike Marije Snežne v Rimu slovanski rojak jezuitski pater Roman žužek; na praznik sv. Petra in Pavla pa je prav tako v isti cerkvi opravil svojo prvo sveto mašo, ki jo je daroval v vzhodnem obredu. Po evangeliju mu je v slovenščini spregovoril njegov brat, jezuit p. Mihael, ki je predstojnik slovenske province v domovini. Poudaril je, da je ta maša nekaj svojstvenega. Ni taka, kot smo jih bili vajeni doma, kjer se zberejo vsi vaščani, kjer pritrkavajo zvonovi in novomašnika v procesiji spremljajo v cerkev. Na prvo sv. daritev p. 'Romana žužka pa so prišli gosti iz Vseh delov sveta, iz štirih celin. Sama mati gospa Ivanka je prispela iz Buenos Airesa v Argentini, kjer biva z delom družine. Družina žužek je res izredna slovenska družina. Pred zadnjo vojno je živela v Ljubljani, kjer je bil novomašnikov oče France ugleden javni delavec in vnet borec za socialni nauk Cerkve. Po zmagi komunizma je z drugimi Slovenci zapustila domovino in se naselila v Argentini, kjer je oče 1. 1952 umrl. Tako je ostala gospa Ivanka s trinajstimi otroki sama. V veri in zaupanju v Boga je iskala opore in pomoči in jo tudi našla. Danes lahko s ponosom gleda na sad svojega truda in žrtev. Vseh trinajst je prejelo univerzitetno izobrazbo. Štirje sinovi so jezuiti, tri hčerke misijonske zdravnice, ena uršu-linka v Braziliji, ostali sinovi pa imajo ugledne položaje v Argentini. Ni čuda, da je to vzorno družino sprejel sam sv. oče Pavel VI., ki je čestital novomašniku in vsem ostalim članom družine. Posebej se je zahvalil gospe žužkovi, k; je poklonila osem sinov in hčera v službo Cerkve. Ko je govoril z gospo, ji je dejal: »Gospa, molite zame, kot bom jaz molil za vas in vaše otroke!« Nato je vsem podelil poseben apostolski blagoslov. Verska prireditev rimskih Slovencev Rimski Slovenci so se pred letošnjimi počitnicami zadnjič zbrali v nedeljo, 26. junija k svoji redni verski mesečni prireditvi, kateri je nato sledil družabni večer s predavanjem in skioptičnimi slikami. Hkrati so udeleženci pozdravili drage jim goste iz Argentine: ugledno žužkovo družino. Sv. mašo je opravil predstojnik slovenskih jezuitov p. Mihael žužek, njegov brat p. Roman je pa podelil svoj novo-mašniški blagoslov. Duhovni asistent društva dr. Jezernik je nato v društveni dvorani opozoril na čudovito božje varstvo, ki ga je bila deležna žužkova družina, k; je morala iti skozi nebroj težav, pa je dala Cerkvi osem otrok. Spregovorili sta tudi obe novomašnikovi sestri, misijonski zdravnici; ena deluje v Pakistanu in druga v Keniji. Nazorno sta prikazali težave, ki ovirajo njuno misijonsko delo. Ob skioptičnth slikah so.se udeleženci seznanili z razmerami v afriški državi Keniji. Krščanstvo je tam šele v začetku. Mnogi krščeni žirvijo po starih navadah naprej. Niso redki primeri, da ima en mož z več ženami istočasno po 50 otrok in še več. Dvojčkov v Keniji ne marajo. Enega puste takoj umreti. Naše misijonarke skušajo sedaj premagati razne zakoreninjene predsodke prebivalstva ter mu dati potom katoliške vere pravo vrednost in mesto v življenju. Slovenski veliki dan na Sv. Višarjah Sv. Višarje so doživele svoj včlik; dan v ponedeljek, 4. julija. Računamo, da je bilo tisti dan na Višarjah 1500 romarjev iz Slovenije. Bilo je nekaj izrednega. Maše so se vrstile od šetsih zjutraj do osmih zvečer z dvema kratkima presledkoma: od sedmih do osmih zjutraj in od šestih do sedmih zvečer. Romarji so prišli iz Ljuhljane, Celja, Kamnika, Maribora, Postojne, Bilj in od drugod. Tisti dan so bile Višarje res slovenske. Napovedujejo še nadaljnje obiske. Da bi se romarji hitreje zvrstili pri žičnici, bi bilo bolje, da ne bi prišli vsi v jutranjih urah, ampak tudi v poznih dopoldanskih ali celo popoldanskih urah, saj so maše lahko ob vsaki uri. Jubileji in imenovanja rimskih Slovencev Konec junija je v Rimu slavil 50-letnico mašništva slovenski jezuit p. Zorč. čestitkam se pridružujemo tudi mi in mu želimo, da bi še mnogo let deloval v je- zuitskem redu ter pomagal vzgajati nof rodove na gregorijanski univerzi. Znani slovenski mariolog frančiškani pater dr. Bruno Korošak je bil pred # davnim imenovan za profesorja in gla' nega vodjo biblioteke na univerzi AnS nianum v Rimu. K visokemu imenovan naše iskrene čestitke! Pospeševatelj procesa za beatifikafl božjega služabnika Slomška dr. FraS Šegula je bil te dni imenovan za gl*1 nega tajnika univerze za širjenje ve« Tudi njemu izrekamo tople čestitke! Tri hude epidemije v Indiji V začetku tega meseca so v Indiji * bruhnile tri hude epidemije: kolera, č1* koze in možganska bolezen encefali® Doslej je umrlo že nad 200 oseb, naj'1 otrok. Boje se, da bodo epidemije zaW vale še mnogo žrtev. S P R T i Osmo svetovno nogometno prvenstvo Oči vsega športnega sveta so te obrnjene v Anglijo, kjer se šestnajst $ boljših nogometnih moštev bori za m pokal Rimet in s tem za naslov svet® nega prvaka v nogometu. Pravila pol^ pravijo, da bo ta dragocena športna $ feja prešla trajno v last tiste države, si ga bo trikrat osvojila. Najbl.ižje tel so Italija, Brazilija in Uruguay, ki so po dvakrat zmagali na tem tekmoval Leta 1930 je bil prvi Uruguay, leta lf in 1938 Italija, leta 1950 Uruguay, 1954 Zapadna Nemčija, leta 1958 in Brazilija. Letos veljajo ponovno za favorite zilci, poleg njih prihajajo v poštev glija, Rusija in Italija. Seveda pa so P! senečenja vedno možna. Na »tvorit^ tekm-i 12. t. m. so npr. Urugvajci naravi presenetili Angleže in izsilili neodločen zultat (0 : 0). Vseh šestnajst nastopajočih moštev razdeljenih v štiri skupine. V skupini, so Anglija, Uruguay, Mehiko in Fran1 v skupini B Zahodna Nemčija, Švica nija in Argentina, v skupini C Bolga’ Brazilija, Portugalska in Madžarska, v f pini D pa Sovjetska zveza, Severna Kol® Čile in Italija. V torek, 12. julija je Sovjetska ^ odpravila Sev. Korejo s 3:0, BraZ^1 Bolgarijo z 2:0, Zahodna Nemčija Švico s 5 : 0. Tekmovanje v skupinah bo končan® sredo, 20. julija. Prva dva iz vsake pine bosta prešla v četrtfinale, ki sej odigral v soboto, 23. t. m. Polfinale sledil 25. in 26. julija, tekma za 3. $ mesto 28. julija, zaključna tekma z® kal pa v soboto, 30. julija. s» OB VESTI U Ravnateljstvo državne srednje šo slovenskim učnim jezikom v Trstu Caravaggio 4, z oddeljenimi razredi na tinari sporoča, da se vrši vpisovanj^ t I. razred iste šole od 1. do 25. juliji1 v tajništvu šole od 9. do 12. ure. L8" j se vpišejo dijaki, ki so uspešno V. razred osnovne šole. Ob vpisu ^ vsak dijak predložiti naslednje dokuiHeC 1. Rojstni list; 2. Potrdilo o preceplj611 3. Potrdilo o cepljenju proti difteritis1^ Potrdilo o cepljenju proti polioaniel'^ 5. Potrdilo o zdravih očeh; 6. DiplorI1