Najrečji ilomald dnevnik v Združenih državah Velja sa ne leto ... $6.00 Za nM leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n r TSLKT0N: OHelsea 3—3878 GLAS i Listrslovenskihidelavce^rv Ameriki. I The largest Slovenian Daily in the United States. q Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. 210. — ŠTEV. 210. Entsrsd as Second Class Matter September 21, 1803, at the Post Office at Hew York, N. Y.f under Act of Ooikgresa of March 3, 1870 TELEFON: OHelaes 3—8871 NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 8, 1933. — PETEK, 8. SEPTEMBRA 1933 VOLUME TT.T — LETNIK XLL VSE ATLANTSKO BROD0VJE JE MOBILIZIRANO V WA SHINGT0NU SO PROTI INTERVENCIJI, NAMERAVAJO PA IZKRCATI MORNARIŠKE VOJAKE V neposredni bV.žini Kube se nahaja trideset ameriških bojnih ladij. — Letala so pripravljena. — Na strategičnih točkah glavnega mesta so postavljene strojne puške. — Sedanja vlada bi baje takoj odstopila, če b'i narod zahteval.— Važna konferenca v državnem departmental. Najnovejši razvoji so naslednji: V kubanskem vodovju se nahaja trideset ameriških bojnih ladij. V slučaju, da bi prišlo do prelivanja krvi, bi vojne ladje takoj posegle vmes. Zrakoplovni oddelki so dobili naročilo, naj bodo pripravljeni za odlet proti Havani. Na strate-gičnih točkah kubanskega glavnega mesta so postavljene strojne puške. Vojaki in študenti preiščejo vsak avtomobil, če ee nahaja v njem orožje. Ako dobe orožje, pa nima lastnik orožnega lista oziroma je član opozicijske stranke, mu avtomobil konfiscirajo. Narednik Fulgencia Batista bo imenovan za stalnega načelnika kubanskih sil na suhem in na morju. V ameriškem državnem departmentu so se diplomatski zastopniki posvetovali o varnosti inozem-cev na Kubi. Bojni ladji "Richmond'* in "Bain-bridge" sta se zasidrali pred Morro Castle. Ootovi krogi v Washingtonu so mnenja, da je intervencija neizogibna. Kuba namerava prositi Zdr. države, naj z orožjem zaščitijo njeno novo vlado. HAVANA, Kuba, 7. septembra. — Neki zastopnik revolucijonarne junte na Kubi je rekel nocoj, da je vlada pripravljena takoj odstopiti, kakorhitro bi to narod zahteval. Po mestu so začele krožiti govorice, da bo Carlos de Cespedes, ki je pred par dnevi odložil vladne vajeti, kmalu zopet na čelu vlade. V vladni palači se vrše pogajanja, kojih svrha je, u-stanoviti "vlado narodne koncentracije". WASHINGTON, D. C., 7. septembra. — Ofici-jelni krogi opazujejo z veliko napetostjo in nemalo bojaznijo najnovejše razvoje na Kubi. Ako bo prišlo v glavnem mestu do prelivanja krvi, se bodo a-meriški mornariški vojaki nemudoma izkrcali. Načrt za bojni pohod je izdelan do najmanjših podrobnosti. Proti Kubi je bilo poslanih šest nadalj-nih bojnih ladij, tako da jih bo jutri vsega skupaj trideset v kubanskem vodovju. Administracija je še vedno odločno proti resnični intervenciji. Tudi izkrcanja vojakov, ki naj bi za-stražili imetje in življenje ameriških državljanov, bi se ne smelo, po zatrdilu vladnih krogov, smatrati za intervencijo. V ameriškem državnem departmentu so se danes posvetovali diplomatski zastopniki Ecuadora, Perzije, Nicaragve, Argentine, Brazilije, Japonske, Francije, Belgije in Nemčije, kako bi bilo mogoče zaščititi njihove rojake na Kubi. Vse te države smatrajo za nujno potrebo, da se čim prej ustanovi na Kubi stabilno vlado; v nasprotnem slučaju bo prišlo do eksplozije, ki bo imela daleko-sežne posledice. , Uradniki državnega departmenta so bili ves dan neprestano v zvezi z ameriškim poslanikom na Kubi, Sumnerom Wellesom. i QUANTICO, Va., 7. septembra. — Zrakoplov-Tii oddelek, sestoječ iz dvanajstih opazovalnih letal, je dobil povelje, naj bo vsak hip pripravljen za odlet. Na letališču je zavladalo mrzlično vrvenje. ' HAVANA, Kuba, 7. septembra. — Na važnih križiščih tukajšnjih ulic so postavljene strojne puške. Državljani, ki ne pripadajo revolucijonarnim skupinam, se strahoma vprašujejo, če bo izbruhnila revolucija proti "svetu petorice" ali če bodo Zdr. države intervenirale. Pravilnik za premogovno industrijo FORD SE ŠE j VOJAŠTVO NI VKLONIL' JE VDANO HITLERJU Se vedno ni zapustil svojega "skrivališča". — Noben njegov uradnik ne ve, ako bo Ford podpisal NRA. Detroit, Mich., 7. septembra. — Uprava Ford Motor Company je naznanila, da so bile delavcem zvišane dnevne plače od $4.00 na $4.80. Ta povsem liho izvršena naredba jasno kaže, da bo Ford prekosil NTRA-pra vilnik, katerega noče podpisati. Prememba plač v Fordovih tovarnah še ni bihi izvršena za vse uslužbence, vendar pa je sedanjega zvišanja deležnih 10,000 izmed General von Blomberg pravi, da armada obožuje Hitlerja. — Vsak vojak j e pripravljen zanj umreti. Berlin, Nemčija, 7. septembra. Ob zaključku nemških vojaških manevrov blizu Ulma, katerih se je udeležil tudi kancler Hitler, je vojni minister general Werner von Blomberg kanclerju zagotovil ljubezen in zvestobo cele armade. — Nemški vojaki, — je rekel general, — kakor vsi državljani *»e ojni JAPONSKA BO DOBILA DIKTATURO Vojni minister general Araki grozi z diktaturo.— Državni zbor mora sprejeti proračun za armado. s kartero plačo je Ford presenetil ves industrijski svet leta 3014. Nekateri izučeni m izvežbani de- Tokio, Japonska, 7. septembra. Japonski vladni voditelji skušajo okrepiti vlado ministrskega predsednika Saito s tem. da se zedini-jo z voditelji strank glede splošne politike, da se izognejo vojaški diktaturi, ki bo mogoče prišla na površje, še p red no se prične zasedanje državnega zbora v decembru. Vlada skuša doseči sporazum med raznimi strankami zlasti da ne bi kaka stranka nasprotovala proti velikemu prora-. w _ :ajčunu za armado, ki pride na pri- dobrobit dežele in je .sedaj vodi-',hodnjem zasedanju kongresa v 2nrmn i , general, — kakor vsi državljan 40,000 uslužbencev. S tem. da je | vidijo v kanclerju vojaka, ki s, tord zvišal najnižje delavske pla-|je v svetovni vojni štiri leta bo- z ee po $4 na dan na $4.80, delavci j rU na fronti; IIitler je mož ki Je niso daleč od dnevne plače po $5. .skozi ]4 ]et vodi, polittfni boj za J - tel j nemškega naroda. — Dolžni smo mu veliko hvalo, •» . » . .. , . , ... """•I'i Oiuu mu vtllK.O livaio, lavci se tudi sedaj služijo po $8 j ker je v novi državi odIo^ arma_ , • K-, - - ldi mest0> ki ji pripada. Vrnil nam (Do sedaj pa »e m -bila izvršena J je stare shxnc zaKtave in nam ^ nikake sprememba glede delov-1 ^^^ vse Ml ■ £ nega easa. Ža pred nekaj mcseci«je natopil vlado. je Ford vpeljal petdnevni teden po 8 ur na dan. Avtomobilski pravilnik pa določa 35 ur na teden. Ako je to povišanje Fordov odgovor na avtomobilski praviltiik, katerega mu hoče washingtonska v ta d a vsiliti, ni znano. Avtomobilski kralj se še vedno nahaja v svoji "koči" v Huron-skih gorah v severnem Michiganu ter ni še ničesar objavil o svojem stališču proti NRA. Njegov sm Edsel se bo v dveh dneh vrnil s počitnic iz Seal Harbor, Me., njegov oče pa -bo najbrže še nekaj dni ostal v svojem "skrivališču". Washington, D. C., 7. septembra. — Predsednik Roosevelt in industrijski administrator general Hugh S. Johnson sta se posvetovala o tem, ako naj vlada izvaja silo na Forda, da sprejme NRA, ali pa se prepusti javnosti, da odloči, ako je NRA nad Fordom. Do odločitve v tem oziru bo prišlo v nekaj dneh. Ako med predsednikom Roose-veltom, oziroma Johnsonom in Fordom ne bo sklenjen kak kompromis. tedaj mora Roosevelt izbrati eno izmed dveh poti. Ali bo 'vzel celo avtomobilsko industrijo pod NRA pravilnik in bo Forda prisilil, da podpiše pravilnik, ali pa bo Forda pustil v miru m bo prepustil javnosti, da izreče svojo sodbo. Ako vla^Ia [Forda prisili, da podpiše NRA. se bo Ford najbrže obrnil na sodišč« in zahteval, da sodišče razsodi, ako je NRA pravilnik po ustavi opravičen. Sod-nijskega odločevanja pa si vlada najmanj želi. In znano je. da je Ford zelo bojevit in ni nikdar v nobeni stvari popustil. Trgovski tajnik Roper je objavil, da je sedaj pod NiRA pravilnikom 12,000,0Q0 delavcev. 'Dalje je rekel general, da mu tudi vsi nemški vojaki vračajo popolno zaupanje. Rekel je, da so vsi vojaki pripravljeni umreti za kanclerja in domovino. pretres. Sedanji politični položaj na Ja-]>onskem je tak, da vse kaže, da bodo uničene vse politične stranke. Ako se stranke ne bodo zedi-nile In sodelovale z vlado, bodo vse stranke prepovedane in na krmilo vlade bo prišla vojaška diktatura. Ako se stranke ne pridružijo vladi, bo njihova usoda zapečatena. London, Anglija, 7. septembra. I Prihodnji trije meseci so na- OTROCI BREZ POUKA OD KARDINALA ZAHTEVAJO DENAR Philadelphia, Pa., 7. septembra. Kardinal Dougihertv je prejel pismo z grožnjo, da bo njegova palača bombardirana, ako ne plača $50,000. Okoli palače je policija postavila stražo, ^ nemški filmski listjmenjeni preizkušnji političnih mimkurier , je v filmskih kro-1 strank. Ako bo vlada v času. pred-gih povzročila veliko razburjenje j no se sestane kongres, prišla do vest v "The Daily Herald", da bo prepričanja, da bo dobila podporo Obariie Chaplm opustil svoj<> br-'|K»d vseh strank, bo seda-nji kabinet eiee, ker so podobne Hitlerjevim ostal v svojem uradu. Ako pa bo brkam. vlada uvidela, še predno se sesta- ne kongrrs, da ne more pričakovati podpore, bo dovolila diktaturo, ki bo skorogotovo razpustila državni zbor. Scranton, Pa., 7. septembra. — V majnerskem mestu Old Forge1 V tem oziru Je že voJni mini-je šlo štiri tisoč otrok v torek šo- *ter &eneral Sadao Araki izrazil lo, toda pet minut pozneje so se ' KVOJ« mnenje, ko je rekel: vriskaje vračali na dom. Odzvali i _ V prihodnjih treh mesecrh so se šolskemu zvoncu, toda uči-\se bodo v japonskem narodu izvr-teljov in učiteljic ni bilo, ker jih žile velike izpremembe. Vsakdo je 100 med njimi zaštrajkalo. Za'.se bo čudil radikalnim izpremem-poucevanje je bilo pripravljenih j bam. Seda j ni za strankareko samo lo učiteljev, katerih pa za 'politiko. Ljudje vseh poklicev toliko otrok ni bilo dovolj. morajo stati v eni vrsti. Samo na Živeti mocamo ravna tako*ta je mogoče iti skozi da- kot drugi ljudje in nam ni mogoče živeti brez denarja, — je rekel nek učitelj. — Poučevali ne bomo toliko časa, dokler nam ne plač »j o saj del zaostale šestmesečne plače. JOHNSON DOLOČIL MINIMALNO PLAČO ZA PREMOG AR JE WASHINGTON, D. C., 7. septembra. — Hugh S. Johnson, načelnik administracije za obnovo a-meriškega gospodarstva, je danes predložil industriji mehkega premoga pravilnik, ki ga je sam sestavil. Naveličal se je namreč odlašanja in obotavljanja, kajti pogajanja med premogovnimi baroni in delavci so dospela na mrtvo točko. . Tako prentogarji kot gospodarji imajo do sobote čas, da se pri-' tožijo proti določbi pravilnika. V J ponedeljek se bo o zadevi vršilo javno zaslišanje. Pravilnik določa za premogar-je šestintrideset ur dela na teden. Minimalne plače so določene z.i razne premogovne okraje. V Mnn-tani naprim-er naj znaša minimalna plača na dan, v državi Alabami pa $3.00. Za države Ohio. Pennsylvania, Michigan in West Virginia naj znaSa dnevna plača najmanj $4.60. Premogarji imajo pravico izvolit i nadzornike, ki bodo skrbeli da bodo driržbini uradniki na k o-pani premog pravilno tehtali. (Nadalje je delavcem zajamčena pravica organizacije. Noben premogovni baron nima »pravice odsloviti delavca samo za to. ker ne pripada konrpanij.ski, pač pa strokovni uniji. Dne 1. dec. se bo vršila seja med zastopniki delodajalcev in delavcev. (fe «e ne bodo .sporazumeli glede drugačnega delovnega časa in plač. bodo ostale v veljavi določbe, ki jih vsebuje John-sonov pravilnik. AVSTRIJSKI MANEVRI Manevri na Tirolskem so imeli namen odbiti napad nemsk'h nazijcev. Tirolci se boje nemškega napada. Dunaj, Avstrija, 7. septembra. Avstrijski vojašk i manevri, ki so imeli namen odbiti napad nemških nazijcev. so se vršili na Tirolskem. Oarnizija v Inamostu je dobila ne- pržčakovano povelje, da- mora od našnje težkoče. DOLGO ČAKANJE __ZA PLAČILO Pittsburgh, Pa., 7. septembra. Družina B. D. Vujčiča. ki je prej živel v Pitfcsburghu, sedaj pa koplje zlato v Alajski. se je naučila potrpežljivosti. Vedno vzame sedem mesecev, da Vujčičev zaslužek pride v roke njegove družine. Vujčič poišilja izkopano zlato rudo v čistilnico v Pittsburgh. Tovarna mu nato poš>lje poročilo o vrednosti dobljenega zlata. Vujčič pošlje potrdilo za priznano vsoto, katero nato tovarna pošlje -njegovi družini v Jugoslaviji. Celi ta trgovski postopek traja sedem mesecev. Karočitc se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik € Združenih drwvoh, -- KITAJSKA HOČE NEMŠKE PROFESORJE riniti na manevre. Vojaki so pokazali na buse in so se na^Io odpeljali proti bavar.ski meji v bližini mesta Scharnitz, da odbijejo namišljeni nazijski vpad. Med Tirolci so manevri napravili veliko razburjenje, ker so nastale govorice, da je bilo na Ka-varskem ob avstrijski meji v resnici opaziti sumljivo premikanje nazijskih čet. Vse te govorice pa bo bile z Dunaja uradno označene za neutemeljene, češ, da se slič-ni manevri vrše vsako jesen. Ob istem času pa se je izvedelo, da so bile avstrijske garnizije ob bavarski meji zelo ojačene. Pretekli petek se je z Dunaja odpeljalo veliko število infanterije in artilerije v popolni vojni opremi proti zapadu. Policijski aeroplani so bili na-stajeni v iSolnogradu in Inomo-stu, da (preprečijo nazijskim ae-roptanom, da bi zopet metali na avstrijska tla izzvivajoče pozive na narod. Raznesle so se tudi vesti, da .so avstrijski politični begunci na Bavarskem sestavili legijo, ki šteje 3000 mož. Ta legija namerava ne IZ ŽIVLJENJA EDW. GREYA Kot angleški zunanji minister je poslal Nemčiji ultimatum. — Dosegel je starost 71 let. Chris ton Bank, Anglija, 7. septembra. — Viscount Grev of Fal-lodon, ki je bil kot angleški zunanji minister znan pod imenom Sir Edward Grev in ki je poslal pričakovano vdreti v Avstrijo, ker I v Svetovni vojni Nemčiji angle- 1 Ca m nan in /I«. k! .. \ ....4-1 CI__121 _ ' cH » ' . . " ----P je mnenja, da bi v Avstriji prišlo ski ultimatum, je umrl v starosti Peiping, Kitajska, 6. septembra. — Problem, kje namestiti iz Nemčije pregnane profesorje, hoče rešiti ugledni .kitajski list Tu Li Ping Lun,, ki priporoča, da bi Kitajska povabila vse nemške profesorje na Kitajsko. Kitajski naučni minister je predlagal, da bi kitajska vlada skozi tri leta vsako leto poslala v (Združene države 25 dijakov. To šolanje dijakov bi 'veljalo približno $1,200,000. — Ako porabimo to vsoto in cenimo letno plačo vsake-ga profesorja na $12,000, — pravi Tu Li ' Ping Lun, — moremo dobiti deset naj>boljših »profesorjev skozi deset let. Kitajska potrebuje več vseučilišč, ker ne moremo vedno pošiljati svojih dijakov na tuja vseučilišča. Sedaj imamo priložnost, ki se nam nudi komaj v ti-ffoč letih, do splošne vstaje, samo ko bi se pokazali nazij-ci na avstrijskih tleh. Avstrijski nazijski voditelj Fr. Hofer, ki je pobegnil iz ječe v l Inomostu ter zbežal v Italijo in je u ^ n- ■ . • od tam prišel v Nemčijo, je na- ? ZJ,ltrai,n« kras- povedal, da se bo kmalu vrnil v nem d°mu V Fallod(>n- 71 let. Vsled bolezni na očeh se je lf-ta 1916 skoro popolnoma umaknil v privatno življenje. Smrt ga je doletela v četrtek Avstrij-o na čelu avstrijske nazij ske legije. Četudi je po mnenju vladnih Kot zunanji minister od leta 1905 do 1916 je igral zelo važno vlogo v evropski politiki. Na svo- krogov tak načrt domišljav, ven- jem stališču glede Belgije ni ni-dar hoče biti vlada za vsak slučaj kdar omahaval in je v tedanjih pripravljena. kritičnih časih porabil vsa sred- stva, da bi odvrnil vojno. Leta 1919 je bil pet mesecev začasni angleški poslanik v Washington«, toda predsednik Wilson ga zaradi svoje bolezni ni mogel UČITELJI ŠTRAJKAJO Scranto, Pa., 6. septembra. Ker 100 učiteljev šest mesecev ni sprejeti. dobilo svojih plač, so sklenili, daj Okoli svoje hiše je imel velik s pričetkom letošnjega, šolskega park. v katerem je bilo svetišče leta ne^ bodo poučevali drugače, mnogih ptic. Okna njegove sobe kakor če jim je izplačana .zaosta- so bila vedno odprta na"park. da la plača. Sklenili so, da -bodo ime- j je mogel poslušati žvrgolenje li seje vsak dan po dva-krat, do- ptic. kler šolske oblasti ne sklenejo ž j V svoji .zadnji bolezni je bil njimi kake pogodbe za plačilo za J nezavesten skoro 70 nr. Značaj ostalih plač. Izvolili so tudi od- njegove .bolezni sioer ni znan, to-bor, ki se ima posvetovati z na-|da zdravniki so .bolezen označili nčnira uradom y Harrisburgu. za prevelik krvni pritok. mm YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 8, 1983 * BB TRE LAM SLO DAILY te O. & £ i m i i Owned and puMlatrad toy »▼■NIC PVBUBHINa OOl (A OcrporatioB) PAN! Placa of butneta of the corporation and add W. IM Street, Bwiafc d of a bore offlcen: Nw Ink (My, N. I. * O L A S NARODA" "CV«iee W the People) —--- - Imed Brery Daj Except Snadayi ud Hottdtya |i celo leto reUt aa Ameriko te Kanado............ ......... $6.00 pol leta..........-..........$Sj06 |a tetrt leta ..................1100 Ka New York sa celo leto......97.01 Ea pol leta.................... $&80 ta lsoMBKtre ■ celo M»...... 17.00 Za pol leta.................... f3.3o Subscription Xearly 9000 Advertisement od Agreement "Glas Naroda" lnhaia t Mrki dan lavaemgi nedelj ln p ra mikov. ftkiiilal bren podpisa ln osebnosti se ne pri občujejo. Denar naj se blagovoli fdttjttt po Money Order. Pri sp resnem bi kraja naročnik«?, prosimo, da se nam tudi prejšnje blvaUMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NABODA", 216 W. 18th Street. Nevr \ Telephone: CHel«ea S—8878 N- r •S > KUBA Na Kubi je zopet začelo vrt ti, in washingtonska administracija pričakuje z napeto pozornostjo nadaljnih razvojev. Predsednik Roosevelt je takoj zapovedal poslati nekaj bojnih ladij v kubansko vodovje. To se je zgodilo baje edinole za zaščito življenja in lastnine tamkajšnjih Amerikaneev, obstaja pa nevarnost intervencije. Kajti če le ne bo miru, bo prej ali slej konec prijateljskih odiio-sajev, ki jih goje Združene države napram centralno- in južno-ameriškim republikam. Carlos Manuel de Cespedes, ki je po nasilnem strmo-glavljenju diktatorja Gerarda Machada prevzel predsedstvo Kube, se Je mogel komaj štiri tedne vzdržati v sedlu. Nekrvava revolucija ga je prisilila k odstopu, vladne vajeti je pa vzela v roke vojaška junta, sestoječa iz levo-radikalnih elementov. Državni puč so vprizorili študentje, ki so očitali Ce-spedesu razne slabosti. Vlada se namreč ni dovolj hitro oprostila vpliva Ma-ehadovih pristašev ter ni ugodila zahtevam revolucionarjev, naj čimprej izvede potrebne ustavne reforme. Junta je zagotovila prebivalstvu, da bo le toliko časa upravljala vladne posle, da bo sklicana ustavotvorna skupščina in se bodo vršile svobodne volitve za novi režim. Vzrok vedno ponavljajočih se nemirov na Kubi je stremljenje kubanskega naroda po neomejeni narodni samostojnosti. Kubanci se hočejo za vsako ceno oprostiti nadvlade tujezemskih finančnih in trgovskih interesov ter se boje povratka vsakega režima, ki bi pod zaščito Plattovega a-mendnienta izkazoval tem interesom usluge. Plattov amendment daje Združenim državam pravico intervencije v svrho ohranjenja miru na Kubi. Večkrat je bilo že predlagano, da bi ta amendment nadomestili s pogodbo, ki bi zajamčila Amerikancem vse pravice, ne da bi se jim bilo treba poslužiti skrajnega sredstva — intervencije. Rooseveltova administracija se zelo obotavlja prevzeti oblast, ki ji jo daje Plattov amendment. Tak korak bi smatrala javnost za imperijalistično politiko, in sovraštvo latinsko-ameriških republik napram Združenim državam bi zavzelo silen obseg. Washingtonska administracija bo morala predvsem skrbeti, da bo imel kubanski narod priliko izraziti svojo yoljo ter ustanoviti zares stalno vlado. Ne ameriški kapitalisti, ki imajo na Kubi svoje interese, pač pa kubanski narod naj izpregovori odločilno besedo. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU ▼ JUGOSLAVIJO Dtn 200.........................$ 4.40 Din 300 ..............-......650 Din 400__________________________$ 8.55 Din 500............................$ 10.60 Din 1000________________________$ SI— Din 5000...........................$103 25 V ITALIJO Lir 100............-............ $ 8.50 Lir 200 ........................... $1650 Lir 300 ............................ $24.75 Lir 400 .......................... $3230 Lir 500 _________________1______ $41— Lir 1000 ............................ $81.50 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo reijlh zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo ie bolje pogoje. X . IZrLAClLA T AMEBlftUH DOLAKJffl Za teplafillo $5.00 morate poslati-$ 5.78 »» " $18.00 " » -$10£8 " " $15jOO " " jt »i f^fl 99 •• . »t M »' $40.00 » >»__$41JB « >9 $90i)0 " 9 _$5150 Prejemnik flobi t starem krajo taplaCUo t dolarjih. Nujna nakazila trrrtujemo po Cable MU« za pristojbino $L— 3LOVEN1C PUBLISHING COMPXNY • Naroda" iti m km tnivi r^-, www, xpj«, jr. & Brooklyn, K. Y. Kolikor mi je iznano, so do sedaj imela že skoraj vsa slovenska društva v Greater New Yorku svoje izlete in piknike. Med temi je tudi novo zabavno društvo "Slovenec", ki je priredilo svoj prvi izlet 20. avgusta v gozdu nad Revnim Lazarjem. Ta izlet je bil tih in ne razglašen; to pa zato, ker so njegovi člani šele zadnji dan izvedeli, da ima istega dne svoj piknik tudi Samostojno podporno -društvo. Da temu društvu ne bi škodovalo, ni nikdo nič agitiral ali kaj o tem pisal. Člani so povabili le svoje prijatelje in znance na janjčevo stegno in piščance. Toda udeležba je bila takoj začetkom popoldneva tako obilna, da Mesrkov John z vso svojo spretnostjo ni mogel sproti peči in cvreti. Priskočila mu je na pomoč Maganova Francka in je pričela rezati in deliti sendviče ter je s tem pokazala, da je vredna h3i Maganove gostilničar-ke. Četudi pa je Mesrka zelo spreten pri rainju, vendar moram priznati, da je pri ognju izgubil več funtov na svoji teži, kot pa prijatelj Mekine pri tomboli. Šamo žal mi je, da jih Zgaga ni prej stehtal, da bi dognal, kateri je izgubil več svoje masti. Da so bila ;koštrunova bedra in piščanci ter fižolova in zelnata solata in vse drugo zelo okusno, je dokaz, da je ob petih popoldne že vsega zmanjkalo. Nato se je pričela šele prava zabava. Vsi so bili veselo razigrani in zadonela je slovenska narodna pesem. Pri tem je mnogo pripomogel naš harmonikar Gustl, ki je razvlekel svoj meh, pa tudi svoj vrat. Lepo je videti naša lepa dekleta in naše krepke fante, ki so člani tega društva. Vsi so še z>elo mladi, komaj nekaj nad dvajset let, pa ho vztrajni in se zavedajo svoje dolžnosti do društva. O tem se boste mogli tudi prepričati na prihodnjem pikniku v nedeljo, 17. septembra v gozdu nad Revnim Lazarjem. Vsakdo je dobrodošel broz vsake vstopnine. Gostom bo na Tazpolago na raž-njn pečen -prašiček in pristne kranjske klobase z zeljem. Tudi z domačo kapljico lanskega pridelka bo vsakdo zadovoljen, če ima še tako razvajeno grlo. Na ta piknik so povabljena vsa slovenska dTuštva in posamezni, kajti namen društva je. kolikor mogoče privabiti v svoj delokrog slovenske družine in našo mladino. Zavzeti se hočemo, da se naša mladina zanima Chicago, HL •Danes, ko to pišem, imamo prava indijansko poletje. Zjutraj ob deseti uri je 90 stopinj vročine, pa to nič ne moti obiskovalcev svetovne razstave. Do danes jih je že obiskalo trinajst milijonov osem sto enajst tisoč oseb. Samo v nedeljo 3. septembra jih je bilo tristo sedem in šestdese tisoč; to je rekord za svetovno razstavo. Po cestah se vidi avtomobilske licence vseh 48 držav naše Unije. Slovenci tudi »zmiraj prihajajo, seveda bolj v malem številu, ker povsod občutijo to nesrečno depresijo. Pred kratkim je bila tukaj iz Clevelanda, Ohio, gospa Josipina Grdina, soproga Josipa Grdina, ki ima trgovino s knjigami in ki je spisal jako zanimivo knjigo "Štiri leta v ruskem ujetništvu", ter gospa Ana Kutnar. Tukaj sta stanovali pri dnržini Jerina. Ogledali sta si svetovno razstavo in druge zanimivosti v Chicagu. Izrazili sta sc jako pohvalno o vsein, kar sta videli. Za odhodni-co jima je (priredil klub "Jugoslovanska žena", št. 2 lep poslovilni večer pri predsednici gospe Mary Golenko, pod vodstvom gospe Helen Kušar. Gospa Julija Gottlieb je prinesla lep šopek svežih rož, kajti ona in soprog imata tukaj trgovino s svežimi cvetlicami. Potem seveda ni manjkaio tudi lepe slovenske pesmi. Ker sta omenjeni gospe iz Clevelanda tudi izvrstni pevki, je nam vsem prehitro večer minul. Ura je kazala na polnoč in treba je bilo iti domov. Gospe iz Clevelanda sta se lepo zahvalili za prijetno odhodnico v upanju, da se snidemo prihodnjič zopet vse skupaj, namreč pri njih v Clevelandn. Torej na veselo svidenje! Pozdrav! Frances Lukanich. Price, Utah. Zadnji dve leti so bile tukaj delavske razmere jako sla.be. Pre-mogorovi so obratovali komaj tre-tino časa, navzlic temu je. bil pa srečni tisti, ki je imel delo. Letos smo se pričeli organizirati. Najprej so pri-Jli ^organizatorji National Miners Union, za njimi pa organizatorji United Mine Workers. Prvi so agitirali med delavci, drugi pa med bosi. Ko so bosi sprevideli, da se ne bodo mogli več ustavljati organizaciji, so pričeli sami agtirati za United Mine Workere. K nji so pričeli pristopati stoprocentni mormoni, oni, ki so pa leta 1922 stavkali, so pa pristopali k National Miners Union. 'Dne 22. avgusta so zastavkali premogarji v Spring Canyon, par dni zatem pa v Gordon Creek. /Zahtevali so druge paznike pri tehtanju. Šerif je mobiliziral svoje pomagače ter jih poslal proti štrajkarjem. Posluževali so se strupenih plinov in drugega orožja. Izza onega časa so nemiri na dnevnem redu. Poadrav vsem rojakom širom Amerike. John Kos. IZ HITLERJEVIH MLADIH LET Marsikdo, ki so mu rojenice db zibeli napovedale, da se bo v življenju visoko povzpel, mora iti skozi revščino in nizkost, si kaliti značaj v ognju trpljenja, da je potem kos velikemu zvanju. Tudi Hitlerju se je v mladosti godilo hudo, vendar se zdi, da mu niso rojenice položile v zibel fuehrerstva, marveč so mu ga naklonile le časovne razmere in pa lastna — domišljavost, ki je ne motjo p ne o-virajo nikaki pomislek. Neki IIa-niseh, ki stanuje v tesni ulici Leo-poldovega okraja na Dunaju, v hiši, v kateri je zbrana sama revščina. pripoveduje: Menda sem eden izmed maloštevilnih ljudi, ki so poznali Hitlerja v mladih letih. Zdaj je tega že 24 let, odkar sem' se bil 7 njim 'seznanil. Meseca avgusta 1909 sem bil prišel na Dunaj. V žepu nisem imel niti vinarja. Imel sem samo nekoliko naslovov in priporočil, med drugim naslov "herberge". kjer je bilo mogoče dobiti brezplačno prenočišče. Prvo noč, ki se jo tam prebil. sem se spoznal z mladim človekom. katerega edina obleka so bile raztrgane hlače. To je bil Hit-jler. Navdušeno je govoril o Nem čiji. V pogovorov je priznal, da živi od milodarov. ki si iih izprosi na ulici. Delil sem z njim kos kruha. edino, kar sem imel. Rekel je, da ves dan ni nič jedel. Vsak dan sva si morala iskati kakega zaslužka, ker v prenočišču je bilo mogoče prenočevati brezplačno samo nekoliko *Ini. Vprašal sem Hitlerja, kaj zna delati. nI odgovori mi je. da je — slikar. Najprej sem mislil, da je sohaslikar. a na in oje vprašanje se je strašno razjezil in rekel, da je v resniei slikar umetnik. Ker se mi je zdelo, da od slikarskega poklica ni kaj pričakovati, sem se odočil. da se morava lotiti česa drugega, koristnega. in začela sva iskati skromnejšega zaslužka. Tztepavala sva preproge, delala zdaj tu zdaj tam pri zidarjih in nosačih in vsak dan sva zaslužila nekaj novčičev. Položaj se nama je začel iznenada boljšati in zaslužila sva toliko, da r.ama je vsak dan kaj ostalo. Hitler se je tedaj polenil, ni hotel na delo, marveč je sedel doma in samo premišljal o političnih stvareh. Ko je prišla zima. sem mu predlagal, da naj slika razglednice, katere sem potem razpečaval. Pri tem delu mu je ostajalo veliko časa za politične pogovore. Njegovi politični nazori so bili takrat v popolnem nasprotja s politiko socijalnih demokratov. Ni j imel dobrega mnenja niti o krščan-skosocialni stranki. Po njegovem mnenju 'cilj posvečuje sredstva', in trdil je. da more iti politik po kakršnemkoli potu, tudi zlem. svojim ciljem nasproti. j Takrat mi je Hitler često pred-j lagal, da bi skupaj osnovala novo politično stranko. A nikakor nisem ' in ogel zvedeti od njega, kako si to r-ovo stranko zamišlja. Sploh ni bil sposoben, da bi sam kaj storil, mrvec je samo kritikoval. Svoje kupčije jo delal skoraj samo z judi, katerim je prodajal svoje razglednice. Značilna poteza njegovega značaja je bila, da je zelo občudoval plemstvo. Dostikrat jc razlagal, kako je aristokracija po stoletni selekciji dosegla prirojeno plemenitost. Drugi predmet, ki se ga je mimo politike rad loteval, je bila vera. Ni skrival svoje mržnje proti katolicizmu in je naglašal. da je lu-teranstvo za Nemčijo najprimernejša vera. Obenem je pa trdil, da "krščanstvo Nemčiji ni prineslo nič dobrega". Ves svoj denar je izdajal za časnike in — slaščice, ki jih je pojedel neverjetne količine. Nekoč mi je Hitler zaupal še drug svoj sen. Hotel je naslikati velik akvarel — palačo avstrijskega parlamenta, ki mu je i>osebno do-padla. Pripravljal se je. da proda svojo mojstrovino v eni najboljših trgovin na Ringstrasse. Toda tam slike niso hoteli sprejeti niti v dar. Nazadnje me je Hitler prosil, da prodam sliko za vsako ceno. Storil sem tako in iztržil za njegovo '"mojstrsko delo" 12 kron, ki sem mu jih tudi izročil. Hitler sc je nad tako nizko vsoto silno razi jut il in trdil, da sem bil dobil za sliko najmanj 50 kron. Zaradi te stvari sva se kregala več dni zapored, naposled pa sem za vedno odšel od njega. Več let nisem o Htilerju ničesar slišal. Sele leta 1920 sem zopet naletel na Hitlerjevo ime. ki je za-(čel svojo politično j>ot v Nemčiji; a nisem se zmenil zanj. ker nisem vedel, da je to moj bivši tovariš. Naši v Ameriki Peter Zgaga ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČE SLOVENSKE NOVI-CE IZ NASELBINE. V mestni bolnici v Clevelandu je umrla po dolgi bolezni v cvetju mladosti Sophie Turšič. stara 20 let. Rojena je hi I a v Clevelandu. Zapu&ča starše in d v- .sestri. — V .Johnston City. 111., se je John Javornik. star 56 let in doma od Celja, te dni smrtno po-nesrečil v premogovniku Cos-grove Meehan Coal Co. No. 1. Pla.st kamenja se je utrgala nad njim in ga pokopala. Umrl na potu v bolnišnico. Zapušča ženo in sina. — V Buenos Aires. Argentina, je dne 31. julija umrl Anton Mi-slej. star 65 let in doma iz Šentvida umi Vipavo. V Argentiui je bil dve leti in tam zapušča štiri sinove in eno hčer. — Nagle smrti je umrl rojak Alojz Dancu, ki je na stara leta prišel v Argentino, da bi tam živet pri svojih otrocih. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Anglesko-slov^nsko Berila (ENGLISH SLOVENK RB#OM) Btaa« MUH« NtnMto g m pri KNJIGARNI 'GLAS NAR0UA' SI« Wmi llth ttreot Rra Ysrfc Cftv II11IIMI1M ROMAN "PR0KLETSTV0 LJUBEZNI" je tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ, jim zanimanjem. CENA $1.35 (2 KNJI0I) V zalogi ga, ima KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, K. Y. HroHfflifflBBWffiHifflS® DRUŠTVA D NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" M at* Mmo članstvo, paepufii Shroud ▼ mil okolici« CENE ZA OGLASE SO Z1ERNE V današnjih časih je vsepolno družin, ki se smatrajo za moderne. Tako «0 naprimer vprašali petnajstletno frkljo: — Kaj je rekla mati. ko si prišla ^ele ob eni ponoči domov? — Nič, ker je ni bilo doma. — Kaj je pa oče rekel ? — Pa tudi nič. On je prišel par minut za menoj in je bil v«el, da matere še ni bilo. * Rojaki so kvartali. Trije so se smejali in uganjali šale. četrti se je pa kislo držal. Imel je hudo ženo in baš prejšnji večer je občutil njeno pest. Vstopi peti prijatelj in pravi zamišljeno: — Ti, ko sem šel mimo hiše. so mi »povedali, da ti je žena padla po stopnicah in se precej pobila. — Škoda, — je odvrnil uzorni zakonski mož — da me je binoči kresnila po čeljustih in se še danes ne morem smejati. * 'Ko je služkinja nastopila službo pri bogati gospe, ji je rekla slednja : — Boste videli, da vam bo ugajalo pri nas. Jaz nisem izbirčna. Jaz sem z vsako stvarjo zadovoljna. Tedaj je pa vstopil njen mož. Ves zgrbljen je bil in zveriženega obraza. Služkinja pa pogleda in reče novi gospodinji: — Vam prav rada verjamem. * Znano je. da *>o ministri jako t učeni gospodje. Pri ministrih mora rti v>e po redu in vse po paragrafih. sicer je nevarnost, da se državno kolesje ustavi. Iz neke evropske dežel«', ne bom ( rekel, tla baš iz Jugoslavije, po-1 ročajo naslednjo zanimivo vest : J — Država ima svojo ustavo in svoj zakonik, toda niti astava niti zakonik nista popolna. Vedno je treba kaj izboljšati, kaj črtati it I i kaj dodati. Pred kratkim je bil dodan nekemu agrarnemu zakonu sledeči dodatek: "Pod imenom 'konj* je treba -smatrati tudi mulo in osla", j Ta slavni dodatek je s svojimi .podpisi potrdilo devet ministrov. * Učiteljica je razlagala učencem. kaj pomeni beseda "Nasprotje". Najprej jim je sama navedla par primerov, nakar je pozvala učence, naj tudi oni par primerov povedo. Tn oglašali ho se: "Mrzlo in gorko"; "vojna in mir"; "dan in noč": "sladko in grenko"; "oče in mati". * Revolucija na Kubi. Da se jim le ljubi v tej vročini ... * — Vas je pa zelo malo videti to poletje — so rekli prijatelji lepotici. ki .se je solnčila v kopališču. — Vrjamem. — se je žalostno nasmehnila. — Kurpiti sem si hotela vso drugačno in bolj izrezano kopalno obleko, pa mi mož ni dovolil. * * Se enajst držav mora ugodno glasovati, pa bo prohobicija preklicana. (1e bo šlo vse posreči, se utegne to zgoditi že v začetku meseca novembra. No. če smo trinajst let srečno prestali brez pijače, bomo še teh sedem tednov. * Vse kaže. da bo Nemčija pogoltnila Avstrijo. Avstrija seveda ni več taka kot je bila pred šestnajstimi led i. Najboljše kose so po svetovni vojni pobrali slovanski narodi. Ostala je le kost z 'Dunajem v 3redi. Prav nič čud-dnega bi ne bilo, če bi se Hitlerjeva Nemčija zadušila nad to kostjo. * V roke mi je prišla zanimiva knjiga o princih in princesah. V vsej knjigi je pa menda najbolj značilen sledeči odstavek: — Po nekaterih državah lahko ea-čne princ ■vladati že v starosti štirinajstih let, toda poročiti se ne sme. dokler ni osemnajst let 6tar. To je dokaz, da je težje vladati ženi kot pa deaeli. ¥ V bližini New Yorka je neki policist aretiral dva »konca, ker sta se v avtomobilu objemala. Ali je to mogoče T Namreč, ds bi se aafco&ea v tomobihi objemala. "Ilit KSWYOUC,TODAY, ftEPTXMBUt 8, 1833 lamest BLO DULY UV.M.M, MI H AIL ZOŠČEAKO: Ne vem, kako je v tem pogledu v Moskvi, toda pri nas v Petro-gradu prodajajo .samo velike žarnice. Tako od 150 do 200 ali pa celo po 400 sveč. Človek, ki hoče kupiti deset ali petnajstsvečno žarnico, se po brezplodnem tavanju po mestu prepriča, da_ se njegove sanje na dajo uresničiti. Majhnih žarnic sploh ne prodajajo. — Hm, menda pošiljajo majhne žarnice samo na periferijo mesta in na kmete. — sem pomislil in se sprijaznil s to mislijo. Nekega dne pa opazim, da so mi žarnice pregorele. Grem kupit nove. Dobim pa samo žarnice po 400 sveč. Kaj hočemo! Kupim tri, da bo nekaj še za rezervo, za vsak1 slučaj. Pritrdim eno v sobi, drugo pa v stranišču — oprostite, prosim J Z močno lučjo sem seveda prvi hip , zadovoljen, kmalu pa opazim, daj je luč še premočna. Tako nespametno morje luči, da človeku kar vid jemlje. Toda kaj hočemo, če pa ne gre drugače! Oh koncu meseca pride tovariš od elektrarne izračunat porabo toka. Ali sem ga porabil mnogo. — Oho! — mi pravi. — pri vas pa ta reč nekam narašča, tovariš. Vsak mesec porabite več toka. Pa vendar ne pečete krompirja na] elektriki ! — Nikakor ne. tovariš. — mu od govorim. — pač pa imam nemara prevelike žarnice. Kaj hočem? — Pravijo, da drugih nimajo. Tak brezupen položaj. Beseda je dala besedo, pa sva se razgovorila s tovarišem Števcem. Govoriva o tem in onem. Ponudim mu skodelico čaja. Popil ga je in tudi rogljiček je pojedel. Potem mi pa pravi: — Ali pa veste, tovariš, zakaj ne morete dobiti v vsem Petropra-du slabe žarnice ? Ali naj vam |>o-vem, seveda strogo zaupno? — Povejte, čeprav mi s tem menda ne bo nič pomagano. — Gre za majhno zvijačo v proizvodnji. — mi pravi tovariš števec in pomežikue z enim očesom — toda prvotna krivda je v površnem načrtu, v pretiranem kabinetnem proračunu. — To se pravi..... kako naj vas razumem ? — Vsaka tovarna je namreč dobila, določen produkcijski načrt. [ kakor vam utegne biti znano. Tn ta načrt mora izpolniti. No torej, tovarna električnih žarnic si tudi prizadeva izpolniti načrt.... To je vse.... In zasmejal se je. — Oprostite, tovariš števec. — ihu pravim, — morda so mi mo- MAJHNA ZVLIACA / žgani tako opešali, odkar imam tako močno luč v stanovanju.... Ne razumem vas.... — Zakaj bi me ne razumeli ? — Saj je vse tako enostavno.... Recimo. da mora izdelati tovarna v enem letu žarnic s svetlobno kapaciteto 1 milijona sveč. In mislite da začne izpolnjevati določeni načrt z izdelovanjem slabih majhnih žarnic.... Za vraga, saj jih niti v dveh letih ne izdela toliko!.... Posledica so pa sitnosti, klicanje na odgovor. Kaj torej početi, da bo vsem. ustreženoIzdelujejo same močne žarnice po 200. še raje pa po 400 sveč. Izdelati majhno ali veliko žarnico, je pač vseeno.... A izdelati jih ni treba toliko, da se doseže določeni milijon sveč. In tako vam izdelujejo ti cigani samo močne žarnice.... Peko jih kakor bKnce.... Načrt je izpolnjen, duša je rešena. Tako je, dragi tovariš. Gledam ga in gledam, pa zago" drnjam : — To je vendar svinjarija, tovariš. Od tega imamo mi odjemalci presneto malo koristi, nasprotno, večje izdatke za tok. poleg tega pa izgubi država po nepotrebnem mnogo električne energije. Drapo- Jcene energije, ki bi se dala drugod s pridom porabiti. Tako pa le po-mislite. meni gori tu v stranišču — oprostite, prosim — čisto po nepotrebnem 400 sveč! To je grozno! Da me je še sram hoditi na siraniščc in sploh.... — Ne razburjajte se tako. tovariš — mi pravi na to — hvalite raje boga, da jim ni prišlo na misel izdelovati še močnejše žarniee. recimo po 1000 sveč. To mi je bilo pa že preveč. — No. no!.... Ne pripovedujte mi tu pravljic, tovariš, a raje svetujte. kje bi dobil majhne žarnice. največ takole po 15 ali 20 sveč. Saj ste vendar strokovnjak. — No. tega vam pa ne vem povedati, čeprav služim pri elektrarni že več let. Dobri dve leti že nisem a idel slabe žarnice. To rekši se je tovariš števec poslovil in odšel po svojih opravkih. Jaz sem pa ugasnil močno, toda žal tako drago luč v svoji sobi, legel na posteljo in razmišljal o zvijačah, ki se morajo ljudje v praksi često zateči k njim. da izpolnijo naloge, ki jih jih nalagajo kabinetni načrti.... ni plod, pa se ji je vnela trebušna mrena. Dva dečka in starko aUrial. V Stankovcih blizu Splita je bil izvršen te dni zjutraj zločin, kakršnega ljudstvo v teh krajih še ne pomni. 21-letni Marko Klarič je zaklal 7-letnepa Tomo Klariča Božinega in 6-letnega Ante Klariča Markovega, ter 80-letno Iva-nico Klarič. Dečka je zaklal, da se osveti njunim starišera, starko je pa zaklal v hipu, ko je prihitela otrokoma na pomoč. Marko Klarič je znan kot kriminalen tip, ki je imel že večkrat odpraviti z orožniki. Po zločinu je vse tri žrtve še razmesaril -z nožem, potem je pa zbežal, toda orožniki so ga kmalu izsledili in aretirali. V A 2 N O ZA NAROČNIKE Iz Jugoslavije. Voda gori. V banaški vasi C'enfa -se je te dni pripetil zanimiv dogodke, o katerem govore po vsem južnem Ba-na-tii. Ko je nekega večera neka ženska hotela zajeti iz vaškega studenca vtnlo in je bilo že temno, si je jwizpala vžigalico, da bi bolje videla. Pri tem pa se je naenkrat vnela vodna površina in začela poreti m svetlim .plamenom. Voda omenjenega vodnjaka ima nekoliko rmenkasto barvo in malo okusa po olju. Pripisujejo ji zdravilno moč. Novica, da voda gori. se je bliskovito raznesla daleč okoli. Naslednjega dne si je vodo ogledala komisija, ki je u-gotovila. da vsebuje voda nekatere gorljive pline. Natančno jo bodo preiskali v kamičnem laboratoriju. Grose n samomor blaznega človeka V Mostarju je ponoči na grozen način izvršil samomor blazni Ibrahim Semrda. star 3o let, bivši trgovec. Ker je s svojo trgovino prijel v konkuz. se je začel pečati s tihotapstvom, zaradi česar je bil obsojen na leto dni -»apora. To je na nesrečnega človeka delova- lo tako, da se mu je omračil um. Te dni ponoči se je vlegel na železniški tir. Vlak. ki je prispel iz Dubrovnika, mu je odrezal glavo. Brezvestni pohotnež. V Varaždinu je policija aretirala 61-Ietnepa mizarja Maksa Kelneriča iz Štrigova. ki je posilil dve deklici, eno staro 10, drugo pa 11' let. Ena njegova žrtev se zdravi v bolnici. Tragedija Slovenke v Zagrebu. Tragedije slovenskih služkinj v Zagrebu so na dnevnem redu. Pretekle dni zjutraj je umrla v Zagrebu brezposelna služkinja Marija Gradišar. doma nekje od Kočevja. Gradišarjeva je bila noseča. pa je niso hoteli sprejeti v porodnišnico, ker ni imela denarja. iPasledica je bila. da je ostala doma. kjer si je zastrupila kri. Njena gospodinja je obhodila vse bolnice in končno je našla revi mesto v bolnici usmiljenih sester. Toda ko je prišel po njo rešilni avto. je bila že mrtva. Zdravnik je mnenja, da je hotela Gradišarjeva odpraviti teles- Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York MOLITVENIlCr SVETA URA ▼ platno ves.----JH v fino usnje ves............Ul ▼ najfinejše usnje ves lil ▼ najfinejše usnje trdm ve* ______________AM RUBI ZA DCSo v platno rex. _M v fino usnje t« ----------LN ▼ najfinejše usnje ves LM 1JM RAJSKI GLASOVI v platno vet v usnje ves. ______ v fino usnje m t najfinejše usnje ves. l.M KVlftKU SRCA v lmltirano usnje ves. At v fino usnje m. ______1— ▼ najfinejše usnje ves. L2t ▼ najfinejše usnje trda ves -----------------------LM v feel celluloid ves. NAft v ponarejeno ▼ najfinejše usnje res lje v najfinejše usnje trda ves------------lMr fino + v ■aH am Hrvatski molitveniki: CJtjefaa i, fiaa ▼«. ___L, 8l»va Bogu, a Mir ljudem, fina tm lJSe najfinejša ______________Lšl ..JU 1— 1.66 v platno fina vea ................ Vime, najfinejša ve« — Angleški molitveniki: (ta mladine) ChR#a Prayctfceek* v barvarte 'platnice ▼ belo kost resano Me tše............ fino vezano .....,,.............. Key of Heaven: fino veča no .................. „ v nanje vezano —__*_____ v najfinejše usnje vezano (ZA ODRASLB> Key e€ Heaven: v oekotd ▼ celold najfinejši ves v fino nanje veaano Catholic Pocket Manual' v fine. nanjo Tesano Ave Marta: v fino Alt —7š 1.2t AM AM AM AM »L4t POUČNE KNJIGE > Anfleško slovensko berilo---------1— Amerika in Amerikand (Trunk) 5.— Angel jeka duška afl nauk kako ae naj atreie k sr. maši_________10 Boj nalezljivim boleznim tCeckniiko jezero______ D—nzči zdravnik po Knajpu vezano .....................150 broširano....................1.25 Demati šlvinocdravnik broNrano Domači vrt ......-......................—1.2Š Govedoreja ...........................L5S Hitri rafunar ...................75 Gospodinjstvo .......u..........—___lil Jugoslavija (Melik) 1. zvesek 130 2. zvezek. 1—2 snoci* ________1.80 Kletarstvo (SkaUeky) ___________t.— Kratka srbska gramatika _____________M Slovencev, Hr- Srbov -----------3t državljan Z. D. .25 dršavljan .15 Tedenju .........56 Materija te Hlada le*a 4 it« Poleg naslova je razvidne da kdaj imate plačano naročnino. Prva številka pomeni mesec, druga d linger, Jacob Resnik. John Slapnlk Euclid. F. Bajt d i rad, Anton Na gode Lorain. Louis Balanf Wsrren. Mre. F. Rachar Youngstown, Anton KikelJ OREGON: C* Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Ambrtdge, Frank JakSe Rraddock. J. A. Germ Broughton. Anion Ipavec Claridpe. Anton Jerina Conemangh. J. Brezove« Export, J. Previt. Loots Supanill Farrel, Jerry Okorn Forest City. Math Kamin Greensbnrg. Frank NoTak Johnstown, John Polantz Krayn. Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands. J. KoprivSek Midway. John Žust Moon Rnn, Frank Podmllšek Pittsburgh in vso okolico. Vin eni Arfa Pittsburgh. J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Readng, J. Pezdirc Steelton. A. Hren Turtle Creek, J. Skerlj. Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovan , WISCONSIN: Milwaukee, West Allla. Frank Skok Sheboygan, Leo Mnjean WYOMING: Rock Springs, Louis Taacštar Diaxnondvllle, Joe Rollcb Vaak Iz Slovenije. tiki potrdile z Je prejel. Zastopnike roja UPRAVA "GPLAS NABODA' Nov grob. 21. avgusta umrl v Ljubljani hišni posestnik in kleparski mojster Peter Žitnik. Pokojaii je btl znan kot simpatičen. zna"a-jen mož in soliden podjetnik, ki gra bodo pole*? žalujočih svojcev težko pogrešali tudi mnogi prijatelji in znanci. Poslednje poizvedbe o Andreju Mali ju. Zadeva Andreja Malega se bliža svojemu koncu. Sodišče poizveduje še za. slučajem samomora iz leta 1927. ko Ke je v Malijevi hi-Si na Golniku ustrelil tihotapec Stare. Vse priče so takrat izpovedale, da se je sam ustrelil, le vdova je trdila, -letni poročeni tovarniški delavec iz Drutovkc pri Kranju, malo vinjen med prepirom težko telesno poškodoval svojega brata Ivana, ki stanuje v Kokriškem predmestju v Kranju. Ranil ga je z odprtim žepnim nožem. Poškodbe so po izjavi zdravnika Xcrvoselskega jsm rt none varne; zato so ga odpeljali še ponoči z rešilnim avtomobilom v ljubljansko bolnico. Brata sta popivalla po raznih gostilnah. Zvečer je Ivan odšel domov. Jakob pa se je pridružil Andreju Trškanu. zidarskemu pomočniku s Primskovega pri Kranju. s katerim sta še naprej popivala. O krop 23. sta odšla pijana k Ivanu ('atorju, da bi se popro-vorili. kako bodo šli naslednjega dne v Ljubljano po skupnih o-pravkih. Tedaj pa sta se začela •brata prepirali. Jakob je izzival in zmerjal Ivana. Med prepinmi je Jakob segel v žep po nož in začel suvati z njim brata Ivana. Ranil ga je na vratu, na desni roki in na hrbtu. Ranjeni je kakih sto metrov stekel za bratom, potem pa se je v bližini Marijanišča nezavesten zgrudil. Xato sta pa Andrej Trškan in žena odpeljala k zdravniku dr. Novoselskemu. Orožniki so Jakoba aretirali. Zagovarja se. da ga je brat prvi z nožem napadel, on da se je samo branil. Oba brata se že precej časa ne razumeta in živita v starem sovraštvu. Ko se je Jakob na praznik sa-. Petra in Pavla poročil. je Ivan baje grozil nevesti z bodalom. Metliški sreski načelnik umrl. Po Metliki in bližnji okolici se jc 26. avgusta naglo razširila vest o nenadni smrti sreskega načelni-•ka Ernesta Kaarlavarisa. Zadela pa je možganska kap. Pokojni je bil rojen leta 1881 v Kastvu v Istri. Bil je nečak fcokojnega poslanca Vek osi a va Spinčiča in prvi sreski načelnik v Metliki. Prebivalstvo ga je imelo zelo rado. saj je bil izredno ijnbeznjiv in strogo objektiven. Strašna nevihta v Beli Krajini Is Metlike pišejo 23. avgusta : Belo Krajino tepe šiba usode iz leta v leto. Dve leti mno trpeli zaradi zaporedne stfše, letos smo pa do zadnjega upali, da bo letina malo boljša in da ne bo lakote, pa so se včeraj čez Gorjance od Se-miča pripodili temni oblaki, ki so navdali naše gospodarje z največjo grozo. Številni bliski in strele so napovedovali hudo nevihto in vihar, ki je res tudi takoj prihrumel. Silovit veter «»e je zagnal čez okolico Metlike. VihaT je rušil vse, da se ljudje niso upali niti na «cesto in da niso niti hišnih vrat mogli odpirati. Huda toča z nevihto je prihrumela in v kratkih .minutah, uničila vsa polja, sadno drevje in vse naše vinograde. Najbolj prizadet« je občina BoŽaikovo, v kateri je gospodar- ska komisija ugotovila za 380.000 Din škode, ki je nihče ne bo mogel našemu siromašnemu kmetovalcu poravnati. Tudi v vseh dru-pih krajih si je včeraj komisija, ki so bili v nji zastopniki metliške občine, našega sreza in drugi, ogledala polja, sadovnjake in vinograde najbolj nesrečnih gospodarjev in upotovila v srezu okroglo en milijon dinarjev škode. Kmetje so potrti in nemo strme v svoja uničena gospodarstva, ki so jim letos po dolpih letih obetala malo več donosa. Ajda je vsa uničena, koruza tudi; ponekod je je> uničeno nad polovico, pa tudi vse ostale kulture na poljih so večinoma uničene, da bo kmet imel le prav malo pridelka in ne bo rešen niti lakote, kaj šele da bi zmogel davke, ki ga že itak zelo teže. Sreča še. da je bila neviiitfi s strahovitim viharjem bolj lokal-nepa značaja in ni prizadela vseh belokranjskih krajev, ker bi sicer katastrofa v teh bednih naših vasicah bila neizogibna. Ljudje rabijo nujne pomoči. Tudi davčne oblasti morajo imeti z nesrečneži več uvidevnosti, ker kmet ne zmore več niti najmanjšega plačila. ko pa mu polje ne bo po tem razdejanju prineslo niti za lastno življenje najpotrebnejšega. Zločin ljubosumnega. Pred malim senatom se je 22. avgusta ob Ki. zaklju-čila razprava proti Rranku Kuvonkaloviču. bivšemu orožniku-novincu na Jesenicah. ki je bil obtožen posku-šenega umora Marije Pretnarjeve iz Dvorske vasi pri Begunjah na Gorenjskem. Zastavni Branko se je preti dvema letoma .zaljubil v Marijo Pretnarjeo in je postajal od dne do dne ljubosumnejši. 28. maja je prispel z Jesenic v Dvorsko vas. Našel je ni doma. pač pa pri Tereziji liro valovi. S Pretnarjevo in njeno prijateljico Slavko. ki je vodila kolo. ie nato odšel od Hrovatove. /e tam ji je grozil, da ji bo na redil "komedijo". Xa cesti skozi pozd je prišlo do konflikta. Rranko je najprej z bajonetom prerezal Slavki pnevmatiko. nato pa iz samokresa oddal dva strela, ki nista zadela. Marija -sc je začela ruvati z Bran-kotoni za rveolevr. Tepa pa ji je on izvil in oddal proti njej tretji strel, ki jo je zadel v prsi. V ljubljanski bolnišnici, kjer se je borila s smrtjo, so Pretnarjevi rešili življenje. Branko se bo pokoril 8 mesecev v strogem zaporu. Po J.6 letih je prišla na sinov grob. Svetovina vojna je prikazala iia eni strani skrajno podivjanost, na drugi strani pa izredne vrline požrtvovalnosti in ljubezni. Na promote smo že skoro pozabili, vsak dan pa se obnavljajo primeri skrajne Ijubemi. Leta 1017 je nanesla potreba, da se je tudi v Tržiču nastanila vojna bolnica. Prostore je dala takratna šulferajnska šola v svoji telovadnici in visokem pritlič- ju. Bitke na Soči so zahtevale čim več bolnic blizu fronte. Tržiška je bila namenjena težjv ranjenim. Obstojala je prav malo časa in vendar zadosti dol po. da je umrlo v njej več vojakov, ki leže na tržiškem popokaplišču in tržiška mladina skrbi za njihove grobo-be, ki jih vsako leto očisti in pri-žpe na njih nebroj «večic. Med drugimi je umrl v Tržiču peiee Volašftk Fran. v civilu izdelovalec gosli, doma na Dunaju. Od 1. I!>17 počiva v Tržiču, toda šele letos se je dopodilo. da pa je obiskala njepova sivolasa mamica, Volaškova z Dunaja. Xedavnego dne je stopila z vlaka in se nastanila pri Koširju priletna pospa in vprašala za pokopališče in župnišče. (►boje so ji l>okaza!i in našla je grob. kjer počivajo vse njene nade. ki jih jc stavila v edinca. komaj devet-naj-stletiega Franca. Šestnajst let jc varčevala in zbrala toliko, tla se je končno mopla podati na pot k .sinovemu grobu. Štirinajst dni bo ostala v Tržiču in ves čas preživlja na pokopališču. kjeT obnavlja svojo materinsko ljubezen. Poiskala je šulferanj*ko. sedaj meščansko šolo in zjokala v telovadnici. kjer je izdihnil njen fantek, tako pretresljivo, da ni mogoče povedati, še.stnajst let jo je vleko k nam in sedaj bo skoro šestnjast dni obiskovala .svojepa edinca in mu šepetala prisrčne bede ljubezni in nad. ki so zrušile. In ko poteče njen čas. se bo vrnila na Dunaj, ki sra ne bo več zapustila, zakaj neki notranji glas ji pravi, da je to prvič in zadnjič, ko je dobila toliko moči. da jc lahko sina obiskala. leta ji kaj take-pa več ne dovolijo in tudi denarja ne bo spravila več skupaj za ;tako dolgo pot in za vse. kar je s item v zvezi. Silno je panjena. da i je grob v oskrbi mladine, ki ji ne najde zahvale. V smrt iz strahu pred slepoto. Na Trski pori je živel v svoji koči TO-letni viničar Janez Luni-pert, ki je slovel kot izboren viničar. Mož je bil zaposlen pri raznih vinogradnikih, ki so se o njem jako pohvalno izražali. Zadnja leta pa mu je pričela pešati moč in vidno slabeti vid. Zaradi tepa hudega udarca je bil mož zadnje dneve .sila deprimiran. Sklenil je, da Lzvrii .samomor, kar je tudi ponoči izvršil. V pozni uri je zapustil svojo kočo in sc podal k obrežju Krke nasproti gradu Graben. sc tam slckel in pognal v vodo. Xj epov epa trnpla še niso našli. Samomor v cerkvi. V Si n a rt nem ob Paki je vse pod dojmom žalostnega dogodka. Sa-inoumor v cerkvi . . . gre od ust do ust' Ko se je mudil v cerkvi cerkovik. mu jc vstala pred očmi prozna prikazen. V klopi j" sedel mrtvec. Bil je 70-Ietni vrtnar Fri- (dolin Skaza. Ugotovili so, da je . použil večjo količino strihnina, t Dopoldne je pri sosedu govoril j pod težo duševne depresije in je tudi omenil, da jc zanj prišel konec ter da bo "segel po gif;tu". Nesrečneža so najbrž tirale v fcmrt gmotne stiske. , ' Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO ^ se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. J.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN . —t T1 TEM LARGEST 8LOVZHY DAILY h V. t £ SILEN VPUV BAZIUJA ZAHAROVA prodaja boljše orožje Turkom, zakletim sovragom Grčije. Ko je začela angleška tvrdka Nordenfeld I graditi podmornice, je prodat Za- V Bukarešti se je te dni zaklju-.in z velikim navdušenjem prebiti j harov prve podmornice Grčiji če cila obravnava proti zastopniku J se skozi življenje do lepo oblečenih, Nkodovih zavodov v Rum unij i Se-j Ijogatih in z razkošjem obdanih letzkemu, ki je omogočila vsaj del-' gentlemanov. Dobil je službo v pi- ni vpogled v J jut konkurenčni boj med velikimi tovarnami orožja in streliva. In baš v svojem zaključnem govoru je zagovornik Seletzke- največje angleške tovarne orožja Vickers, ki so bili njeni inženjerji nedavno v Moskvi obsojeni. Bazilij ga finančnika naše dobe, ki računajo z njim vlade mnogih držav in ki je njegovo življenje samo napet roman. — Zelo sem vam hvaležen za vaš trud, gospod Korner, toda prepričan m, da se bo moja žena vsemu kaj hitro privadila in moja hči pri vseh novih vtisih še do tega niti ne bo prišla, da bi kaj pogrešala. Samo da moremo ostati skupaj. Streha nad našo glavo nam je vsa udobnost. Moja žena bi bila celo zadovoljna samo s šoto-torom. — Tudi do tega bo še mogoče prišlo. Kadar pridemo s cesto malo bolj proti severu, boste prišli še v bolj divje kraje, kjer boste za nekaj Časa morali biti zadovoljni tudi s -šotorom. Toda do tedaj se bo vaša družina že privadila na tako življenje. Samo še nekaj — kako pa bo s šoLskim poukom za vašo hčerko? Po mojem mnenju, bi bilo najboljše, ako jo pošljete v kako farmersko šolo ; takih je dovolj. — Tega ni treba. Moja žena je bila učiteljica in bo otroka poučevala v vseh predmetih. — O, to olajša celo zadevo; potem vam je ta skrb prihranjena. Torej, dragi gospod doktor, .sedaj vas bom predstavil obema so-drugoma Mijinheer Vandervelde in Mis#.er Dudleigh. Slučajno sta oba tukaj, kar je pri na&em obširnem podjetju zelo redko. Zato pa •se boljše razumemo. Upam, da boste na oba gospoda napravili ravno tako dober utis, kot na mene. Valter se v zahvalo prikloni. Kmalu nato je s Kronekom stal pred njegovima družabnikoma. Takoj je opazil, da vlada med vsemi tremi najboljši sporazum. Nekoliko se pošalijo in so se hvalili z majhnimi slabostmi, toda v resnih zadavah so si bili edini. Medtem ko je bil Justus Korner odločnih. doslednih in naglih sklepov, je kazal Mijinheer Vandervel- \Grki prizadevali pretentati Armen de veliko premišljenost in Mr. Dudleigh natančno prevdarnost in vztrajnost v zasledovanju svojih ciljev. Tako so se trije družabniki dopolnili na najsrečnejši način. Vlandervelde je bil majhne postave. Komor je brl čokat in Dudleigh je bil visok in in suh ter nikdar brez pipe. Brez dvoma je bil Korner v tej družbi gonilna sila in najvažnejši. Tudi na oba dricga sodruga je napravil Valter najboljši utis. Previdno »ta ga opazovala in pazila na vsako njegovo besedo, zapletla so ga v cek mrežo zavitih vprašanj in sta ga s tem postavila na preizkušnjo, katero pa je prestal brez vsake hibe in nobeno vprašanje ga ni Zbegalo. Obraz .T ust tisa Kornerja zažari, medtem ko je Vendervelde zadovoljno mencal z rokami. Dudleigh pa je mimo vlekel svojo pipo Cez malo časa prestanejo s temi preizkuševalnimi vprašanji in vsi z zadovoljstvom gledajo na dostojanstveno Valterjevo postavo. Za njegovo ženo in hčer se oba bila Kornerjeva zasebna stvar. sarni izobraženega sorodnika, bogatega trgovca SevastopuJa. Evropsko opremljena pisarna je bila za Ijal tudi Turčiji. Leta 1892. je potoval ameriški inženjer Hiram Maksim s svojim izumom strojne puške po Evropi, da bi prodal patent. Cim je Zaha- ga omenil, da so posegle v ta pro-1 duša Sevastopulovega podjetja. — ces dolge in skrivnostne roke naj-J Dobiyal je procente od dobička in večjega orožarnega magnata na | gospodar mu je obljubil, da posta-svet 11 sira Bazilija Zaharova, šefa 1 ne njegov družabnik, če se bo do- Basilea nova šola. Kmalu je postal | rov zvedel zanj, je pustil vse drugo in odpotoval za njim na Dunaj. — bro držal. Sevastopulo pa čež dve leti ni izpolnil obljube. Zato je vzel Basileo»> nekega dne iz blagajne Zaliarov je prototip najmočnejše- toliko, kolikor mu je pripadalo po njegovih računih, in pobegnil je v London. Sevastopulo ga je ovadil zaradi tatvine. In londonski listi so poročali pikantne podrobnost? o rojen leta 1849 Procesu- Ko je sodnik pozval Se-vastopula, naj priseže, je Basileos kriknil: "Slavno sodišče, nikar ne I Zaliarov je bil v nekem mestecu v Anatoliji. kamor so bili njegovi starši pobegnili iz Carigrada iz strahu pred pre- ™h^vajte od njega prisege. (ganjanjam Grkov. Njegov oče mu | Nočem, da bi postal krivoprisež-je dal ponosno ime veljakov stare nik!" Helade — Basileos. Po povratku v i Sodišče je Basilea oprostilo, ker ( arigrad, kjer se je njegov oče pe- j0 bil na podlagi dokumentov do-čal s trgovino na drohno. je živel kazal, da je vzel iz blagajne samo mali Zacharia v grškem okraju Ta- toliko, kamor mu je po pravici šlo. tavlia. Tu v grškem ghetu. kjer je teklo življenje v karakterističnem orijentalskem direndaju, neposredno na blatnih ulicah, in kjer so si gjH SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU SIS WEST 18th STREET NEW YORK, N. Z. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA PO-TC VANJE ^iiiitiHiiilU»Hiinilillllill>i|ii»iiiiiiiiiiiiiiininmimiiiimnffw^>. gospoda nista zmenila; to je Gospodje razlože po mizi načrte in rizbe ter se z Valterjem vto-pijo v nje. Pokazali so mu, kakte težkoče bo moral premagati, kako daleč so prišli in kje se morajo od glavne ceste odcepiti stranske ceste Valterjev obraz je kazal napeto pozornost in odločnost. Pre senetil jih je z razlničnimi pripombami in drznimi predlogi, iz katerih je bilo jasno videti njegovo ženijalnost. Vsi trije se spogle-dajo in se zadovoljno smejejo. Da, tak inžinrr! Ravno takega so potrebovali. — No? — vpraša Korner oba svoja tovariša? Vandervelde zadovoljen prikima in Dudleigh pravi "all right!" In vsi si zadovoljno mencajo roke, kajti vedeli so, da je to pravi mož za nje. Valterju i/.roče vse načrte in se šc o marsičem razgovorijo. VaLter je izvedel, da ga bo naslednji dan nek uslužbenec tvrd-ke z njegovo družino odpeljal na določen kraj v Hoog Veld. — vas je zelo kratek, gospod doktor in zelo težko smo že čakali na vas. Naši drugi inžinirji delajo doli v dolinah in bodo sčasoma prišli do vas. Vam sn^o morali izročiti težavno nalogo, pri kateri so drugi odpovedali. Fpam. da nas boste v vsakem oziru zadovoljili. Kako je. ako se vpričo teh načrtov čutite kos svoje naloge? — ga vpraša Komer. Valter se vzravna in se nekoliko zaziblje v bokih. Oči mu za-žire. Jasno in samozavestno mu pogleda v obraz. — Mislim, da vas bom popolnoma zadovoljil, gospodje. Kakšni ljudje so delavci? — Najdrznejši možje in fantje; izbrali smo jih nalašč za vas. Toda jih je tudi najtežje obvladati. Odvisno je od tega, ako si bo-xte takoj spočetka pri njih dobili spoštovanje. Zastopana so različna plemena. Ob ponedeljkih morate -zatisniti eno oko; ob nedeljah navadno gredo v najbližja mesta. V šotorih ni ne pijače, ne žensk. To potem vživajo ob nedeljah in ob ponedeljkih niso pri popolni moči. In pri tem je treba biti nekoliko prizanesljiv. Valter se zasmeje. — Pri nas doma tudi ni mnogo drugače. — 'Dobro, dobro; zdi se mi, da boste ž njimi že izhajali. Razun ob ponedeljkih jih morate strogo držati. — Strogo, toda pravično, gospodje; s tem {wide človek naj-dalje. — Pravilno! Po večini so domači Bazuti in Bečuani. Med njimi je tudi nekaj Azijatov. Belih je malo. kajti belih ne dobimo v tolikem številu, kot jih rabimo. Skoro vsi gredo v dijamantne rudnike, kjer mislijo, da bodo naglo postali "bogati. Kadar so razočarani, zopet radi pridejo k nam, so pa -še vedno nekoliko podivjani. Najtežje je dobiti izobražene bele ljudi v naše podjetje in takih nam vedno primankuje. Irezinirji, ki bodo delali pod vašim vodstvom. so trije Angleži. dva Bura. en Švicar in en Nemec; vsi ja-ko dobri, toda mladi. Tudi te boste morali kolikorrtoliko trdno držati. Tudi tukaj je potrebno, da imajo do vas spoštovanje in zaupanje. Na vse to smo jrh že pripravili in dobro je. ako že naprej verujejo v vašo veliko sposobnost in vidijo v vas nekaj višjega. Valter se mora nekoliko smejati. — Zahvaljujem se vam. gospodje, za vašo skrb, toda mislim, da bi mogel tudi brez tega z ljudmi izhajati. Vedno sem se prepri čal, da je mogoče ljudi pridobiti za seibe z dobrim zgledom. Komer ga potreplje po rami. — Tako je prav. gospod doktor! To je tudi moje mnenje. Ako j« treba voditi otroke in podložne, vedno dobimo najboljše uspehe dobrim zgledom. S**daj misli Valter. da bi mogel kaj storiti za Toma. — Govorili ste o tem. da je zelo težko dobiti izobražene bele ljudi. — zelo težko. Tako nam zelo primanjkuje mlad fant, ki bi vam mogel pomagati, da bi vodil zapisnik za delo in bi vam mogel tndi v marsičem dnrgem pomagati, kar bi vam sicer mogoče »vzelo preveč časa. Valter se zadovoljno nasmeje. (Dalje prihodnjič.) cej Armenci pa Grke. je doraščal razcapani, umazani in skuštrani Basileos. Že kot 16 letni deček si je služil denar. Vodil je turiste, prosjačil po ulicah, izkazoval ljudem razne usluge in zabaval otro-čad v uličnem prahu. Pozneje je služil za konjskega hlapca pri gasilcih. a potem je menjaval po u-licah denar-, dokler ga bogati Grk Ifestidi ni poslal v anjrleško šolo kot izredno nadarjenega in bistroumnega dečka. Basileos se je navdušeno lotil študij in čez dve leti je že gladko govoril francosko in angleško. Iz šole je prišel že malo otesan je po pravi Basleos Zacharia se je potei*. prekrstil v Basila Zaharova in postal je znan med trgovci, ki so imeli poslovne zveze z Balganom. Kot trgovski agent je odpotoval v Atene. kjer je navezal intimne .Mike s poznejšim ministrom Skuludisom. Z njegovo pomočjo je dobil zastopništvo angleške tvrdke Nordenfeld ra Grčijo in pozneje tudi za ves Balkan. Zaliarov je kazal veliko inicijativo in pridobiti je znal ne samo ves Balkan, temveč tudi nova tržišča. Bilo mu je 28 let, k:> je med rusko-turško vojno proda- 1 lijonov funtov šterlingov. Z mili-jal orožje Rusiji in Turčiji. j joni. ki so mu prave drobtine, je S pomočjo svojih političnih zvez kupoval javno mnenje. Vojaški strokovnjaki in sam cesar Franc Jožef so kar strmeli nad izumom. Naslednjega dne je bil pa izumitelj sprejet v vojnem ministrstvu zelo hladno. Do milijonskega naročila ni prišlo. Temperamentni inženjer se je razjokal in zahteval pojasnila. In dobil ga je. Zastopnik angleške tvrdke Nordenfeld se je izumu rogal in ka-zal nekakšne risbe, češ da bo čez nekaj tednov na trgu rožje, proti kateremu so Maksimove strojne puške otroške igrače. Maksim je hotel Zaharova ubiti. Zadeva je prišla pred sodišče, a po obravnavi se je tvrdka Maksim združila s tvrdko Nordenfeld in Zaharov je postal eden njenih Ravnateljev. Cez nekaj let je presedlal s kapitalom 1.300/KM) funtov šterlingov k tvrdki Vickers. toda je postal z veliko investicijo ravnatelj in imel je velik vpliv na podjetje, ki je iztrebljalo vsa nova in manjša podjetja. Začel je izdelovati orožje V.seh vrst, tlldi Strojne i 23. septembra: puške, strelivo in orjaške bojne ladje. Med ravnatelji in administratorji podjetja so bili lordi in bodoči ministri, toda Zaharov je bil prava glava in duša podjetja. Šel je neprestano naprej. Rrusko-ja-ponska vojna mu je vrgla 100 m:- »č^-Tfi 9. septembra: Pd.ri8 v Havre Vtilcanla v Trst VolendRm v Boulogna Europa v Bremen 13. septembra: Ij»fay<-tte v Havre Manhattan v Havre Berong-arla v Clierlxiui* Albei t Hallin v Hamburg 15. septembra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Hex \ Genoa Bremen v Bremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Cliamplain v Havre 21. septembra: Atiiiitanla v Cherbourg Saturnla v Trat lift de France v Havre Veendum v Boulogne je izposloval zakon o povečanju grške armade in oborožitve, seveda z njegovim orožjem. Kadar pa gre za kupčije, vrže grški patriot narodno zavednost med staro šaro in Postal je mecen, daroval je težke milijone za univerze in kulturne ustanove Londona. Pariza, Petrograda in Grčije. Z njim so računali evropski dvo- ... SKUPNA ... POTOVANJA in cene vožnji: FRENCH LINE: 'ILE DE FRANCE" preko Havre "PARIS" preko Havre "CHAMPLAIN" preko Havre ITALIAN LINE: "VULCANIA" v Trst "SATURNIA" v Trst "REX" preko Genoa "Conte de SAVOIE" preko Genoa CUNARD LINE: "BERENGARIA" pr. Cherbourga N. Y. ZA TJA LJUBLJANA IN NAZAJ 23. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 20. SEPTEMBRA 9. SEPTEMBRA 23. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA 30. SEPTEMBRA 13. SEPTEMBRA 21. SEPTEMBRA $101.23 $ 99.23 $ 91.73 $182.00 $178.60 $171.50 $ 97.50 $171.50 $109.50 $185.50 $102.34 • $182.00 HAMBURG-AMERICAN LINE: "ALBERT BALLIN1' pr. Hamfourga 13. SEPTEMBRA. 1'DEUTSCHLAND'' pr. Hamburga 27. SEPTEMBRA $ 91.73 $171.50 NORTH GERMAN LLOYD: "EUROPA" preko Cherbourga "BREMEN" preko Cherbourga 9. SEPTEMBRA 26. SEPTEMBRA 16. SEPTEMBRA $104.84 $185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DANE8 NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. n in vojna ministrstva. Vlade so dajale Zaharovu nasvrtc in prizadeval" so .si pridobiti njegovo naklonjenost. V "caretkii svetovne vojne je bil že mogočen m^ž. Pogosto je zahajal v P>uckngliam>kn palačo. Bil je svetovalec Llovda (.ieor-V>a. osebno st» je posvetoval z Jof- from. Foehem in _(Memenecauem. Iz sence je vlekel za nitke politike. Xjegovi milijoni so potegnili (ireijo v vihro svetovne vojne, strmoglavili so s prestola Konstantina in organizirali zastrupijenje nemških emisarjev. Zaharov je bil nevidna sila. Med mirovno konferenco, ko Je I ■ bilo Zaharovu že 70 let, je zopet posegel v usodo narodov. Xa versa i 1 lesk i konferenci je poslal Lloyd George dol^ro šifrirano brzojavko. Edina njegova želja je bila razbiti Turčijo. izbrisati jo z zemljevida. Morda naj bi bila to pokora za grehe mladosti, morda višek uspehov, njegovo življenjsko delo. Morda je hotel nadomestiti izgubljeno rodbinsko srečo z bedo na smrt obsojenega naroda. Zaharov. ki cenijo njegovo premoženje na več .sto milijonov funtov sterling v. mož. ki je ]w>stal iz razcapanega grškega fantalina angleški baron in kavalir Častne legije, je v lovu za funti pozabil oženiti se. Šele. ko nnt je bilo ?."> let. ko je že stal z eno nogo v grobu, se je o-ženil s svojo ljubico iz mladih M. t« daj že sivo vdovo po španskem plemiču, ki je imela že vnuke. Stara zakonca sta živela v razkošnem srradu na rivijeri. ki < uts«'hl;i nd v Hamburg Washington v Havre Berengaria v Cherbourg 27 oktobra: j»'8ti<- v Cherbourg 28. oktobra: Europa v Bremen Volenriam v Boulogne Conte di Savoia v Genoa I. novembra: X« \v Vi rk \ Hamburg Arpiitnnia v Cherbourg 4. novembra: Vo!cndam v Boulogne Saturnia v Trst Ho, de France v Havre 7. novembra: Bremen v Bremen 8. novembra: Albert Ballin v Hamburg Manhattan v II; vre 10. novembra: n.-tterdam v Boulogne II. novembra: Milwaukee v Hamburg Rex v Genoa Champlain v Havre 15. novembra: Hamburg v Hamburg Pres. Roosevelt v Havre Berengaria v Cherbourg 1Z. novembra: St:.teridam v Boulogne Paris v Havre 18. novembra: Augustus v Oenoa 22. novembra: Deutschland v Hamburg Washington v Havre Aouitania v Cherbourg 25. novembra: Ruropa. v Rremor. Veendani v Boulogne Conte dl Savola v Oenoa lie de France v Havre 29. novembra: Xeu York v Hamburg I*res. Harding v Havre [Sto in dvajset let star musliman. » -- Xa Kosovu živi lepo »tevilo ljudi v visoki starosti, najstarejši med njimi pa je musliman Rahti-jar Memetovic. star 120 let. Na stare dni je postal gluh. sicer pa je še zdrav in se po«;rw»to še p«»5 podaja v oddalj*"ne kraje. Vse svoje življenje še ni potreboval zdravniške pomoči. V JUGOSLAVIJO Preko Havre NA HITREM EKSPRESNEM PARNIKU 1LE DE FRANCE 23. SEPTEMBRA 1L Oktobra — i. Novembra PARIS 20. Septembra — 20. Oktobra CHAMPLAIN 20. Septembra — 11. Novembra NiZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potne liste vpra-Sajte naše pooblaščene agent« cfrerieh J&ne 19 STATE STREET. NEW YORK "GLAS NARODA' zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. Poziv! Izdajanje lista je v sveži z velikimi stroiki. Mno go jih je, ki so radi «ia-bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jib počakamo, sato naj pa onit katerim je mogoče, poravnajo naročnino točne. Uprava "O. H."