TRST, sobota 26. maja 1956 Leto XII. - Št. 122 (3360) MlEDNISTVO: UL. MONTECCH1 št. S, II nad. — TELEFON 93-M* IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 d in. »-37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico 1-U.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba ' »me v širini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravn: 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB. 1 - Z - 375 - Izdala Založništvo tržaškega tiska O. zoz- r.> P PRIČAKOVANJU t ki bo izrečena jutri VOLIVCEV|NEHRU 0 SV0JEM 0BISKU V PARIZU IN WASHINGT0NU Volilno kampanjo sta zaključila Segni in Nenni v Milanu, Togliatti pa v Rimu - Po sestanku z Gronchijem Fanfani ne govori več o vladnih komisarjih - Preudarnejša predvidevanja razvoja političnega položaja (Od našega dopisnika) ”IM, 25. — Volilna kampa-vii- končana. Za tri naj-stranke so jo zaključili lir?'- 'n Nenn‘ v Milanu, To-flad v Bimu. Predsednik lev glede usmeritve na 0 ali desno dejal: «Mi ni-»Jp® Potrebe nobenega od-Imamo program, ki nam ud6 ptovost io varnost«. Pohot • ^e’ da morai° de' # *ristjani prepričani o nuj- ki ..da morajo zmagati, «da tesili Italijo in da bi Ita-ostala krščanska«. „r°Sliatti ^['"suatti pa mu je odgovar-! »Danes predstavljamo ko jv^^ti tretjino prebivalstva tj Tretjino predstavljajo > ki so ostali pod kapitali- s««niIn.* režimi, tretjino pa javljajo narodi, ki so lj tazbili verike imperia- fj*14 in se nočejo vr- j v na pot kapitalizma, j* n oč danes gledati J10 v bodočnost.# Za de-■ r*stjane je dejal, da je Ha J »dani program ostati lt0 ,?“lasti in ostro kritiziral rjoijske stranke, zlasti so- ?a^eniokratsko Zanikal je 1» i_______________________ Verj komunizem nasproten t„;‘ m cerkvi, ker nasproti6 ie klerikalizmu, ki je bil reca za vse države in za v«e *li vlade, ki so ga podpirale )al, Pa vsilile. Končno je de- ®aj vsi glasujejo za KP. Hj 1)1 tudi najmanjše zniža-,t glasov povzročilo, da bi 8latCl°narji nadaljevali pro-H, evati upadanje komuniz-U( V Italiji in izjavil, da KP r, 2apira vrat nobenemu spo-■ *u z onimi gibanji, ki Resnično demokratična. enni: «Socialisti imamo na- ohraniti enotnost delav- nju" kmečkih in intelektual-ii Jl'nc'zic in razviti v še več-k, one posebne funkcije, D Tl —J ; _ - . Tl a1 1 «■ n ^ m o 11 - itjjP?Tpadajo v Italiji sociali-22?. stranki i-n ki izražajo JJokraticnost, od katere ni Holistična stranka nikdar j. l°Pila.» Poudaril je dalje, PSI imela večji uspeh w Pred tremi leti, kar bo til Pilo nadaljevati usme-^ , v levo. tako da bo te- parlamenta ne glede na volilne izide. Končni vtis njegovih izjav pa je zapuščanje onega značilnega ekstremizma, kar ,ie gotovo posledica dejstva, da je volilna kampanja zaključena in da razna propagandistična stališča zamenjujejo sedaj preudarnejša ugibanja in razmišljanja, kajti ura resne odgovornosti se za Fanfa-nija vedno bolj bliža. V vodstvih vseh strank vlada razumljiva nervoza, vsi hitijo opravljati zadnje volilne priprave v pričakovanju, kako bodo volivci jutri in pojutrišnjem ocenili vse, kar so slišali v tem mesecu na številnih zborovanjih in čitali na lepakih ter v časopisju. Statistike govorijo, da teh zborovanj ni bilo malo: samo danes jih je bilo 20.000 s 30.000 govorniki. A. P. Confindustria in premična lestvica RIM, 25. — Confindustria je poslala sindikalnim orga- nizacijam CGIL. CISL in UIL pismo, s katerim ugovarja točnosti ugotavljanja življenjskih stroškov, ki so v marcu in aprilu poskočili za štiri točke na premični lestvici. V pismu je tudi rečeno, da je pozvala včlanjena podjetja, naj v celoti izplačajo ugotovljeno draginj-sko doklado, pri tem pa izreka pridržke, da bi sistem premične lestvice še dalje deloval kakor do sečaj. ter zahteva pogajanja za revizijo sporazuma o novem postopku za delovanje te lestvice. Ko so premik; na lestvici bili v njeno korist, je Confindustria vedno molčala. Sedaj pa. ko premiki vsaj v najmanjši meri nadomestu-jejo naglo naraščanje življenjskih stroškov, hoče Confindustria revizijo, in v kakšnem smislu, prav gotovo ni težko ugotoviti. BONN, 25. -— Danes dopoldne so se pričeli v zunanjem ministrstvu razgovori med nemškimi in francoskimi strokovnjaki o problemih Posar- ja. mozeiskega prekopa in alzaškega prekopa. Razgovori, ki se bodo nadaljevali še jutri. služijo za pripravo prihodnjega sestanka predsednikov oben vlad, ki bo 2. junija v Luksemburgu. Briliski letalski minister tudi LONDON. 25. — Britansko letalsko ministrstvo sporoča, da so bili minister Nigel Birch in nekateri višji častniki RAF povabljeni v SZ, da se 24. junija udeležijo letalske prireditve ob «dnevu letalstva«. Kot je znano, so bili povabljeni na to prireditev tudi visoki častniki ameriškega letalstva, Doslej še ni znano, če so z ameriške strani že dal: Rusom kak odgovor. Predstavnik sovjetskega veleposlaništva v Damasku ;e sporočil, da je Sirija sprejela sovjetsko vabilo, da pošlje svojo vojaško delegacijo (.a prireditev ob «dnevu letalstva«. NOVI DELHI, 25. — Predsednik indijske vlade Nehru je dopisniku francoske agencije ((France Presse« izjavil: »Indija ima dobre gospodarske odnose s Francijo in mi bi bili zadovoljni razširiti jih za uresničenje našega petletnega načrta. Prepričan sem, da so dane možnosti za tako razširitev«. Na vprašanje glede njegovega poziva v zvezi /. Alžirom je Nehru izjavil, da «noče da bi indijsko ljudstvo zavzelo izključno negativno stališče«, ter je dodal: «Zavedamo se: da je to vprašanje /n francosko vlado zapleteno. Hkrati pa mislimo, da nadaljevanje bojev samo slabša položaj«. V zvezi s svojim bližnjim potovanjem v Pariz je Nehru izjavil: «Ko je francoski zunanji minister Pineau prišel v Indijo, smo imeli zanimive in koristne razgovore o mednarodnem položaju in jaz bom nadaljeval te razgovore vsaki-krat. ko bom imel priložnost«. Zatem je Nehru obžaloval, da bo moral biti njegov obisk v Parizu kratek, ker se bo moral naglo vrniti v Indijo za začetek zasedanja parlamenta. Izrekel je prepričanje, da bo njegovo bivanje v Pa rizu, čeprav kratko, koristno V zvezi s svojim bližnjim obiskom v Washingtonu je Nehru omenil, da mu je vabilo za ta obisk sporočil pred- Nove demonstracije v Franciji proti pošiljanju vojaštva v Alžir V četrtek začetek debate o splošni politiki Molletove vlade - Lacoste uvedel cenzuro na vesti tiska Tudi Italija zaprošena za posredovanje - Pineau se je po kratkem pristanku v Pragi vrnil v Pariz C konec strahu in začetek Dtgg J — U : «> /\rIt4AeiH odnosih (,.'88 razdobja v "strankami in med razre- lii^ede mednarodnega poloti' le dejal, da še vedno ni-, 8'nili ...........■■■*■" I, 'smili vsi oblaki s svetov-itnj' da je bilo mogoče stor- °bzorja. vendar pa je go- li da bi prišlo iz neznosne-lj5,st8nja med leti 1949 .n Tudi v notranjosti drža- ji je možno mirno sožitje med »nk; »mi in razredi. Omenil lik^šnost pogajanj s kato-prav v tem je odgo-t,.?“st psi glede najosnov-vprašanj dežele. «V ob- h. lr nav Y\rt Hnhiln absolut- V1’.kjer bo dobila absolut liji, eiino levica, bomo socia-V storili vse, da bi uprav-jf-fsnovo razširili tudi na tiu *[e stranke, pa celo na sako i^fščansko demokracijo, ce ko , lela sprejeti program, ki I, ‘»dovolil zahteve delavske-y »»reaa. til-, “bčinah, kjer proporcio-.1 1 J~' ~‘- H« j »istem ne bo dal veči- j “‘OIC111 lic uu ---- ‘evici ali pa demokrirt- iq. an ----- i bomo storili vse, da li ^stavili večino na podlagi ^rne8a sožitja med vse-itjjL ** bodo imeli v progra-k, krajevne avtonomije in tijho upravo.« Glec e šota* »hlokratov je dejal, da •ti»-„ htorali povedati, ali na-K*--' it« ,»jo hoditi med delov ljudstvom ali pa bodo W’."»U zahteve delavske k Končno je dejal, da li Jugova ambicija ustvari-stranke dr- . socialistične 4\rj j° politično silo v S>iiu je odgovarjal v Mi-*ar«oi o, 'l -daragat, ki je rekel, da ^ s °rala imeti Italija moč-1 (^'»'demokratsko stranko, r° hi se dosegle tiste - m- reforme, ki so že gataieene na severu Evrope. kij 'itv' Srn° ponudili roko Nen-W. »ttanki in ji predlagali Nlsr- ua podlagi načel so-i. he internacionale, kar Nenni odklonil in po-V svojo povezanost s ko- k iučfi Svoj govor je ’ c1 za s poudarjanjem, da , arUžitev socialistov mo ItVj. s»mo tedaj, če bo nje-, ti franka močna. Med dru- .hlad Moskvo in Beogra-kVi « jal. da morajo v Mo-f'tv ‘‘Jlznati, da je imel Tito 'rt ie zahteval neodvis Hlj.VŽave in stranke. temu Pa komunisti in ' od‘tajo socialdemo-ftj prav tisto, kar se da-»id .'znava jugoslovanskim Pa je glede nekdanjega |!**pSlom kot zasluga i^illtii konferenci r "ovinarji je bil danes J ]( »ti Fanfani. Najvažnej- PARIZ, 25. — Na današnji konferenci predsednikov parlamentarnih skupin je bilo določeno, da bo narodna skupščina začela v četrtek 31. maja razpravo o splošni politiki vlade. Razprava se bo zaključila v torek 5. junija z glasovanjem o zaupnici. Danes je o vladni politiki razpravljal glavni odbor narodnega centra neodvisnih (ki je sedaj v opoziciji) pod vodstvom glavnega tajnika Ducheta in ob navzočnosti Pi-naya in Laniela. Sprejeli so resolucijo, ki pravi, da je Alžir sedaj najvažnejše vprašanje ter da odobravajo vojaške ukrepe vlade. Resolucija kritizira na koncu ((nepremišljene izjave in korake« zunanjega ministra ter izjavlja, da mora Francija ostati «bolj kot kdaj koli združena z državami atlantskega pakta in pokazati se nezaupljivo do sovjetskega imperializma«. Medtem se nadaljujejo demonstracije proti pošiljanju vojakov v Alžir. Sinoči so bile demonstracije v Saint E-tienne. Skupina 150 ljudi se je postavila na železniško progo, tako da je vlak z vpoklicanimi vojaki odpotoval z enourno zamudo, V neki tovarni pa so delavci stavkali eno uro v znak protesta. Danes popoldne pa je demonstriralo v Amiensu okoli 200 .poklicanih vojakov. Ko se je vlak ustavil, so vsi izstopili in šli v povorki po mestnih ulicah ter vzklikali proti vladi. Policija in orožništvo so demonstrante prisilili, da so se vrnili na postajo. Iz Alžira pa javljajo, da je francoska policija včeraj izvedla obširno akcijo proti tajnim organizacijam fronte za narodno osvoboditev, in sicer v Oranu in Alžiru. To operacijo so policiji omogočili izdajalci, tako da je policija dobila več seznamov imen, med katerimi tudi nekaterih voditeljev. Aretirali so okoli sto ljudi, med katerimi je tudi neki bivši član alžirske skupščine ter nekateri člani splošne zveze muslimanskih delavcev, t. j. sindikata, ki se je nedavno ustanovil, in ki podpira fronto narodne osvoboditve. V Oranu so aretirali tudi nekega bivšega člana občinskega sveta. Minister rezident Lacoste je objavil vrsto predpisov glede pisanja tiska o delovanju upornikov in o akcijah francoske vojske. Ti ukrepi odgovarjajo neke vrste cenzuri. Iz Beograda medtem poro-ggjo, da je zastopnik odbora za osvoboditev Severne Afrike v ZDA Abdel Buhaba izročil danes v italijanskem veleposlaništvu v Beogradu spomenico, s katero se odbor obrača na Jugoslavijo, Egipt in Italijo za posredovanje za rešitev alžirskega vprašanja. Enako spomenico je Abdel francosko-češkoslovaški odnosi postanejo zopet taki, kakršni so bili v preteklosti«. V Pragi je bil Pineau gost na kosilu francoskega veleposlanika. Med povabljenci so bili tudi češkoslovaški minister za kulturo Stoli, finančni minister Duris namestnica zunanjega ministra Sekanino-va ter sovjetska poslanika v Parizu in v Pragi. Velika manifestacija na beograjskem stadionu BEOGRAD, 25. — Narodi Jugoslavije so danes s tradicionalno štafeto čestitaii predsedniku republike maršalu Titu ob njegovem 64. rojstnem dnevu. Maršal Tito je sprejel nosilce štafetnih palic, ki so mu izročili pozdrave ljudstva šestih republik in JLA, v Belem dvoru ter se je zahvalil za čestitke in izrazil željo naj bo v bodoče 25. maj dan pregleda jugoslovanske mladine, dan športa, dan mladosti. Iz Belega dvora je maršal Tito s svojim spremstvom odšel na stadion JLA, kjer je prisostvoval veliki športni manifestaciji, katere se je udeležilo nad 50.000 Beograjčanov, večinoma mladine in otrok. Tu se je maršal Tito ponovno zahvalil za čestitke in poudaril, da se bo tudi v bodoče skupno s svojipu sodelavci trudil, da upraviči zaupanje, ki mu ga je ljudstvo izkazalo tako v narodnoosvobodilni borbi, kakor tudi v mirnem razvoju socialistične domovine. Nocoj je zvezni izvršni svet priredil slovesen sprejem na čast predsednika republike, ki se ga je udeležilo okoli 800 povabljencev. Čestitkam narodov Jugoslavije se pridružujejo tudi drugi narodi. »Za rojstni dan maršala Tita, piše grški list «Vima», se zanimajo tudi drugi narodi, ki vidijo v njegovi osebnosti realista in junaškega voditelja države, ki ima danes važno vlogo na mednarodnem torišču v korist miroljubnega sodelovanja, neodvisnosti narodov in svetovnega miru. Tudi grško ljudstvo pozdravlja predsednika Tita ob njegovem rojstnem dnevu kot iskrenega prijatelja in zaveznika naše države in mu želi, da bi še dolgo in srečno živel. Istočasno želimo tud« napredek in blaginjo narodom Jugoslavije.# prišli ponovno pred sodišče, kjer se bodo morali zagovarjati zaredi vojnih zločinov. Tudi Japonska in Kitajska na poti zbliževanja TOKIO, 25. — Jajionski zunanji minister Šigemicu je pripravljen pristati na to. da se v Tokiu nastani kitajska stalna trgovinska misija. Tako je šigemicu v tej zadevi sprejel stališče trgovinskega ministra Išibašija. To bi sicer še ne pomenilo priznanje pekinške vlade po Japonski, je dejal predstavnik japonskega zunanjega ministrstva, pač pa bi bilo prvi korak k uvedbi normalnih odnosov z LR Kitajsko. Kongres KP Albanije TIRANA, 25. — Danes se je začel v Tirani kongres KP Albanije. Na dnevnem redu so sledeča vprašanja. Poročilo prvega tajnika centralnega komiteja. Poročilo ministrskega predsednika Mehmeta Se-hu o rezultatih prvega petletnega načrta in o perspektivah drugega načrta. Poročilo, ki ga bo pedal tajnik centralnega komiteja Rita Marko o spremembah statuta stranke. Agencija ATA javlja, da je v začetku prve seje predsednik kongresa Mehmed Šehu predlagal navzočim, naj počastijo spomin ((štirih borcev, ki so se najbolj odlikovali v komunističnem gibanju: Stalina, Gottwalda, Tokude in Bie-ruta«. LJUBLJANA, 25. — Danes je prispela v Ljubljano skupina 26 predsednikov občin francoskih mest. . Jrjncoski župani bodo med devetdnevnim bivanjem v Jugoslaviji obiskali Beograd. Zagreb in druga mesta in prisostvovali zasedanju stalne konference jugoslovanskih mest. ki se bo začela jutri v Ljubljani. Zastopniki francoskih občin. ki so gostje stalne konference mest, se bodo v Jugoslaviji seznanili s sistemom krajevne samouprave. LONDON, 25. — Foreign Office javlja, da so danes podpisali v Moskvi nov angleško-sovjetski sporazum o ribolovu na podlagi katerega bodo angleške ribiške ladje lahko ribarile tri milje od nekaterih delov sovjetske arktične obale, t. j. v notranjosti sovjetskih teritorialnih voda. katerih mejo določa Sovjetska zveza na dvanajst milj. BUDIMPEŠTA, 2.*. — «Sza-bad Nep« piše, da je madžarska vlada dala raznim madžarskim podjetjem za mehansko industrijo dovoljenje, da neposredno sklepajo posle s tujimi podjetji. sednik Eisenhower pred enim letom. »Toda, je dodal, predsednik Eisenhower je obolel in jaz sem se vprašal, ali bo lahko žrtvoval del svojega časa v predvolilnem razdobju. Ko me je povabil, sem rad sprejel vabilo in sem zadovoljen, da se mi nudi priložnost govoriti z njim o številnih vprašanjih«. Zatem je omenil, da je s svoje strani povabil Eisenhowerja v Indijo. Zatem je francoski novinar vprašal Nehruja: «Ali je točno, kar zatrjuje tisk, in sicer, da se je ozračje med Indijo in ZDA izboljšalo v zadnjem letu?« ((Mislim prav gotovo, je odgovoril Nehru. Čeprav ima tisk koristno funkcijo, se mu včasih dogodi, da pretirava določene težnje. Mi smo vedno imeli prijateljska čustva do ZDA, tudi če se v določenih trenutkih nismo strinjali z njimi«. Druga vprašanja, o katerih je Nehru govoril s francoskim novinarjem: Vprašanje: «Ali ni politika zavezništev nekaterih arabskih držav v protislovju z bandun-škim duhom? Ali sodite, da so ta zavezništva koristna miru?« Odgovor: «Ne verjamem, da ta zavezništva prispevajo k ustvaritvi ozračja miru, naj jih sklene kdor koli. Toda določenem smislu se lahko reče. da je položaj na Sred njem vzhodu danes manj eks ploziven kakor pred kakim mesecem«. Vprašanje: «Vi ste ena od malo oseb. ki so se neposredno seznanile s stališčem Sovjetske zveze, Zahodne Nemčije in zahodnih držav o Nemčiji. Ali sodite, da je mogoče rešiti to vprašanje?« Odgovor: »Vsekakor je nemško vprašanje zelo važno in ne gre, da se mi ne bi zanimali zanj. Toda na splošno ne interveniramo radi. To delamo samo tedaj, ko nas okoliščine k temu prisilijo«. Na koncu je Nehru poudarjal, da je temeljno bistvo hindujske koncepcije o življenju strpnost. Zatem je poudaril. da tiste strani hindujskega nauka, «ki so v nasprotju s socialnim napredkom, teži jo polagoma k temu, da izgi-nejo«; dodal pa je, da »čeprav se opaža zaton določenih običajev se je temeljna filozofija Indije ohranila, ker sama na sebi ne predstavlja ovire za napredek«. O volilnih navodilih «Novem listu» Hoben zaveden Slovenec ne sme oddati svojega glasu dgnelettovi listi Čitatelji »Novega lista« so z zanimanjem pričakovali prejšnji teden obljubljena navodila, za koga naj glasujejo na jutrišnjih volitvah. Ko so včeraj \zeli v roke najnovejšo številko so lahko prebrali zelo utemeljen članek pod naslovom: «V nedeljo vsi na volišče! Napočila je ura končne odločitve! Strmoglaviti je treba Josipa Agneletta in Teojila Simčiča n V članku je pravilno obrazložena protislovenska in protidemokratična vloga obeh nosilcev tako imenovane Slovenske liste z lipovo vejico. Rečeno je nadalje, da je treba jutri ta dva moža izločiti iz slovenske ga političnega življenja. V članku so nato dana navodila, kako naj se to doseže. V prvem delu teh navodil je pravilno rečeno, naj vsak Slovenec glasuje svobodno po svoji vesti in da mora vsak slovenski človek na volišče. Kdor ostane jutri doma, koristi samo našim narodnim nasprotnikom- Ta u gotovitev je tudi naša ugotovitev, ker je vsako- mur jasno, da bo vsak ne-oddani glas koristil le nasprotnikom efelovnega ljudstva, Slovencev pa še posebej. Nato pravi člankar, da je list hotel prvotno svetovati, naj njegovi prijatelji glasujejo za slov en ske kandidate na listi »Trst Tržačanom», česar sedaj ne more storiti, ker je bila ta lista na protidemokratičen način izločena- /ato člankar pravil no svetuje: Prvo, kar je izven spo- ra. je to, da ne sme niti en sam slovenski gias biti oddan nobeni sli anki. ki je bila na vladi ter skup- no z Bartoli jem nomaga la zapostavljali Slovenec. Glasov ati je treba za liste in os« >be, ki so v naj- ostre jš opoziei j i zoper krivično proti* 'lovensko v ladav no v Trst u in na T ržašk em, toda pod po- gojem. da so na n j ih li stah narodno zavedni mozje. S tem glavnim navodilom »Novega li ta«, navo- NEVARNO NARAŠČANJE ŽIVIIENISKIH STROŠKOV V ANGI'JI V ponedeljek nadaljevanje pogajanj za avstrijsko DUNAJ, 25. — O pogajanjih med avstrijsko ljudsko stranko in socialistično stranko za sestavo nove avstrijske vlade je včeraj kanclerjev urad sporočil, da je kancler Raab v imenu ljudske stranke predložil socialistični delegaciji predlog, ki pa se je omejeval zgolj na sestavo nove vlade in razdelitev ali omejitev ministrskih mest. Podkancler Schaerf je v imenu socialistične stranke predložil svoj predlog. Vsa ostala vprašanja, od delovnega programa vlade do vprašanj gospodarskega, socialnega in kulturnega značaja. bodo predmet nadaljnjin pogajanj. Pogajanja se bode -nadaljevala v ponedeljek. Minister Mac Millan napoveduje težko preizkušnjo za Veliko Britanijo Usod« britanskega gospodarstva je po mnenju ministra v rokah ljudi industrije in trgovine POSLEDICA HUJSKAŠKE POLITIKE BRITANSKIH IMPERIALISTOV S ur »o‘ novinarji'7 'njegi Buhaba. kakor ze javjeno. S\i‘Kah‘oS‘ je to.'da | izročil včeraj tud, v držav-LB l 1 enkrat omenil možno- Jftv^hiisarsk-ih občinskih u- kS' Do rnneva se, da je to ■ zadnjega razgovora » ("»gnijem in Gronchijem, ,Vif Predsednik republike &mV0Je nasprotovanje O^-di o ukinitvi občinskih Niiil* govoril o morebitnih spremembah po vo-V~Je omenil možnost eno- ' f ______ j*, j* i demokristjanske vla- katere bi prišlo zaradi i (.»a treh manjših strank Na bodočem za- . A|>1 Ju irtnii-noftn Ci»(»t fl k I’- »»lisk11 glavnega sveta kr-N««?.* demokracije bode ■ 6*1 . o sklicanju kongre »hi-kal je kakršne koli ? trojno delodajalsko Po povratku iz SZ pred sodiščem v Avstriji Spopadi med Grki in Turki se ponavljajo na Cipru Preglavice londonske policije ob prihodu guvernerja Hardinga v London NIKOZIJA, 25. — Tudi da- nem tajništvu za zunanje zadeve v Beogradu. Državno tajništvo pa doslej ni še uradno potrdilo prejema spomenice. Francoski zunanji minister Pineau se je danes popoldne vrnil v Pariz. Iz Moskve je odpotoval danes zjutraj in se je ustavil v Pragi, kjer so ga sprejeli predstavniki češkoslovaške vlade, francoski veleposlanik in voditelji glavnih diplomatskih predstavništev Finančni minister je v svojem pozdravu izjavil, da je obisk francoskega zunanjega ministra v Pragi «pomemben čini-telj v tradicionalnem prijateljstvu med obema državama)# t«*, r irojno ue.uuaja.^ Pineau pa je izrekel prepri- S, 'n povedal, da naspro- Čanje, da bo obisk, »čeprav predčasnemu razpustu • kratek, nudil priložnost, da DUNAJ, 25. — Avstrijsko pravosodno ministrstvo sporoča, da je bilo danes aretiranih 15 bivših višjih gestapovcev in esesovcev, ki so obtoženi, da so sodelovali pri pokolu v Kolomeji na Poljskem med zadnjo vojno, kjer je bilo usmrčenih več sto Zidov Teh 15 aretirancev se je vrnilo v Avstrijo konec lanskega leta skupno z drugimi 50 bivšimi člani SS iz nekega so vjetskega taborišča. Tam lnice. Bojijo se, da je vseh 31 oseb, ki so bile v letalu, zgubilo življenje. Letalo je bilo namenjeno iz Puerlo Barrios v Guatemalo. BONN, 25. — Po včerajšnji izredni seji bonnske vlade, ki je trajala pet ur, se je razširila vesi, da nameravata minister za gospodarstvo Er-hard in finančni minister Schaeffer odstopiti zaradi spora s kanclerjem Adenauerjem glede vprašanja ozdravljenja gospodarske dejavnosti v Zahodni Nemčiji. Nocoj pa je Adenauer imel razgovor z Erhardom in zatem so objavili uradno poročilo, v katerem je rečeno, da je kancler izrekel Erhardu popolno zaupanje vanj »bodisi osebno kakor tudi kot ministru za gospodarstvo«. Do spora je prišlo zaradi o razgovorih v Zahodni Nemčiji BEOGRAD. 25. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič, ki se je danes zjutraj vrnil s svojega uradnega obiska v Zahodni Nemčiji, je izjavil novinarjem, da je pri razgovorih z zastopniki zahodno-nemške vlade izmenjal misli o vprašanjih, ki zanimajo obe državi in > aktualnih političnih vprašanjih. Med razgovori so ugotovili, da je z novimi oblikami sodelovanja mogoče povečati medsebojno gospodarsko sodelovanje. Dogovorili so se, da posebna komisija strokovnjakov prouči možnosti uresničenja nekaterih načrtov, ki bi bili osnova bodočega gospodarskega sodelovanja. Konkretno vprašanje neposredne blagovne izmenjave ho predmet razgovorov, ki se bodo jiričeli .7. junija v Beogradu. Svetozar Vukmanovič je na. dalje poudaril, da je v razgovorih i zastopniki industrijske trgovinske zbornice prišla do izraza zainteresiranost nemškega gospodarstva za o-kiepitev in razširitev trgovinske izmenjave in drugih oblik gospodarskega sodelovanja. »Prepričan sem, je izjavil Svetozar Vukmanovič, da bo naš obisk prisj eval k medsebojne, mu seznanjanju in krepitvi medsebojnega zaupanja in razumevanja, kar bo pozitivno vplivalo za nadaljnji razvoj naših odnosov z Zahodno Nemčijo«. dilem, ki velja za VSE čitatelje. se popolnoma strinjamo in tudi mi priporočamo, naj se tega navodila držijo. Če bodo namreč po svoji vesli pošteno in iskreno razmislili, kateri izmed slovenskih kandidatov na opozicijskih listah je v teh zadnjih sedmih letih v občinskem svetu pred vsem Trstom dokazal, da je v resnici najdoslednejši, najpogumnejši in najvztrajnejši borec za naše narodne pravice in za pravice slehernega delovnega čloteka, jim ne bo težko ugotoviti, kdo je ta mož. V nadaljevanju članka pa daje »Novi list« navodila za tiste Slovence demokratičnega in krščanskega prepričanja, ki so se odločili in sklenili, da bodo oddali glas jutri Agnelettovi tako imenovani slovenski listi. Tem volivcem «Novi list« svetuje, na i ne dajo niti enega pr« ferenčnega glasu niti Josipu Agnelettu niti Teofilu Simčiču, pač pa inž. Milanu Sosiču in še trem drugim kandidatom-((■Novi list« se neprepričljivo izgovarja, da je to edini način, da se prepreči iz\olitev Agneletta in Simčiča, Mi se strinjamo, da Agneletto in Simčič ne smeta biti izvoljena- Pra vinio jra, da je to mogoče storiti le tako, da tudi tisti, ki so nameravali dati svoj glas listi z lipovo vejico, za to listo nikakor ne glasujejo. To pa iz naslednjih razlogov: Ker tudi oni štirje kandidati, ki jih list omenja, ne nudijo nobenega jamstva, da bodo boljši od Agneletta in Simčiča. Sosič je voditelj klerikalne koninc okrog ((Katoliškega glasa«, ki je še jired kratkim nisal. daje krščanska d-mekracija a Slovenec dobra stranka. Ostali trije pa so slovenski javnosti doslej znani le no tem, da Etos kandidirajo na \gnelettovi listi. Poleg tega pa je povsem gotovo, da bodo točno iznolnjevali ’ se. kar jim bosta Agneletto in Simčič ukazala, ker sta voditelja onih dveh strank SDZ in SvKS. katerih člani sestavljajo Agnelettovo 1 isto. Pa tudi sicer je že sko raj v naprej gotovo, da takšen način rušenja \-gneletta in Simčiča ne bo lisnel. Agneletta in Simčiča je mogoče strmoglavili le tako. da dobi njuna lista čim manj glasov-To pa se lahko doseže le s tem, da večina dosedanjih njunih volivcev jutri in pojutrišnjem svojih »lasov njuni listi ne odda. Tisti, ki jih «Novi list« poziva, naj glasujejo za Agnelettovo listo, naj oddajo svoje glasove onemu slovenskemu kandidatu, na kateri koli drugi opozicijski listi, za katerega vedo, da je zaveden Slovenec, da je že doslej nudil dovolj jamstev, da bo tudi v bodoče neustrašno in dosledno branil naše narodne pravice- Zato naj se vsi bralci »Novega lista«, vsi brez izjeme, t. j. tudi tisti, ki so nameravali glasovati za Agnelettovo listo, držijo onega navodila v »Novem listu«, ki pravi: »Glasovati je treba za liste in osebe, ki so v naj ostrejši opoziciji zoper protislovensko vladavino v Trstu in na Tržaškem; toda pod pogojem, da so na njih listah tudi na odi edni venski možje.« jL VHEME VČERAJ Najvišja temperatura 20, najnižja 15.9, ob 17. uri 18,6, zračni tlak 1012 stanoviten, veter 27 km. vlasa 57 odst., padavine 19,8 mm. nebo 8 desetin pooblačeno, morje razgib.. temp. morja 16,6. n /t r~» Ir / La iU ili& \irk ■Ir9 1 Danes, SOBOTA 26. Elevterij, muč., Dragica Sor>ce vzide ob 4.23 in zatbne 19.41. Dolžina dneva 15.18. bilo« vzide ob 21.24 in zatone ob Jutri, NEDELJA 27. maja Magdalena P., de v., V olkašHi Odprto pismo dr. Palamari Boris Kovačič, ki so mu zaradi obsodbe pred izrednim fašističnim sodiščem odvzeli volilno pravico, je na slovil na c'r. Palamaro naslednje odprto pismo. Ekscelenca' Obračam se na Vas s pismom, kajti ob vsej moji dobri volji mi ni bilo dopuščeno ,da bi Vas ustine-no obvestil o tem, kar me teži. 14. aprila mi je tržaško županstvo sporočilp, da me je 11. apriLa občinska volilna komisija izbrisala iz volilnih imenikov. Takoj sem vložil priziv pri conski volilni komisiji, ki je 18. aprila zavrnila moj priziv. Vložil sem tedaj priziv na prizivno sodišče, kjer pa so mi rekli, da bodo o mojem primeru razpravljali šele 5. junija, to je po upravnih volitvah, ki so 27., in 28. maja. Lahko bi se zdelo, da me pregrinja smola: birokracija je takoj spletla vse stvari, da mi ni bilo možno doseči pravice pred volitvami. Bolj osupljiv postane moj primer, ko se izve, da mi je bila odvzeta volilna pravica, ker me je leta 1942 izredno sodišče za zaščito države obsodilo na 14 let ječe — od katerih sem prestal tri — na policijsko nadzorstvo in na trajno prepoved službovanja v javnih uradih. Ni treba poudarjati, da sem bil in da sem še ponosen na obsodbo, ki jo je izreklo proti meni fašistično sodisče, kakor sem tudi ponosen na leto dni, ki sem jih preživel v taborišču smrti v Buchentvaldu. Toda kar me je najbolj ogorčilo, je dejstvo, da mi je bila zaradi fašistične sodbe iz leta 1942 odvzeta volilna pravica šele aprila 1956, tako da so mi onemogočili vsakršen priziv ob pravem času. Funkcionarji prefekture in predsednik prizivnega sodišča mi pravijo, da ne morejo kršiti postopku, ki ga določa zakon za vrnitev volilne pravice, toda vprašam Vas, ekscelenca, ali je bilo dopustno odvzeti mi volilno pravico s postopkom, ki ni spoštoval roku. ki ga določa zakon za revizijo volilnih list in ki mi je zato onemogočil vsako možnost priziva. Obveščam Vas obenem, da senu kljub fašistični obsodbi giasoval leta 1949 in leta 1952 ter da mi je državno tožilstvo vsaj takrat izničilo popolnoma čist kazenski list. Pravijo mi, da sem žrtev nedoslednosti zakona in nesmislov, ki jih lahko nekaznovano povzroia birokracija, kateri ste. Vi na čelu. Toda to je zarile le revno zadoščenje. Jaz se moram o-mejiti le na ugotovitev, da je bila izurjena v imenu teoretične p Pavice v mojo škodo konkretna krivica, s katero sem bil orojian najbolj zaželene pravice državljana, to je pravice, da lahko izvolim svoje predstavnike. Ekscelenca! Obračam se na I as in Vas prosim, da mi zagotovite pravico- Prosim Vas, da mi vrnete volilno pravico, tako da bom enakopraven z vsemi državlyini, ki so uredili svoje račune z družbo. V nasprotnem primeru Vas moram prositi nekaj drugega: Če bi državni organi vztrajali na tem, da smatrajo obsodbo izrednega sodišča za veljavno, da mi lahko odvzame volilno pruvico, tedaj Vas prosim, ekscelenca, da se ta obsodba spoštuje v celoti s tem, da me zaprete še za tistih 11 let, ki jih nisem presedel, da me postavite pod policijsko nadzorstvo, da mi prepoveste trajno pravico do službe v javnih uradih ter tudi očetovske pravice nad mojima dvema otrokoma. Prebivalstvu prepuščam sodbo o tem. kar se mi dogaja, Vam pa, ekscelenca, da zaščitite ugled zakona. S spoštovanjem Boris Kovačič »BOTEGARSKI« CIRKUS «Botegarsku lista» z Repen-tabra je predvčerajšnjim prišla do aučinkovitegas propagandnega sredstva. V avtomobil z zvočniki so naložili neko dekle in se z Repentabra odpeljali na Opčine, kjer so pozival i ljudi, naj volijo »fveod-vitno gospodarsko skupnost*. Dekle, ki očitno ni dobro vedelo, Kaj počenja, je skušalo prepevali neke slovenske pesmi, toda bodisi iz enega bodisi iz drugega vzroka je iz zvočnika prihajal le hreščeč glas, ki je ljudi pripra-vil do tega, da so se z začudenjem ustavljali in se spraševali, kakšen cirkus je to. Openci so bili nad tako propagando seveda «navd ušeni* tn so se med seboj od srca nasmejali. Zelo pa jim je bilo nerodno, če so jih vprašali Italijani, kaj se vendar v tem avtu dogaja. Pa so se nekateri hitro znašli in radovednežem pojasnili, da ne gre za volilno propagando, ampak za komedijo, ki jo bodo v nedeljo uprizorili po nekaterih repentaborskih gostilnah m trgovinah. Na vsak način pa so vsi obsojali organizatorje lega cirkusa, ki je spravil v slabo luč ne samo ebotegarsko listo«, ampak nehote vso repen-taborsko občino, kar so občutili domačini, ki so prišli uče-ra; na Opčine. Dobro, da je volilna kampanja zaključena, kajti kdo ve, ali ne bi ljudje z »botegarske liste« uprizor,-li še kakšen podoben cirkus, ki je na Opčinah vzbudil toliko zgražanja. DEMOKRISTJANSKA POLOMI ADA Zadnji dan volilne kampanje je povzročil nekoliko zmede v demokristjanskih vrstah USPELO ZBOROVANJE NSL NA TRGU GARIBALDI S svojim glasom naj volivci zapodijo kamoro iz občinske uprave Dr. Dekleva pozval slovenske indipendentistične volivce, naj zaupajo svoj glas kandidatom Neodvisne socialistične liste, ki so se vedno dosledno borili z$ naše narodnostne pravice Sinoči je bilo na Trgu Garibaldi ob udeležbi velikega števila poslušalcev zadnje volilno zborovanje Neodviene socialistične liste, na katerem sta govorilu tovariša čr Jože Dekleva in Eugenio Laurenti. Prvi je govoril slovenščini dr. Jože Dekleva, ki je ugotovil, da Neodvisna socialistična lista uspešno za ključuje volilno kampanjo za tržaški občinski in pokrajinski svet. Pred tržaškimi volivci, je poudaril dr. Jože Dekleva, je do dna razkrinkana protiljudrka, protitrža-ška in protislovenska politika Bartolija, ki je privedla tržaško gospodarstvo na rob propada, pabnila tržašiko prebivalstvo v brezposelnost in prisilila tržaške delavce v e-migracijo, ki je Trst nikoli ni poznal Zato, je nadaljeval čr. Dekleva, tržaški volivci ne smejo glasovati za politiko te stranke in strank, ki so jo vsa leta podpirale občinskem odboru. Ravno tako pa. je dejal dr. Dekleva, je bila razgaljena politika dr. Agneletta, ki je v tej volilni kampanji bruhal svoje sovraštvo proti demokratičnemu in naprednemu gibanju, namesto da bi volivcem povedal, kaj je do sedaj napravil v tržaškem občinskem svetu. Pokazal se je kot strupen nasprotnik jugoslovanskih narodov in naprednih ljuči sploh. Nato je dr. Dekleva dejal, da so tržaški delavci odločno zavrnili poskus Bartolija, da bi vnesel med prebivalstvo sovraštvo na šovinistični osnovi in ponovno zanetil nacionalno mržnjo z namenom, odvrniti volivce od konkretnih gospodarskih in socialnih vprašanj. »Mi smo li v borbo — je nadaljeval govornik — s ciljem, da mobiliziramo tržaške volivce za to, da se zruši Bartolijeva protiljučska politika v tržaškem občinskem svetu, da se ustvarijo pogoji, da prevzamejo predstavniki delavcev v svoje roke usodo tržaške občine. Storili smo vse. da ustvarimo pogoje za enotnost tržaških delovnih ljudi in še posebej, da ustvarimo osnovo za akcijsko skupnost v bodočem občinskem svetu pri reševanju konkretnih gospodarskih, socialnih, upravnih in narodnostnih vprašanj.« Nato je dr. Dekleva ponovno pozval slovenske volivce, naj ne zaupajo svojega glasu dr. Agnelettu, ki so ga obsodili vsi zavedni in pošteni Slovenci in so ga zapustili tudi njegovi bivši zavezniki. Dr- Agneletto se je osamil zaradi svoje protiljudske in protislovenske politike. O-stal je sam v objemu Bartolija, tržaških šovinistov, najhujših reakcionarjev in sovražnikov Slovencev, ki bi hoteli zrušiti našo enotnost, da bi nas laže ponovno zasužnjili in oropali naših pravic. To mora biti jasno tudi tistim Slovencem, ki so pri prejšnjih volitvah glasovali za »Trst Tržačanom«. Zato je dr. Dekleva pozval slovenske volivce. naj zaupajo svoj glas kandidatom Neodvisne socialistične liste, ki so se dosledno borili za ljudstvo proti fašizmu, proti na-cifašizmu in v vseh dosedanjih povojnih letih. Ta lista je socialistična, je poudaril dr. Dekleva, in se ljudje, ki na njej kandidirajo, zavedajo. da bodo le z zmago socializma rešena tudi vsa o-snovna narodnostna vprašanja Slovencev. Zato so na tej listi kandidati Slovenci in Italijani, ker bomo samo s podporo naprednih in demokratičnih Italijanov spremenili določbe Posebnega statuta v stvarnost. »Glasujte za kandidate Neodvisne socialistične liste, ki so se v preteklosti in ki se bodo tudi v bodoče borili za akcijsko enotnost med vsemi naprednimi delavskimi gibanji.« je zaključil dr. Dekleva. Za njim je govoril tov. Eugenio Laurenti, ki je poudaril, da imajo delavci na teh volitvah dolžnost, da zapodijo iz občinske uprave ljudi, ki so vsa ta leta, ko so bili na oblasti, samo obljubljali in obljubljali, namesto da bi kaj naredili za nase mesto. Tov. Laurenti je dejal, kako se Bartoli in njegova uprava hva. lijo, kaj vse so napravili za Trst, pripisujejo sebi dela, ki so bila napravljena v Me-strah, Cervinjanu, Tržiču .n drugod, ker v Trstu nimajo dejansko kaj pokazati. Demokristjani in njihovi zavez, niki so krivi, da Trst nima ladij, da je zašel v največjo gospodarsko krizo, ker se za tržaška gospodarska vprašanja niso nikoli resno zanimali. Nič niso napravili za u-stanovitev proste cone, za deželno avtonomijo, za obnovo trgovinske mornarice, s čimer bi lahko rešili gospodarsko krizo. Tudi danes obljubljajo, je nadaljeval tov. Laurenti. Toda ko bodo volitve končane, bodo pozabili na vse, kar so obljubljali in bodo nadaljevali s svojo protitržaško politiko. Danes se hvalijo celo, da je njihova zasluga, če dobi delavec ki je leta in leta delal v tovarni, borno pokojnino od 3000 do 5000 lir mesečno. Nato je tov. Laurenti povedal, da je Bartoli poslal vtem delavcem podjetja Kraft-metal, ki so zaradi zapore tovarne ostali na cesti, »solidarnostno pismo, v katerem je je bilo tudi 5000 lir«. Tov. Laureati je izrazil svoje prepričanje, da se ti delavci, ki so ostali na cesti prav zaradi Bartolijeve politike, ne bodo prodali za teh 5000 lir »n da bodo prav oni in vsi drugi delavci v nedeljo glasovali proti demokristjanski kamori. V nedeljo morajo delavci iz- voliti v občinski in pokrajinski svet ljudi, ki bodo dosledno branili njihove interese. Glede indipendentističnih volivcev pa je dejal, da morajo Tržačani z glasovanjem proti tako imenovanim vladnim strankam in proti desnici udariti po tistih, ki so krivi za izključitev iz volitev kandidatne liste »Trst Tržačanom«. Nato je tov. Laurenti pczval te volivce, naj gredo vsi na volitve, naj glasujejo za tiste liste in kandidate, ki se bodo še naprej borili za njihove interese, za interese Trsta. Pozval jih je, naj glasujejo za levičarske opozicijske liste. Dalje jih je opozoril na uradni komunike Tržaške unije, v katerem pozivajo volivce liste «Trst Tržačanom«, naj ne glasujejo za stranke, ki so bile do sedaj na oblasti, naj ne glasujejo za desničarske liste in še posebno. naj ne glasujejo za listo Gospodarskega nacinalnega gibanja (MEN), ki je bila namenoma postavljena, da odvzame glasove listi »Trst Tržačanom«. Dalje ta komunike poziva volivce, naj glasujejo za napredne opozicijske stranke, ki so: Neodvisna socialistična lista, KP in PSI-UP. Tov. Laurenti je pozval neodvisne volivce, naj glasujejo za Neodvisno socialistično listo, na kateri kandidirajo ljudje, ki so se in ki se bodo še nadalje borili za prosto co- no za deželno avtonomijo, proti izseljevanju tržaških delavcev, za to. da bodo tržaške družine dobile stanovanje in za rešitev vseh gospodarskih vprašanj, ki tarejo tržaško prebivalstvo. Opozoril je volivce. da bodo delavci zmagali, samo če bodo enotni, samo če bodo delavske stranke e-notno nastopile in koordinirale vse svoje delovanje v korist Trsta, v korist delavstva. Za delavsko enotnost je treba vse žrtvovati in odstraniti med nami vso mržnjo. Pojasnilo volivcu iz Batkovelj Včeraj nam je pjsal neki naš čitatelj iz Barkovelj, in prosil za pojasnilo, kako bodo v .Barkovljah volili za pokrajinske volitve, ker nekateri ljudje menijo, da bo treba tudi v Barkovljah prekrižati nas znak. to je ladjo s helebardo in žitnim klasom. Kot smo že pisali, spadajo tudi Barkovlje. kot na primer Križ, Prosek, Kontovel itd. pod na-brežinsko volilno okrožje. V tem okrožju bomo volili za kandidata Marija Grbca, čigar znak je plug s klasoma in helebardo, ki ga objavljamo v, desnem kotu spodaj na tretji strani današnje številke našega lista, kjer si ga či-tatelji lahko ogledajo. Zamenjava bankovcev po pet in deset lir Rok za zamenjavo bankovcev po 5 in 10 lir, ki je bil določen do 30. aprila, je bil z ministrskim odlokom podaljšan do 30. junija 1956. USPEH ZBOROVANJI NSL NA PROSEKU I« OPČINAH Za sodelovanje in združitev vseh naprednih ljudskih sil Tov. Franc Stoka je v svojem govoru na Pro seku tudi obsodil delovanje dr. AgneleHa Sinoči je bilo na Proseku dobro uspelo zaključno zborovanje Neodvisne socialistične liste, na katerem je govoril tov. Franc Stoka. Govornik je omenil razvoj socialističnih sil v svetu in nove dogodke zgodovinske važnosti, ki odpirajo socialističnim gibanjem lepše perspektive za sodelovanje vseh naprednih' sil. Poudaril je, da mora to obroditi sadove tudi pri nas, da je trebp odpraviti ozka gledanja in monopolistične težnje posameznih strank in najti pota za sodelovanje in. združitev vseh naprednih sil v skupno fronto proti nakanam velekapitala in reakcionarnih sil. Govornik ZA Ki J LIČNO ZBOROVANJE LISTE DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI V REPNO Tudi Repentaborci bodo glasovali za Listo demokratične enotnosti! »Neodvisna gospodarska skupnost'4 je odvisna od tujih sil in skrbi predvsem za osebne interese skupinice trgovcev in gostilničarjev Sinoči je bilo v Velikem Repnu zaključno zborovanje Liste demokratične enotnosti, ki se ga je udeležilo veliko število domačinov. Zborovanje je otvoril nosilec liste tov. Jože Bizjak, za njim pa je povzel besedo kandidat Veljko Guštin, ki je v krajšem govoru pobil trditve kandidatov nasprotne stranke in razkrinkal tako imenovano «Neočvisno gospodarsko skupnost« kot skupinico trgovcev .in gostilničarjev, ki gleda predvsem na svoje osebne koristi in so ji splošne koristi občanov le deveta briga. Za njim je govoril tov. dr. pozdravil imenu Neodvis- ne socialistične zveze. Govornik se je najprej dotaknil splošnih vprašanj, predvsem onih, ki so skupna vsem tržaškim Slovencem in pri tem poudaril nujnost enotne borbe vseh Slovencev za u-veljavitev pravic, ki nam po londonskem Memorandumu in še posebno po Posebnem statutu pritiČejo. \ tej zvezi je nato prikazal negativno stališče »Neodvisne gospodarske skupnosti«, ki v svojem programu, nima niti ene besede, ki bi se kakorkoli dotikala naših narodnostnih vprašanj. Dr. Dekleva je izrazil svo-Jože Dekleva, ki je občane’je začudenje in obžalovanje, i ,,Iz da 0USTOLOVŠČINA S SLABIM KONCEM posodil^ si ] bi prišel pono ie avtomobil ci suh domov Ubranil se je sicer dežja, toda trčil je z avtomobilom v zid in je zato kasneje končal v koronejskih zaporih Predvčerajšnjim okoli 23.30 je predsednik športnega društva Ponziana Antonio Ve-nier iz Ul. Malcanton pustil svoj avto Lancia v Ul- Ti-meus in odšel nekam v bližino. Avto pa je stal na cesti le poldrugo uro, kajti okoli 1. ponoči je prišel mimo 22-letni Danilo Sik iz Ul. Pane-bianco, kateremu manjkata obe roki. Mladeniču je namreč eksplozija granate že pred 11 leti odtrgala roki v zapestju, a kljub temu ii pohabljeni mladenič zna pomagati. Qb tisti uri je močno deževalo in Sik si je domislil. da bi se odpeljal z avtom domov in ga nato pustil nekje na cesti. Mladenič je svoj načrt takoj izvecel: usedel se je za volan, prijel ključ z okrnjenima udoma in pognal. Vožnja je potekala vse do Ul. Baiamohti v najlepšem redu. Tu pa je mladenič pognal in to se mu je kasneje maščevalo. Proti koncu ulice je majhen ovinek in na tem je predvsem zaradi prehitre brzine in zaradi spolzke ceste avto zdrsnil. Tedaj pa si Sik ni mogel nič več pomagati in avto je zašel na pločnik, oplazil mlado drevesce ter trčil PREDVOLILNO REŠETO v zid hiše št. 13. pri čemer je tudi razbil šipo na vhodu. Istočasno pa se je zaletel in podrl na tla 20-letnega Maria Samba iz iste ulice, katerega so morali kasneje s prognozo okrevanja v 20 dneh pridržati na ortopedskem oddelku. Ko se je Sik zavedel, kaj je zakrivil, je stopil iz avta in začel bežati. Dva očividca sta sicer stekla za njim, a mladeniču se je posrečilo izginiti v temi. Njegova prostost pa se je bližala h koncu, kajti eden od teh je mladeniča spoznal ter dal vse potrebne podatke agentom prometne policije, ki so prišli na mesto. Ob c veh je bil Sik že v rokah agentov, katerim je vse priznal. Posledica te pustolovščine, ki res ni bila potrebna Siku. ki je solastnik neke drogerije v Ul- Baiamonti, je bila. da so ga poslali v koronej-ske zapore ter ga prijavili sodišču ne le zaradi tatvine avta, temveč tudi zaradi kršitve prometnih predpisov in sicer vožnje brez dovoljenja, šofiranja avta kljub nesposobnosti, prehitre vožnje in končno tudi. da ni priskočil ranjencu na pomoč. »APOLITIČNA« POLITIKA in vodstvu. Časopisi, radio m zvočniki po mestu so napovedovali, da bo na zaključnem zborovanju Krščanske demokracije na Trgu Unita sinoči govoril on. Bettiol. Vsak si je predstavljal, da se bo zborovanja udeležilo na tisoče in tisoče demokristjanov, saj je bilo to vendar zaključno zborovanje stranke, ki je bila na zadnjih volitvah najmočnejša in njena obšinsku uprava je napravila v zadnjih letih sčudeže» v korist Tržačanov. Ne samo demokristjani, vsi Tržačani, v znak hvaležno, sti svojemu «ljubljenemu in zaslužnemu županu* bi se morali udeležiti takega zborovanja. Toda, skoraj ne bi verjeli svojim očem, ko smo sinoči prihiteli na Trg Unita, da ci poslušali napovedanega govornika. Bog ve iz kakšnih vzrokov na zborovanju ni eooorif navedeni- on. Bettiol niti »zaslužni« tržaški župan Bartoli. Skupinici poslušalcev, večinoma uradnikov in uslužbencev občinske uprave, je govoril Reden to Romano, tajnik Krščanske demokracije v Trstu-Rekli smo skupinici, in iskreno povedana jih na trgu ni bilo več kot skupinica, manj poslušalcev kot na kakršnem koli včerajšnjem zborovanju. Ubogi Bartoli, še bolj bi se jokal kot se ponavadi, če bi videl tako pičlo Jtepilo udeležencev na zaključnem zborovanju svoje stranke. Res, nehvaležnost je plačilo tega sveta To svojo upravičeno nehvaležnost pa bodo Tržačani pokazali šele jutri na volitvah. Naj bi še napisali, o čem je govoril tajnik Krščanske de- mokracije. Mlatil je prazno slamo in ponavljal že popolnoma izpuljene fraze. PALLADIN SE HVALI S POŽIGANJEM Sinoči so socialdemokrati priredili svoje zaključno zborovanje na Šentjakobskem trgu. Med drugimi je spregovoril tudi prof. Palladin. Kar se njegovega govora tiče, nas ne zanimajo vse bedarije, ki jih je izrekel o tržaški KP in o vzrokih, zakaj še ni postala federacija KP1- Vsekakor pa ni trditev o hegemoniji Murije Berne-tičeve v KP nikogar prepričala. Kar pa je iznenadilo vse tiste, ki so mislili, da poslušajo socialdemokrata, so bile Palladinove besede o dvojezičnosti. Palladin je dejal, da socialdemokrati nasprotujejo dvojezičnosti in pri tem dobesedno izjavil: «Leta 1946 smo zažgali vse dvojezične table in storili smo prav!» No, k temu je še resnici na ljubo dodal, da je bil takrat v Akcijski stranki. Toda, kar je vse še bolj začudilo, je dejstvo, da je takoj potem dejal, da so socialdemokrati za slogo med tu živečima narodoma. Ta'~e »doslednosti« seveda ni nihče od navzočih razumel, Pal-la dinu pa smo kljub njegovim, vsega obsojanja vrednim besedam lahko hvalež- Sinoči. je bilo v Velikem Repnu prvo in zadnje zborovanje «botegarsken liste. Nastopilo je več govornikov, ki so prebrali svoje litanije, ne-saj je vsaj nalil čistega kateri celo po dvakrat, po- vina in tako lahko vemo, kaj socialdemokrati takšne vr- ste v resnici mislijo o na-Oh. narodnostnih pravidah. PODOKNICE 1NDIPENDENTISTOM Zupan, Bartoli ni šel govorit samo k Sv. Jakobu, marveč tudi k Sv. Ivanu! Med drugim je tu povabil indi-pendentiste, naj ne glasuje- jo za levičarske stranke, marveč naj premislijo, kaj vse so storile vladne stranke za Trst ter naj zato oddajo svoj glas tistim strankam, ki lahko zagotovijo mestu blagostanje. Indipendentisti pa dobro vedo, da so imeli Bartoli et comp. sedem let časa, da pokažejo, kako mislijo zagotoviti Trstu «blagostanje». Doslej je to »blagostanje« pomenilo izseljevanje v Avstralijo, 22.000 brezposelnih, odrekanje stanovanj domačinom, odvažanje ladij v Genovo in podobno. Vsekakor pa je zanimivo, da niso za župana in demokristjane in-dipendentisti več izmeček človeštva, «podzemlje«, podgane itd Sedaj jim dvori in jih snubi celo »Piccolo«, čeprav jih iz sramežljivosti loči o «d'obre» in «zle». Dvo- mimo pa, da bodo imele te serenade oh dvanajsti uri kaj uspeha- Kvečjemu so dokaz, da se demokristjanom majejo tla pod nogami in se na vse strani pehajo za glasovi. vedali pa niso nič. Skušali so se oprati očitkov in rekli, da niso politikanti, da niso plačani, da niso z nikomer povezani itd. Posebno zanimiv je bil govor ge. Vere Furlan, ki je dejala, da se politična in narodna vprašanja njih ne tičejo, medtem ko si v obč. zadevah ne bodo pustili ukazovati od mestnih politikantov. Kako so te besede v nasprotju s trditvijo nosilca liste Jožefa Škabarja, ki je dejal, da so na listi sami zavedni Slovenci. Mi jih vprašamo: če ste res tako zavedni Slovenci, kako da vas ne brigajo narodna vprašan ja? Kako da vas ne brigajo politična vprašanja? Ali morda občina, kot edini od ljudstva izvoljeni organ, nima pravice in predvsem dolžnosti, da izreče svojo besedo tudi takrat, ko gre za politična in narodna vprašanja, ki se tičejo nas Slovencev? Dolžnost in naloga občinskega sveta je tudi ta, da vsakokrat, ko je to potrebno, jasno in glasno pove, kaj je treba storiti v obrambo narodnostnih in političnih pravic slovenskega prebivalstva. In če tega občinski svet ne napravi, tedaj vprašamo: Ali so v takem občinskem svetu zavedni Slovenci ali ljudje, ki uživajo zaupanje oblasti Krščanske demokracije? da na tej listi, ki je pod vplivom tujih sil, ki je odvisna in ne neodvisna, kot pravijo oni, kandidira tudi ga. Vera Furlan. Dejal je, da je z njo govoril še pred sestavo Liste demokratične e-notnosti in jo povabil, da bi na tej listi tudi ona sodelovala. Toda ga. Vera Furlan je to odklonila, češ da ima preveč dela, da je preveč zaposlena z gospodinjstvom, gospodarstvom itd. in da zaradi tega ne bo kandidirala nikjer. Toda komaj nekaj dni za tem se je na nasprotni listi pojavilo tuči njeno ime. Dr. Dekleva je zato ožigosal njeno zadržanje in dejal, da mora človek v takem primeru izgubiti vs-ako spoštovanje do osebe, ki iz neznačaj-nosti ali kakega drugega vzroka obrača plašč po vetru. Nadalje je govornik, katerega so poslušalci večkrat prekinili s ploskanjem, ugotovil, da je «Neodvisna gospodarska skupnost« pod vplivom Agneletta in njegovih ljudi, ki na tej listi kandidirajo ter pod vplivom krščanske demokracije. Pozval je občane, da v nedeljo glasujejo za Listo demokratične enotnosti, ki jo podpira tudi Neodvisna socialistična zveza, kajti samo ta lista bo znala uveljaviti in zastopati koristi vsega prebivalstva repentaborske občine in ne samo ozke skupinice ljudi, ki se brigajo predvsem zase in samo zase. Uspelo zborovanje je zaključil tov. Jože Bizjak, ki je prav tako pozval volivce, da v nedeljo oddajo svoj glas Listi demokratične e-notnosti. Zborovanje v Dolini Sinoči je na zaključno zborovanje Občinske demokratične liste za dolinsko občino prišlo vse dolinsko prebivalstvo, kljub temu ca je bilo zborovanje zelo pozno in da je pred zborovanjem dolgočasil izredno redke poslušalce dr. Branko A- gneletto. Na zborovanju Liste demokratične enotnosti sta govorila Bogomil Samsa in Franc Gombač, ki sta poudarila izredni pomen enotnosti vse- ga slovenskega prebivalstva in delovnega ljudstva vse dolinske občine. Bogomil Samsa je ostro polemiziral s predstavniki liste. ki si po krivici skuša nadevati naziv «slovenska lista«, v resnici pa sodeluje z najhujšimi sovražniki Slovencev. Njeni predstavniki so že v preteklosti odločno podprli župana Bartolija. Zaradi tega je govornik pozval k enotnosti Vseh delovnih ljudi, celotnega slovenskega delovnega prebivalstva in zaključil svoj govor s pozi- vom. naj glasujejo vsi vaščani za tiste kandidate, ki so vedno neuklonljivo zastopali in širili interese slovenskega prebivalstva. Tudi Gombač je pozval prebivalstvo k enotnosti ter v tej zvezi omenil pomembne dogodke, kot razpust Komin-forma itc. Podrobneje je o-risal protidelavsko in protislovensko politiko dosedanje vladajoče klike ter pozval vse prebivalce dolinske občine, naj glasujejo za skupno listo, ki predstavlja interese vseh občanov. Zlomila si je stegnenico Med nojo v svojem stanovanju je 72-letna šivilja Olga Raffaello iz Ul. Pascoli vče-raj popoldne nerodno padla in nekaj ur kasneje, ko ni mogla več prenašati bolečin, se je zatekla v bolnišnico, kjer so jo zaradi zloma stegnenice leve noge sprejeli s pridržano prognozo na ortopedskem oddelku. Nezgoda pri igranju V trenutku ko se je 10-letni Bruno Maslič iz Ul. Campanel-le včeraj spustil s skirom po cesti, ga je neki njegov prijatelj nehote pahnil. Ker se je otrok pri padcu močno ranil nad desnim očesom, ga je mati odpeljala v bolnišnico, kjer je tudi ostal. je na kratko analiziral delovanje dr. Agneletta, pripomnil pa je. da na Proseku o tem ni treba kaj več govoriti, ker so sami domačini na njegovem predvčerajšnjem zborovanju spoznali, kakšen mož je ta »edini predstavnik« tržaških Slovencev, saj je malo manjkalo. da ga niso spodili iz vasi. Tov. Štoka je še podrobno govoril c domačih vprašanjih in poudaril, da se bodo svetovalci Neodvisne socialistične liste vztrajno borili za rešitev splošnih problemov, za pravice Slovencev na Tržaškem kakor tudi za potrebe naših okoliških vasi in kmetov. Zaključno zborovanje Neodvisne socialistične liste je bilo sinoči tudi na Opčinah, kjer je govornik podrobno analiziral razne politične skupine, ki nastopajo na volitvah, in označil naše stališče do posameznih skupin. Pozval je domačine, naj se strnejo okrog levičarskih strank in naj dajo svoj glas Neodvisni socialistični listi, za pokrajinske volitve pa neodvisnemu kandidatu Mariju Grbcu. Za njim je spregovoril še Vladimir Kenda, ki je na kratko analiziral gospodarsko problematiko Trsta in okolice, pri analizi raznih strank pa je zlasti poudaril. da tako imenovana lista MEN ne more predstavljati in prav gotovo ne bo zagovarjala interesov tržaškega delovnega človeka in Slovencev, ker je kreatura demokristjanov in je izraz zasebnih interesov. KONCERT V »VERDIJU« Dirigent Dean Dixon ter pianistka Goldstein, Motil bi se, kdor bi mislil, da se bo včeraj zvečer, ko je bil še zadnji dan dovoljene volilne kampanje, v gledališču «Verdi» to faaj poznalo pri obisku koncerta Tržaškega filharmoničnega orkestra. Ne samo, da se ni prav nič poznalo, nasprotno, včerajšnji koncert je bil prav gotovo med najbolje obiskanimi v tej pomladanski sezoni. Kot dirigent je nastopil znani črnec Dean Dixon, klavirski part v RahmanincfvStn koncertu št. 2 za klavir in orkester pa je odigrala,- še-mlada Ella Goldstein. Pianistka se je izkazala predvsem z dovršeno tehniko, ki je prišla do izraza še tudi v treh skladbah Straviskega in Liszta, ki jih je umetnica dod/ila. Na koncu koncerta pa je občinstvo izsililo še ponovitev zadnjega konca «Finalnega plesa» De Falle (Trije plesi iz baleta «Tri-rogelni klobuku). Vsi izvajalci so dosegli velik uspeh. Volilni predpisi Občinski volilni urad Sporoča, da so vsem volivcem ze dostavili volilna potrdila. V volilnem uradu so ostala samo volilna potrdila med tem časom umrlih oseb, pogrešanih oseb oseb brez stalnega bivališča, o-seb, ki so odsotne iz Trsta itd. Volivci, ki so vpisani v volilnih seznamih tržaške občine, a zaradi kakršnega koli vzroka niso dobili na dom volilnega potrdila, ga lahko dobijo v občinskem volilnem uradu v Ul. SS. Martin 3, kjer se morajo zglasiti osebno. Urad bo odprt dnevno od 8. do 18. ure. Dan pred volitvami, to je 26. maja, na dan volitev in v ponedeljek 28. maja do 14. ure, lahko volivec, ki je izgubil ali uničil volilno potrdilo, prosi za duplikat na že omenjenem volilnem uradu, kjer se mora zglasiti osebno. Občinski volilni urad v Ul. Santi Martiri obvešča, da ima naslednje telefonske številke. 37369, 36847, 38946, 24425, 24335, 24336, 24397. Občinski volilni urad navaja nadalje pravila glede glasovanja oseb. ki zaradi fizičnih nedostatkov ne bi mogle same glasovati. Če je pohabljenost očitna (slepci, paralitiki itd.) pripusti predsednik volišča volivca k glasovanju, medtem ko tajnik vpiše v zapisnik vzrok, zaradi katerega je bilo volivcu dovoijeno, da mu je pri glasovanju pomagala druga oseba, katere ime je treba prav tako vpisati v zapisnik. Če pohabljenost ni očitna mora volivec priti na volišče v spremstvu zaupne osebe, ki bo namesto njega glasovala ter predložiti zdravniško potrdilo, ki mora biti po zakonu izdano brezplačno od pokrajinskega zdravnika (na prefekturi) ali od občinskega zdravnika (higienski urad v Ul. Cavana 18) ali od občinskih zdravnikov pri posameznih občinskih delegacijah. Imel je sredo Večje sreče, kot jo je včeraj zjutraj imel 50-letni Gio-vanni Castellan iz Ul. Scom-parini, si skoraj ne moremo zamisliti; mož je namreč vozil za volanom svojega avta Opel-Olimpia po obmorski cesti proti Sesljanu in komaj je privozil izpod drugega predora, je iz skalnate stene zgrmela navzdol skala, ki je padla na desno stran vozila in ga popolnoma z meč kala. Castellani se je po prvotnem presenečenju in stra* hu zavlekel iz razbitin popolnoma nepoškodovan. Slučajno je tedaj prišel mimo rešilni avto Rdečega križa in bolničarji so možu takoj priskočili na pomoč, vendar na srečo pomoči ni potreboval. Preiskava je u-^t^ivila, da je skala, ki je priletela na avto, tehtala nač 350 kg in sreča je bila prav v tem. da je padla na nasprptno stran od šoferjevega sedeža. Skoda je seveda velika. VČERAJ VRSTA PROMETNIH NEZGOD RESNO STANJE KOLESARJA KI GA JE PREVRNIL SKUTERIST Tudi nekai pešcev se je moralo zateči po pomoč v bolnišnico Tudi včerajšnji dan je bil precej neugoden za lastnike raznih prevoznih sredstev, kakor tudi za pešce. Zabeležili so več nesreč, a morda najhujša se je pripetila okoli 9- urfe v Ul. Valmaura. Ob isti uri je namreč 49-letni Marij Primožič od Domja št. 194 vozil s svojim kolesom po desni strani ceste. Blizu tramvajske remize pa je začutil huč udarec in odletel na tla, kjer je obležal. S prvim avtom, ki je privozil mimo, so Primožiča odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane na glavi in o-motičnega stanja nemudoma sprejeli na prvem kirurškem oddelku. Njegovo stanje je po mnenju zdravnikov precej resno, zaradi česar so si tudi pridržali prognozo. Kakor je policija kasneje ugotovila, je Primožiča podrl na tla 23-letni Ilario Vivoda s Sprehajališča sv. Andreja, ki je tedaj hotel moža prehiteti s svojim skuterjem- Po izjavi Vivode sočeč, je njegovo vozilo zaradi spolzke cente zdrsnilo, zaradi česar je z zadnjim kolesom podrl na tla kolesarja. Približno dve uri prej pa se je 45-letni delavec Marij Milkovič iz Ul. Moiin a ven-to zaletel s svojim motorjem v filobus št. 5 in padel na tla. V bolnišnici so mu samo izprali poškodbe in ga nato odslovili. Tudi 41-letni Albert Tul iz Mačkovelj št. 45 je včeraj med prekoračenjem Istrske ceste blizu pokopališča postal žrtev Fiata 500. katerega je šofiral 46-letni Adolfo Posega iz Ul. Paganini. Tul, ki se je zatekel v bolnišnico, pa je lahko po nudeni zdravniški pomoči odšel domov, kjer se bo moral sam zzdraviti in predvsem počivati teden dni. Žrtev podobne nezgode med prekoračenjem ceste je postala malo pred 13. uro tudi 12-letna Maria Grazia Bonito iz Ul. Moreri. Tudi njo so po izpranju ran na bradi in kolenu odslovili. Skoraj hkrati z cekletom so pripeljali z rešilnim avtom v bolnišnico 43-letnega Alojzija Škrka iz Saleža št. 54, katerega pa so morali zaradi udarca na levem kolenu in izpaha desnega ramena pridržati s prognozo o- krevanja v 20 dneh na ortopedskem oddelku. Skrk je zdravnikom povedal, da ga je med vožnjo z motornim vozilom po Trbiški cesti tik pred križiščem s cesto, ki pelje proti Križu, podrl na tla s svojim avtom 28-letni dr. Bruno Sfarcich iz Ul. Bat-tisti. Nekaj minut pred 17. uro pa se je sam predstavil zdravnikom v bolnišnici 30-letni Giuseppe Gregori z Vrdelce Frneda. Ker je bila njegova poškodba na kolenu le lažjega značaja, je lahko po nudeni pomoči odšel domov. Mladenič se je namreč malo prej zaletel s svojo lambreto v Fiat 500, last 31-letnega Giovannija Stivala iz bližine Trevisa, in sicer v trenutku, ko je hotel ta zaviti s Trga stare mitnice v Ul. Vidali. Huda nesreča se je včeraj pozno popoldne pripetila tudi na vogalu Ul. Canova z Ul. Pieta, kjer se je 53-letni Renato Severi iz Ul. Donatello zaletel s svojim avtom v 3(i-letnega Antona Abrama iz Ul. Farneto in ga podrl na tla. Abram se je namreč vozil s svojo lambreto proti mestu in je po trčenju obležal. dokler ga niso odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi udarca na prsnem košu z verjetnimi kostnimi poškodbami in dudega udarca v trebuh sprejeli s pridržano prognozo na prvem kirurškem oddelku. OD UCERAJ 00 DANES ROJSTVA. SIM Kil IN HOUOhK Drie 25. maja se .te v Trstu rodilo 11 otrok, en mrtvorojen, poroki sta bili 2. umrlo pa je 11 oseb. POROČILI SO SE: mehanik Josip Grahonja in gospodinja Anna Maria Bajde, doktor kemije Cesare Lomi in učiteljica Maria Spe razi za Calligaris, UMRLI SO: 70-letna App,a Ma-yer por. Coloni, 91-letni Gio-vaooj Cianciolo, 60-letni Romano Vlezzoli, 63-letni Pietro Va-scotto, 80-letni Franc Princ, 90-letna Lucta Grando vd. Bose, 86-jetna Ivanka Jurman vd Du-movič, 85-1 et m Ivan Gorjup, 74-1-euta JoZefa Rupel vd. Regent, 89-letna Marija Gos vd Dam-brosi, 80-letni Giovanni Cesca. ( OLEPAElSČA*! GLEDALIŠČE VERDI Uprava gledališča vpryfl ski upornik« POLETNI KINO ,t)»č Paradiso. 20.15: «Mala * Virna Lisi. Pojeta C. B" G. Consol ini. SOBOTA, 26. maja I It.-- <■ ■■««*. A.) A * 0 11.30 Zabavni orkestrk-^J Predavanje: 12.10 Za LutiFi’ nekaj: 12.45 V svetu "jo fr 12.55 Hrvatski motivi; v#’ pertte arije; 14.00 Del10 j!" Suita iz baleta Na aen», opera * . j 21.05 Nagradno tekmovanjjjjfd' bena fantazija; 22.00 M®1 enodejanka. li O I* 14 I* . Slovenska poročila: ML'|kl Italijanska poročila: ® ' ,1 17.40. 22.30 5.00.6.00 Spored i * 6.00 Jutranja glasba; »•4®.n p;* za dobro Hitro; 7.00-8.00 3 1% 12.00 Spored iz Ljubl.1* ^ Veselo sobotno pG-poldh.h 40 san glasbeni spored: * 'gp® bavna glasba: 15.00-It>-W , -iz Ljubljane; 16.00 PesH1* -. ] ‘o l2jUUl.|A *■' i—I pfe) n @ □ © □ j | □ i BERDON Bogdan 1 f □ » BONETA Anton 1 O s HERVAT (C0RBATT1) Uldrih □ « KURET (CORETTI) Sergij □ 5 KURET (CORETTI) Severin f □ * KURET (CORETTI) Silvester j □ 7 LOVRIHA Dušan □ g OTA Josip □ B PANGERC Josip Q io PRAŠELJ Bruno [j h PURGER Aleksander □ „ SANCIN Josip □ ŠVAB Ludvik □ u VALENTIČ Josip □ is ŽERJAL (ZERIALI) Josip H i« ŽULJAN (ZUGLIANI) Just o o o o o o o o o o o g o o 8 o 8 o o V občini Zgonik za Listo demokratične enotnosti o o o o o o o o o o o o 8 8 o o o o o o o o o o o o o o o o 8 8 o o o o o o o o o o o 8 8 o o 8 o o o o SL*/' □ ■ □ 1 PIRC Alojz □ 2 MILIČ Stanislav □ 3 GRILANC Karlo □ 4 HROVATIN Albin □ 5 GRUDEN Josip □ 6 MILIČ Mario □ 7 MILIČ Anton □ 8 FURLAN Ivan □ 9 RUSTJA Ivan □ 10 CIBIC Vladimir □ 11 BOGATEČ Silvan □ 12 PEGAN JUST §u cooo / o v o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o 8 8 o o o o o o o o o o o o o o o 8 g o g g o o o g o ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo :JM, ■ jm v.'; ; 4‘ V občini Bepentabor za Listo demokratične f □ 1 BIZJAK Jože □ 2 GUŠTIN Veljko □ 3 GUŠTIN Alfonz □ 4 GUŠTIN Ludvik □ 5 LAZAR Jože □ 6 PURIČ Milan □ 7 RAVBAR Viktor □ 8 ŠKAMPERLE Jože □ 9 ŠKABAR Alfonz □ 10 ŠKABAR Silvester □ 11 ŠKABAR Franc □ 12 ŠKABAR Ivan / o o šooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo PRIMORSKI dnevnik — 5 — 26. maja 1956 gjjgp opioCimm mm z Bundestag ne bo mogel še naprej slepomišiti boH^ V Pritlodn.iih dneh se I končnost. To pa ni mnenje | sa», toda v zvezi z njegovim Bu °Hmoral' Poslanc' bonnskega le posameznikov iz Adenauer- potovanjem v ZDA so na pro-ndestaga lotiti izredno važ-|jtve opozicije, ampak je mne-| gramu poleg svečanosti no-,„.LI3rlv gotovo ne vsakdanje nje, ki velja pri velikem de- 5rne. Po govoru ((vsenemške-fl? ^®koba» — kakor prijatelj-* 0 imenujejo bonnskega mi' istra za splošnonemška vpra-an)a Jakoba Kaiserja — o *Nji jn razmerah v Vzhodni entčiji, bodo ljudski poslan-*l Poklicani, da se izjasnijo, *) mislijo o sedanji nemo-šjjči situaciji, ki je značilna za 1 obstoj dveh nemških držav, ki e med seboj nočejo nikakor Priznati. j*o bo prvič, da se v raj-lslem forumu Zvezne repu-like Nemčije — kot se Zamana Nemčija uradno ime-'S?* — razpravlja o nekem vPrašanju, ki je že več kot za praktično in t.iko Potrebno rešitev. Celo mnogi tnski poslanci — da ne go-Primo o deset tisočih nem-a*ih državljanov Zahodne Nemčije, ki so že večkrat prebeli svoje počitnice v Vzhod-®* Nemčiji pri svojih znan-pet-in prijateljih — so v praz-rhenih dneh preteklega tedna j"1 z vlakom ali v avtomo-, 'm potovali skozi Vzhodno emčijo v Berlin ali iz Be>-'na. ' In vendar za te ljudi, te narodne poslance — če >!i|tiemo to s čisto pravnega *tališČH — vse to ozemlje s ,v°jimi 17 milijoni prebival-Cev, kolikor jih šteje Vzhod-*a Nemčija, «praktično» ne obstaja. zdi se, da Bonn kljub temu temu noče in sploh namerava priznati vlade Z oruge Vhodne Nemčije. 5’, ,5*rani pa je vlada Vzhodne emčije pripravljena ne le btiznati Bonn, ampak celo ^"Praviti določene koncesije, 1 bi načelnim nasprotnikom ,2bodnonemškega režima olaj- e sprejemanje sklepov gle-1" vzpostavitve prvih stikov P zvez med dvema nemškima ^stolnicama. Ko poznamo Ptpoloženje v zahodnonem-^erb parlamentu — Bundes-8u — bi bilo naivno in iluzorno pričakovati, da bo par-potarna debata, ki se bo 1 bPla 30 t. m., privedla do i “jih sprememb v tem od-fO*U. Edino, kar bi se lah-J * bu zgodilo, je, da bi nekaj r“slancev več ali manj glas-L® *n jasno reklo, da se raz-ere> kakršne so danes, ne Orejo nadaljevati v brez- lu nemškega ljudstva, kateremu so koncepcije ((varovanja zunanje plati in videza« ter «politike trde roke» nasproti lastnemu rojaku tuje in nesprejemljive. Toda ne-le zahodnonemški Bundestag, ampak tudi zahod-nonemška vlada stoji sedaj pred zelo težkimi in, lahko bi rekli, odločilnimi dnevi. Ta vlada bo namreč morala v najbližnji bodočnosti točno pokazati svoj program in .-e opredeliti ali za nadaljevanje svcje dosedanje politike ((čakanja«, ki pa zahteva vsekakor tudi lastno iniciativo, ali pa se prilagoditi spremembam v svetovni konstelaciji, ki so tako v svetovnem, kot tudi v ožjem, rekli bi nemškem merilu ustvarile plodna tla za nove razgovore, nove predloge in za različne variante glede morebitnega reševanja tudi takih vprašanj, kakršno je nemško vDrašanje. Ce bi bili francosko-sovjet-ski razgovori v preteklem tednu v Moskvi doživel' popoln neuspeh, bi bil to dokaz, da je imel Bonn prav. Toda premier Mollet je o svojih razgovorih v Moskvi izjavil, da so oni ljudje, ki so računali s tem, da se v Moskvi ne bo moglo storiti nič konkretnega, nič pozitivnega, ostali razočarani. Ni važno sedaj, če je Mollet mislil pri tem na določene ljudi v Franciji, ali pa tudi drugod, dejstvo je, da to izjavo lahko uporabimo — in to brez vsakih rezerv — tudi na del političnih m javnih delavcev, ki imajo svoje središče v Bonnu. Kancler Adenauer in njegov minister za zunanje zadeve Von Brentano se bosta že čez rekaj dni lahko raz-govarjala o tem z Guyem Mol-letom in Pineaujem in bosta kar iz prvih razgovorov lahko zvedela, kakšne možnosti za pomirjenje se nudijo v novi realni politični situaciji. Za temi razgovori se bo večkratni doktor «honoris causa«, kancler Adenauer, napotil še v Združene države Severne Amerike, da bi sprejel še nadaljnja dva doktorska naslova, seveda »honoris cau- vih promocij tudi razgovori z Eisenhowerjem in verjetno tudi kakim drugim ameriškim, voditeljem. In sestanek med Adenauerjem in Eisenhower-jem bo prav gotovo ali pa vsaj zelo verjetno odločilen za nadaljnje smernice bonnske politike. V zadnjem času je bilo v Zahodni Evropi nekaj večjih političnih dogodkov, med katere bi lahko všteli tudi množična zborovanja sudetskih, švedskih in drugih nemških beguncev. Vendar menimo, da so vsi ti dogodki zelo malo važni in da se praktično izgubijo pred dogodki, ki se nakazujejo v pnhodr.-ih dneh. Od načina, s katerim se bodo odgovorni ljudje te velike dežele Zahodne Evrope lotili reševanja teh težkih, hkrati pa vaznih in vsekakor ne nerešljivih problemov, je v marsičem odvisna bodočnost Nemčije Včeraj smo pisali o gangsterstvu v nekaterih sindikalnih unijah združene ameriške sindikalne zveze. Na gornji sliki vidimo novinarja Riedla z ožganimi očmi, ki se je «pre-drznil« v newyorško pristanišče, da bi napisal o tem gangsterstvu reportažo. »Neznanci« so ga napadli in tu ga vidimo na tiskovni konferenci, ko svojim kolegom pripoveduje o dogodku in jim obijuDija, da bo nadaljeval s svojo gonjo proti temu pojavu NOVEJŠA ZGODOVINA MESTA Z MEDNARODNO UPRAVO Tudi Marokanci Tangerja začenjajo dvigati glas Tanger je majhno ozemlje na afriški strani Gibraltarske ožine in je pod mednarodno upravo. Močno gibanje arabskega ljudstva v Severni A-friki, predvsem v Alžiru in Maroku — to se pravi v neposredni bližini Tangerja — ki se bori za svojo neodvisnost, je zajelo tudi to ozemlje, ki je sicer po svojem obsegu majhno, vendar pa zelo važno tako s strateškega, kakor tudi s trgovskega in gospodarskega stališča. In ta-to se je v zakulisni borbi ponovno začela diplomatska gonja okoli tega mesta. Novejša borba za Tanger se vodi vse od maroške krize v začetku tega stoletja. V začetku so se ?a Tanger potegovale Francija, Španija m Anglija, pozneje pa so se vmešale tudi druge evropske dežele in celo ZDA, vse to pa je privedlo le do kompromisne rešitve — do vzpostavitve nevtralne cone Tangerja z mednarodnim statutom . V sedanji fazi dogodkov v zvezi SPOMINI O LJUDEH, KI SO V NAJTEŽJIH DNEH PREVZELI VODSTVO V Ribnikar je je bil sp vili na Dedinju sklep za upor Kako je maršal Tito preživel štiri mesece v zasedenem Beogradu in nekaj dni stanoval v neposredni bližini samega vrhovnega poveljnika nacističnih čet na Balkanu Leta 1941 je tovariš Tito živel cele štiri mesece v okupiranem Beogradu. To so bili vznemirljivi dnevi, polni dinamike ilegalnega dela; glavni partizanski komandant je stanoval v bližini glavnega okupartorskega poveljnika in glavni partizanski štab je bil zraven poslopja nemške obveščevalne službe! Iz tega osjega gnezda, ki je nudilo razmeroma največjo varnost, je Tito najprej pripravil vstajo, zatem pa tudi Maršal Tito je včeraj slavil svoj 64. rojstni dan. Tu ga vidimo v družbi svojih najožjih a°delavcev, ki so se skupno z njim borili od prvih začetkov — vse od Ribnikarjeve vi-* na Dedinju pa do končne zmage — in sedaj nadaljujejo s svojim delom za gradnjo socializma v Jugoslaviji Demokracija" zopet žehta Sgneleifovsko kapitulanisivo i, s»io v torek povedali, da t0 Prejšnji ponedeljek pred ‘ščem nosilec tako imeno-((Slovenske listen in nje. tlJ s'n, ki je na tej listi kan. c at, s svojim zadržanjem po-ti, n° poteptala prvi in glav-“e! svojegu lastnega volilih'1 programa, kjer je zapi-spoštovanje in izvajanje I, a°hskega sporazuma. Vede-da bodo zopet skočili, tja da bi jih osa pičila in t„ .bodo začeli z novo iehto kapitulantstva in 'toe lastnih obljub. In e ■' včerajšnja ^Demokracija* e. J® izpremenila v en sam Zehtiuk, ki mu bi mo-zavidati vsaka kriška Ma. TOc«. p, bglejmo torej kako se ieh-„ol°- Takole pravijo: Ni ga le°hiil niti nosilec lipove liji hiti njegov zastopnik. Ne! d " Agnelettu sploh nista ji-)r dolžna v smislu svojega ip drama podpreti zahtevo e9u odgovornega urednika, . le na podlagi Memorandu-i, zahteval slovenski prevod ii|,*°Iniača. Polomil naj bi ga nei,, odgovorni urednik! ijL Zato. ker mu je sod- it, °dgovoril, da Posebni stati^ hi bil ratificiran pred pur-‘»n ,lton* 'n da je zato le kos ti ja! Po mnenju eDemokri-:ee* bo odslej naprej Sloven. 'j,** lahko vsakdo zabrusil v :0 a*. da je Posebni statut Je brezvrednega papirja. To «8 da naš odgovorni u X d,n,k sploh ne bi smel zahte. 1 izvajanja Memoranduma dl ^ahtevati prevod in tol- Jfdaj. dragi Slovenci, razu-iji e- Agnelettova «Demokra-. * vam po tej logiki »beda sploh ne smete zahte- izvajanja in spoštovanja (O, "Oran luma. To bi bila po-lia! tn dalje; po logiki '"n venci zahtevati niti manjšin-skih pravic, niti človečanskih pravic sploh, niti priznanja slovenščine v vseh uradih, niti enakopravnosti pri javnih namestitvah, niti uzakonitve slovenskih sol, niti podpor za kulturno udejstvovanje, itd. itd Po logiki Agnelettove uDe-mokracije» bi morali Slovenci lepo molčati. Se več, po tej Ir.giki bi kar čez noč morali izgubiti še tisto, kar imamo. In kaj še svetuje «Demokracija?» Svetuje nam, naj naslovimo svoje apele in pozive na jugoslovansko vlado, ne pa aa slovenske odvetnike, ki da so brez moči tam kjer zakona ni. Pri tem pa uDemokracija» zelo dobro ve, da je jugoslovan. ska vlada takoj po podpisu Memorandum predložila jugo. slovanskemu parlamentu, ki ga je že 25. oktobra 11/54 ratificiral, tako da je bil *e dva dni nato objavljen v V-radnem listu in s tem postal zakon. «Demokraciji» je tudi znano, da je jugoslovanska vlada neštetokrat zahtevala in še vedno zahteva, naj to stori tudi italijanska vlada in italijanski parlament. Mar ni popolnoma logično, da tukajšnji Slovenci s svoje strani to zahtevo podpremo? Mur ni popolnoma logično, da to stori tudi «Demokracija» kot je to storil neštetokrat že ((Primorski dnevnik# in da to stori jo tudi slovenski odvetniki, ie prav posebej pa tisti, ki imajo v svojih volilnih programih prvo točko, ki govori o spoštovanju in izvajanju Memoranduma? Seveda je logično, toda le za tistega, k.i ne piše volilnih programov, a je že prej sklenil, ila jih ne bo izvajal, h er je njegov namen voditi politiko dobrikanja, kapitulantstva in povezovanja s tisto Krščan- prvi točki svojega programa revizijo Memoranduma. ((Demokracija« tudi dobro ve, da kljub ponedeljkovi izjavi sodnika. Memorandum nikakor ni brezvreden kos papirja, ker se kljub pomanjkanju ratifikacije nekatere točke vendarle izvajajo. Izvajal ga je na zahtevo našega odgovornega urednika na pr. državni prokurator, kar je «Demokracija» pobalinsko zamolčala, čeprav je to vpričo obeh Agneiettov sodnik v zapisniku ugotovil. Tudi tožba, ki so jo naši uredniki vložili proti ((Demokraciji« v slovenščini in ki jo je izročil dr. A. Kukanja, je bila sprejeta in doslej, čeprav je minilo že osem dni, nam še nihče ni sporočil, da je neveljavna, kar bi po mnenju ((Demokracije« morala biti. (Zanimivo je, kako more «D.» to že v naprej vedeti...). Izvaja se Memorandum tudi giede ustanovitve mešane komisije, ki je že u-stanovi jena in ki jo je jugoslovanska vlada že odobrila ter ponovno zahtevala, da jo odobri tudi italijanska vlada. Tudi to pri ((Demokraciji« dobro vedo, čeprav pišejo drugače samo zato. da se jim ne bo treba zameriti demokristjanom m jugoslovansko zahtevo podpreti. (Pripominjamo, da je bila Agnelettova tožba zamišljena v podporo njegovi predvolilni propagandi, kar dokazuje celo zahteva po uradnem imenovanju zdravnika s strani Agneletta; toda o-rožje, ki ga je pripravil za nasprotnika, se je obrnilo proti njemu in moral je iz napada p obrambo! Kapitu-lantstvo pa v žehtnik krifke Maričke), vodil prve partizanske boje, ki so hitro zajeli vso deželo. PRVA NOC Ni znano, kdaj je Tito prispel leta 1941 v Beograd. Sodijo, da je bilo to v začetku maja, po plenumu CK KPJ. ki je bil v Zagrebu konec aprila. Napovedovalka radia Beograd Zlata Raičkovič-Bal-tič, v stanovanju katere je Tito prebil prvo noč v okupiranem Beogradu, pa odločno trdi, da je bilo to kasneje. 20. ali 21. maja okrog- četrte ure popoldne je. z nekim tovarišem prispel lej«D oblečen moški, ki se mi je predstavil kot trgovec, Ker je v našem stanovanju ilegalno živel Ivan Milutinovič, mi je bilo takoj jasno, za kakšnega trgovca gre, vendar še pomislila nisem, da je to generalni sekretar KPJ. ((Zvečer smo ga povabili na večerjo. «Kaj pa imate«, je vprašal. ((Belo kavo, z mlečnirii kruhom«. «Rade volje sprejmem, ker imam to zelo rad«. Potem smo dolgo sedeli in se pomenkovali v temi, kajti luči ni bilo... 1NZ. SLAVKO KOLAR V Topolski ulici 14 v I. nadstropju je tov. Tito preživel prva dva dni v okupiranem Beogradu. Od fod je odšel v Zvečansko ulico 44. Tudi Ja hiša je bila prikrita očem, ker je bila umaknjena proti dvorišču. Novi prebivalec Beograda je moral imeti tudi nove dokumente. Nekje so dobili fotografski aparat in fotografije so napravili kar v hiši. Cez nekaj dni je prispel tudi prazen obrazec osebne izkaznice. Neznani tovariš je dobil izkaznico na ime inž Slavka Kolara, predstavnika češke tvrdke «Skoda» iz Zagreba«. Sele kasneje, ko so Nemci po dolgotrajnem in temeljitem iskanju ugotovili, kdo je Tito, objavili njegovo sliko in obljubili pri tem bogato nagrado v zlatu, je gospodar v Zvečanski 44 zvedel, kdo se je mudil v njegovi hiši. In ne samo on. Svetozar Savičevič pripoveduje; — Nekega jutra me je ustavil branjevec iz soseščine, čigar otrokom je Tito kupoval bonbone, in rekel, kazoč na lepak v izložbi: «Gospod Sveto, saj to je tisti vaš sorodnik. Takoj sem ga prepoznal«. «Motiš se, seveda se motiš, to je bil nekdo drug. Tisti je bil hud reakcionar«. Savičevičev prijatelj, zdaj podpolkovnik Branko Medič je živel nekaj dni s Titom v Zvečanski ulici Branko Medič pravi o tem tole; ((Spala sva v isti sobi. Se- PREJELI SMO Naša sodobnost — Leto IV. št. 4. Literarna revija, ki jo izdaja Državna založba Slovenije. Glavni in odgovorni urednik Drago Šega. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-II nadstr. Novi sVet — Slovenski ilustrirani družinski mesečnik, ki izhaja v Chicagu v ZDA. Uredništvo; 1845 West Cermak Road Chicago 8. Documenti di vita italiana Leto VI. st. 54. Izdaja ga pred-sedništvo vlade v Rimu. oddelek Centro di documentazione. veda nisem vedel, kdo je, toda po obnašanju tovarišev, ki so prihajali, sem sklepal, da je kak višji voditelj. Zvečer je bral Dozno v noč...«. »DRINSKI CETOVODJA« Na desni strani dedinskega bulvara stoji majhen muzej, posvečen velikemu datumu jugoslovanske sodobne zgodovine. V tej osamljeni, od zelenja obdani hiši, je bil sprejet 4. .julija 1941 odločilen sklep, da je treba nemudoma začeti z oboroženo vstajo. Vila uglednega Beograjčana m direktorja ((Politike« Vladislava Ribnikarja je bila varen kraj za pomemben in dolg sestanek Politbiroja. — Tovariši so prihajali posamič, vsake četrt ure eden, se spominja Jara Ribnikar. Jaz sem jih počakala na cesti in jih pripeljala v vilo. Vsakikrat sem se morala preobleči, da ne bi bil kdo postal pozoren na moje sprehajanje. Sestanek je trajal ves dan Okrog poldneva sem stopila v sobo in jim prinesla malo suhe hrane. V tej vili je Tito imel razgovor s četniškim vojvodo Javorškim. Pokojni Ribnikar 'e tega pravoslavnega duhovnika in rodoljuba poznal in ga povabil na kosilo v vilo, kjer sta bila Tito in Lola Ribar. Duhovnika je razgovor navdušil in takoj je svojim novim prijateljem dal četniške izkaznice, ki jih je skupaj s pečatom dobil od vojvode Pe-čanca. Tito jth je vzel zase, za Rankoviča, Milutinoviča in Lo-lo. In ko je sredi septembra 1941 odšel na svobodno ozemlje je za vsak primer imel s seboj tudi legitimacijo na ime drinskega četovodje ing. Petroviča. ČUDNI SOSEDJE Tito je v okupiranem Beogradu najdlje, kake tri mesece, živel na Dedinju, v vili inz. Vladimira Nenadoviča. Nedaleč od te vile, kjer je bil tudi glavni partizanski štab, sta stali nemška vojašnica in poslopje nemške obveščevalne službe. Na nasprotni strani so bile vile nemškega komandanta generala Neuheuse na in drugih nemških in kviz-linških poglavarjev. Neke soparne julijske noči je Tito na podstrešju Nenado-vičeve vile dvignil opeko in nestrpno čakal, da bi v mestu nekaj videl. Kmalu je zagledal tisto, kar je želel; velik požar v Grobljanski ulici. Zjutraj je njegov sosed, vojaški poveljnik Balkana besno bil s pestjo po mizi. Pred njim je bilo strogo zaupno poročilo: ((Ponoči, 22. julija je v Beogradu popolnoma pogorela delavnica za popravilo, skladišče rezervnih delov in garaža nemškega avtomobilskega parka 533...» Taistega dne so na več krajih v mestu goreli okupatorjevi kamioni in časniki, zvečer pa so zažgali tudi garažo v Masarykovi ulici. NA BEOGRAJSKIH ULICAH Čeprav so agenti specialne policije prežali po ulicah, da bi našli svoje «stare znance«, je bilo treba kdaj pa kdaj iti na cesto. Tudi Tito je če-sto zapustil hišo, da bi se sestal s sodelavci, ker je moralo njegovo stanovanje ostati strogo tajno. Kadar je šel v mesto, je Tito običajno hodil po najbolj prometnih ulicah. Vedno je bil elegantno oblečen. Cesto je zaradi varnosti nosil tudi temna očala. Nekoč je v glavni ulici opazil, da sta mu za petami dva agenta. Sel je počasi, se ustavljal pred izložbami. Potem ie stopil h kiosku in po nemško glasno zahteval: — Dajte mi najnovejšo številko «Donau Zeitung«. Ustavil se je in jel mirno pregledovati naslove. Potem je počasi vtaknil časnik v žep in brez naglice nadaljeval pot. Agenta sta se obrnila in izginila — kdo bi zalezoval ((Nemca«! Drugič je v restavraciji nasproti tehniške fakultete opazil da ga neki človek vztrajno opazuje in riše. Tito je mirno jedel. Sredi obeda ie vstal in počasi odšel proti kuhinji, kakor stalni gost, ki hoče naročiti kakšno stvar. Potlej je iz kuhinje, potem ko je za natakarja pustil denar, neopazno odšel skozi stranski izhod. Tik pred odhodom na osvobojeno ozemlje se je Tito preselil v Kumadraško ulico. Tu je stanoval tudi Lola Ribar. Hiša je bila majhna, električne luči ni bilo. V sobi so na precej velikem kavču spali Tito, Lola in Ivan Milutinovič. Bombe in revolverje so imeli pri roki 16. septemhra je mimo agentov na železniški postaji prišel mož srednjih let v novi sivi obleki in s klobukom iz zajčje dlake na glavi. Vrhovni komandant, spremljan neopazno od dveh kurirjev, je zapustil Beograd in odšel prevzet neposredno poveljstvo nad partizanskimi e-notami, katerih število je v; tistih dneh naglo naraščalo. A. P. s Tangerjem je novo to, da I se med zainteresiranimi silami pojavljajo tudi sami avtohtoni prebivalci Tangerja — Marokanci, ki težijo za tem. -da bi v svoji deželi sami vladali. Težnja Marokancev po v-resničenju popolne samostojnosti in enotnosti, ki je privedla do nedavnih sprememb v položaju bivšega francosae-ga protektorata — francoskega področja Maroka — se širi tudi na ostale dele Maroka — na špansko področje in na Tanger, ki je prav tako del Maroka. Francozi so z nedavnim priznanjem neodvisnosti Maroka, seveda s klavzulo »medsebojne odvisnosti s Francijo«, pokazali več realizma v obravnavanju afriških vprašanj in to daje Ma-rokancem v drugih področjih Severne Afrike povod, da zahtevajo enak postopek tudi v njihovih področjih, oziroma deželah. Enotnost Maroka se ne more uresničiti vse dotlej, dokler traja španska kolonialna u-prava nad španskim delom Maroka in seveda dokler traja že omenjena mednarodna uprava nad Tangerjem. Čeprav je Francova vlada s svojim priznanjem neodvisnosti in enotnosti Maroka pred kratkim skušala odložiti ali se celo izogniti morebitni priključitvi španskega Maroka u-stalemu Maroku, je s samim tem priznala, da zado-biva maroško vprašanje v Severni Afriki vedno večjo važnost in da bo to vprašanje treba prej ali slej rešiti. Kar se patiče tretjega dela m »roškega ozemlja — Tangerja — je ta odvisen od mnogo bolj zapletenih interesov številnih drugih držav. Tangersko pristanišče, ki ie znano še iz časov Feničanov. Kartažanov, Rimljanov in nato Arabcev. Portugalcev. Spancev, Angležev in na katerega so vrgli oko tudi Italijani, Nemci in Francozi, je postalo mednarodno področje z mednarodnim sporazumom iz leta 1912. Tedaj so prevzele skupno upravo nad tem pristaniščem Anglija, Francija in Španija, ki so to svojo funkcijo potrdile še s tangerskim statutom leta 1923. Tanger je tako postal torišče neomejene in brezkompromisne trgovske tekme, špijonaže. dvomljivih bančnih poslov in finančnih transakcij in celo tekmovanja zainteresiranih sil glede prestiža. Po letu 1928 je bila sprejeta kot četrti partner v upravi tega mednarodnega pristanišča tudi Italija. V začetku druge svetovne FRANCOSKI ZNANSTVENIK RUGKRUN JULES VERNE ATOMSKE IlOHK Najhujša atomska bomba bi lahko bila koristna Tudi v njegovi eksploziv i stila, bi bila zaprta v nekakem ni obliki se atom- lahko uporabi v koristne namene« — tako trdi znani francoski znantvenik Camill Rugeron Pri tem znanstvenik misli na zapletena atomska orožja, katerih eksplozija se vrši v treh fazah. Take bombe so sicer imenovali litijske bombe, po kovini litija. Rušilna moč teh bomb je velikanska, hkrati pa bi lahko postala neverjetno ekonomično pogonsko sredstvo, ker razvija — po najbolj umerjenih proračunih — toploto, ki je več stokrat cenejša od toplote, ki nam jo daje premog. Pri taki atomski bombi je gorivo trojno V sredini je «bomba — zažigalec«, z gorivom urana 235 ali plutona. O-koli nje je tako imenovana ((relejna bomba« t. j. prevodnik eksplozije vršte vodikove bombe, verjetno z litijem in končno obsežna obloga, sestavljena iz navadnega urana z atomsko težo 253, Ta u-ran postane eksploziven le pri izredno visoki temperaturi 5 milijonov stopinj C,, ki jo razvija ze prej omenjena »relejna bomba«. Zdaj si pa oglejmo, kako bi raje, po mnenju že prej omenjenega znanstvenika, uporabili to velikansko energijo, ki je sicer namenjena predvsem za rušenje in uničevanje* v koristno delo, tako da nam bi postala lahko še bolj ekonomična od atomskega reaktor-jo. To se zdi sicer na prvi pogled kot bi se hoteli spuščati v napovedovanja kakršna je pred desetletji pisal Jules Verne. Toda njegov rojak, že prej omenjeni francoski znan. stvenik, trdi, da je to povsem uresničljivo. Tako bombo bi b'lo treba »aktivizirati« in jo spustiti, da eksplodira 3500 m pod zemljo. Kljub njeni velikanski rušilni sili bi ta bomba ne mogla poškodovat’ površine zemlje, ampak bi napravila le velikansko jamo globoko pod lastnem podzemskem rezervoarju. ki si ga je ob eksploziji ustvarila. Amerikanci že grade bombe s trojnim atomskim izgorevanjem. ZSSR pa je take bombe že preizkušala v Sibiriji. Rušilna moč take bombe je e-naka rušilni moči 6'0 milijonov ton eksploziva, bombi, pa ki sta ju Amerikanci odvrgli na Hirošimo in Nagasaki leta 1945, sta imeli rušilno moč komaj kakih 20.000 ton istega eksploziva. 2e ta primerjava nam dovolj jasno pokaže kakšen velikanski ((napredek« so dosegli v jedrski energiji v zadnjih desetih letih. Pa povrnimo se k bombi «60 milijonov ton« in njeni uporabi v miroljubne namene po zamisli Camilla Rugprona. Ko bi to orožje eksplodiralo v globini 3500 m, bi se tu u-stvarila po približnih proračunih jama s premerom 360 metrov in s prostornino 25 milijonov kubičnih metrov* V to jamo bi nato spustili ustrezno količino vode, ki bi se takoj spremenila v paro. ki bi nato lahko poganjala termo-električno centralo na površini zemlje. Samo z eno eksplozijo bi ta termična centrala lahko delovala več mesecev, saj strokovnjak' računajo, da bi temperatura v tej jami znašala okoli 500 stopinj C. pritisk pa 150 atmosfer. Na prvi pogled je 'o precej enostavno, vendar je s tem povezane še vrsta tehničnih problemov, ki pa bi jih sodobna tehnika vsekakor — pa čeprav ne z lahkoto — izvedla. Nič manj zanimiv ni tako imenovani «hidro termo nuklearni načrt« Po tem načrtu bi bilo treba v določeni razdalji od morske obale z eksplozijo atomske bombe ustvariti velikanski lijak, ki bi bil širok okol: kilometer in prav toliko globok. Kakih 500 do 600 metrov od dna tega, da g« tako imenujemo atomskega li zemeljsko skorjo in toplota, I jaka. bi zgradih hidrocentra-ki bi se ob tej eksploziji spro-lo, ki bi jo poganjala morska voda, katero bi v podzemskem predoru dovajali iz morja v lijak. Kot smo rekli za prvi predlog, moramo reči tudi za drugega, da je na prvi pogied tudi zelo enostaven, toda sam francoski znanstvenik pravi, da temu ni tako. Hkrafi pa pristavlja, da se mora človek danes naučiti misliti na »atomski način«. vojne leta 1940 je Franco na račun izredne fašistične konjunkture na lastno pest zasedel Tanger in s tem uničil njegov nevtralni položaj. To stanje je trajalo do konca druge svetovne vojne, ko je bila mednarodna cona v Tangerju obnovljena. Ob obnovi pa je bila izključena iz uprave Italija. Položaj Španije, ki je bii ob koncu vojne šibak, pa je začel ponovno rasti, predvsem po krvavih izgredih v letu 1952, ki jih je Franco izkoristil, da bi utrdil svojo vlogo v tej internacionaliziram coni. Pod izgovorom, da hočejo uvesti red, so tedaj španske čete skupno s francoskimi vkorakale v Tan-gei nakar je bila izvršena revizija statuta. V upravo so bile pritegnjen? * Francija, Španija, Velika Britanija, ZDA Belgija. Holandska, Italija n Portugalska z največjim vplivom Spaniie, ki ji je bila poverjena policijska in obveščevalna služba. Marokanci pri tem niso prišli v poštev, pa čeprav predstavljajo več kot 50 odst. prebivalstva. Mednarodno področje Tangerja šteje namreč 150 tisoč prebivalcev, od katerih je 80.000 Marokancev, 35.000 Spancev, 25.000 Judov in 4.000 Italijanov, ostanek pa si delijo druge narodnosti. V najvišjih organih tanger-ske uprave so predstavniki devetih tujih dežel z dvema Francozoma in dvema Spancema ter tremi drugimi predstavniki v mednarodnem kontrolnem odboru. Mednarodno sodišče pa sestavljata dva francoska, dva španska in po en belgijski, angleški, ameriški Palijanski, holandski, portugalski, švedski in maroški sodnik. Policijsko službo so reorganizirali tako. da je njen poveljnik Belgijec, njegov pomočnik Francoz, komisar za varnost pa Anglež. To pa velja le za «splošno policijo«, dočim ima «posebna policija« špansko poveljstvo Tudi drugi javni posli so v tujih rokah, začenši s financami, davki in drugimi ustanovami javnopravnega m gospodarskega značaja. Za najnovejši razvoj dogodkov v Tangerju je značilen čedalje večji vpliv Franca, kateremu se niti Američani niti Angleži ne protivijo. Predstav-n.ki SZ niso nikoli sodelovali v mešani mednarodni upravi, pa čeprav je bilo to na konferenci leta 1945 določeno. Frankov tisk je v zadnjih letih zahteval revizijo statuta češ dr pripada uprava izključno Španiji. Ker pa je nastalo. ob oživljanju teženj maroškega ljudstva po samoupravi novo ozračje, skuša Franco svoje stališče nekoliko spremeniti in se hoče prikazati Marokancerr kot njihov prijatelj, pa čeprav je znano, da bi hotel s tem le izriniti iz mešane uprave ostale člane in prevzeti oblast sam. V zadnjem času so se ponovno pojavile vesti o možnosti spremembe statuta. Toda do ustrezne konference bi mt,glo prit’ le ob pristanku sodelujočih držav. Ker pa rodoljubne sile v Maroku čedalje glasneje izražajo svoje težnje po združitvi vseh maroških dežel, je jasno, da bo do tega prišlo, vendar ne v obliki, kakršno si jo slik« Franco. Za sedaj bi o tem lahko rekli le to, da bi vso stvar bilo treba prenesti pred OZN. ki naj prilagodijo upravo nad Marokom in Tangerjem novim sodobnejšim zahtevam in načelom. Človeštvo n v novo kameno dobo «Cloveštvo gre prO*i kameni dobi«. Kak hudomusnež bi morda pri tem izrazu mislil, da se bo človek zaradi uporabe atomskega orožja moral dejansko vrniti v jame. v katerih je živel njegov daljni prednik, ki je še uporabljal sekiro iz kamna, nož iz kamna in drugo vsakdanje orodje ki je bilo prav tako iz kamna. Pa ne gre za to. Po napovedih ameriških strokovnjakov Har-risona Browna in Johna R Weira bo čez sto let zavladala na svetu nova doba. ki jo bomo lahko imenovali kamena doba in to bo po mnenju o-menjemh znanstvenikov najbogatejše. hkrati pa zadnje obdobje industrijske civilizacije. V tej dobi bo človek uporabljal kamenje kot vir novih pogonskih sil in zaradi tegi se bo ta doba lahko imenovala kamena doba. Ko sta profesor za geokemijo Harrison Brovvn in strokovnjak za fi-ziopsihologijo John Weir razlagala svojo teorijo, sta poudarjala, da bo naraščanje rojstev, že v enem stoletju privedlo od 2.5 na 7 milijard ljudi. To naraščanje bo povzročilo skorajšnjo izčrpanje vseh klasičnih izvorov energije in zato bo edino neprestan napredek v fiziki omogočil nadaljnje življenje na zemlji. Tudi kar se tiče prehrane teh sedmih milijard ljudi bomo prišli po letu 2 000 do izredno velikih sprememb, seveda v kolikor ne bi kaka atomska vojna preprečila naglega napredka civilizacije ,n nas zares vrgla v zgodovinsko kameno dobo. Po letu 2 000 bo človek pridobival hrano iz številnih morskih rastlin in si bo udomačil celo «morske prašiče«, to je novo zvrst živali, ki se bo pasla po dnu oceanov in morij in bo tako lahko spreminjala — kot danes krava na pašniku — življenjske tvarine iz mikroskopskih rastlinic in živali v zelo bogato hiano. Omenjena znanstvenika o-pozarjata, da se je treba pripraviti na to spremembo življenja preden ne bo prepozno. Hkrati zatrjujeta, da je Sovjetska zveza glede tega mnogo pred drugimi deželami v svetu, kajti ona že danes načrtno usmerja vedno večje število mladih znanstvenikov k študiju fizike in biokemije, torej k znanostim, ki sta ((znanosti bodočnosti«. V tej novi človeški dobi bodo baje imele precejšnjo besedo ženske, kajti one so najbolj podjetn« in najbolj pripravljene za proučevanje novih sredstev aa življenje. X0 i w *•**> -i CAMPOBASSO tr.!*« * Sangr« Por.te Zifto'« Sicirfo Sxmifm ti tfMfgrotiz 'thiafiiro Stasnc Luksemburžan Gaul, zmagova lec včerajšnje etape Pescara -Campobasso začel vzpon na prelaz Forchet-ta Palena. visok 1270 m, kjer je bil postavljen leteči cilj za gorsko nagrado. Iz glavnine, ki je imela že nad 2'35” zamude, je skušal pobegniti Gros-so, kateremu pa poskus zaradi pozornosti »roza majice« Fantinija in drugih ni uspel. Brez uspeha je ostal tudi poskus Couvreurja, da bi se približal ubegli devetonci, med katero se je ze vnela borba za osvojitev gorskega cilja, ki se je zaključila z zmago Gau-la, kateri je za pol kolesa prehitel Montija. Tretji je bil Buratti, četrti Negro, nato Lauredi in ostali. 1’10” za njimi je prišel na vrh Couvreur, 2’3” kasneje Nolten in 3T0" glavnina. Na ravnici med prelazom in Roccaraso se je vodilna peterica združila, medtem ko je glavnina pod vplivom stalnih pobegov znatno pojačala tempo. V naglem spustu je vodeče pri Castel di Sangro dohitel Couvieur, ki je bil v tem trenutku praktično «roza majica«, ker je imela glavnina, med katero je bil tudi Fantini že 3’30” zaostanka. Pri Pon-te Zittola se je začel vzpon proti Rionero SanniBco in zaostanek glavnine je narastel že na skoraj 7’. Na koncu spusta se je vodilni šestorici pridružil še Nolten in vsa sed-morica je začela napad na prelaz Macerone, ki je predstavljal poslednji veliki napor v tej etapi. Iz glavnine so medtem potegnili Defilippis, Ranucci, Grassi in Wagtmans in si pridobili lahno prednost pred o-stalimi. Na ravnici je njihova prednost še narastla čeprav so jo Astrua, Fantini, Magni, Maule, Moser, Fallarini in Clerici poskušali zmanjšati. Tik pod Macerone so bili le še 3’ za volilno sedmorico, med katero ee je medtem vnela ostra borba za osvojitev drugega letečega gorskega cilja v tej etapi na vrhu Macerone Buratti je iztisnil iz sebe poslednje moči in za kakih 10 m prehitel Montija, za katerim so se na cilju zvrstili Couvreur, Gaul in Lauredi. V spustu proti Cantalupo si je Nolten pridobil nekaj 100 m naskoka, katerega pa je 5 km pred Boiano izgubil. 800 m pred letečim ciljem v Boianu so Defilippis, Ranucci, Grassi in Wagtmans dohiteli ubežno sedmorico, glavnina pa je imela še vedno 2’30” zaostanka. Na letečem cilju je bil prvi Wagtmans pred Grassijem in Montijem. V naslednjih kilometrih pred Campobassom je glavnina s Fantinijem na čelu zmanjšala razliko, toda vodečih ni mogla vec dohiteti. Gaul je na zadnjih gričkih pred ciljem z lahkoto dominiral in sam privozil na cilj etape z več kot 1 minuto prednosti pred Wagtmansom, 2’15" pred Montijem in ostalimi. Glavnina z Magnijem na čelu vključno s Fantinijem je privozila 2’43” kasneje, kar pa je Fantiniju še vedno zadostovalo, da je obdržal roza majico. Med etapo je odstopil Jans-senes. Albani in njegovi tovariši iz ekipe, ki je na repu, je privozil na cilj z veliKan-sko zamudo in tudi Spanec Bahamontes, ki je bil na vzpetinah na prvih etapah zelo u-spešen, je izgubil dragocene minute. Zelo pa sta izboljšala v splošni klasifikaciji svoj položaj Gaul in Wagtmans. Jutri se bo karavana kolesarjev premaknila do Salerna. Etapa ne predstavlja posebnih težav in niso predvidena pre- SAH senečenja. Iz Salerna se bodo kolesarji z avtobusi odpeljali v Rim. Vrstni red na cilju 7. etape Pescara-Campobasso (205 km); 1. Gaul (Faema Guerra) v času 6.3?’08” s povprečno hitrostjo 30,971 km; 2. VVagtmans 6.38’09”, 3. Monti 6.39’25”, 4. Grassi, 5. Lauredi, 6. Buratti, 7. Couvreur, vsi s časom Montija, 8. Magni 6.39’51”, 9. Schaer, 10. Sorgeloos, 11. Nen-cini, 12. Padovan, 13. Ernzer, 14. Maule, 15. Moser, 16. Fallarini, 17. Coletto A., 18. A-strua, 19. Fornara, 70. Gagge-ro, 21. Fantini, 22. Graf, 23. Defilippis, 24. Grosso, 25. Clerici, 26. Pettinati, 27. Boni, vsi s časom Magnija. Splošna klasifikacija po 7. etapi: 1. Fantini 38.01’06”, 2. Astrua z zaostankom 30”, 3. Fallarini 59”, 4. Moser 1’23”, 5. Clerici 1’24”, 6. VVagtmans F25”, 7. Fornara 1’37”, 8. Couvreur 1*39”, 9. Buratti 1’49”, 10. Defilippis 2'40”. 11. Brankart | 2’45”, 12. Nencini 3’02”, 13. Ranucci 3’06", 14. Maule 4’04”, 15. Giudici 4'05”, 16. Graf 4’31”, 17. Bartolozzi 4’42”, 18. Monti 5’09”, 19. Magni 5’25”, 20. Sorgeloos 5'30”, 21. Erzner 5'33”. 22. Fabbri 6’10”, 23. Boni 6’33”, 24. Coletto A. 6’42”, 25. Lauredi 7’03”, Zah. Nemčija-Jugoslavija po prvem kolu 3:5 (2) BEOGRAD, 25. — Po PrV®”'_ kolu šahovskega dvoboja hodna Nemčija - Jugo* * . vodi Jugoslavija s 5:3 pri prekinjenih partijah. a vič in Janoševič sta PTemag la Dargo in Hahna, P®1; _ Unzicker - Gligorič, Sc Ivkov, Kleifer - Pirc, Teachh - Trifunovič, Heinicke - a Rellstab - Karaklajic so remis, partiji Lehmann -lič in Kieninger - Udov,5ic P sta bili prekinjeni in se nadaljevali jutri. boks Ccvicchi - Friedench BOLOGNA, 25. prvak težke kategorije 0. chi in boksar srednje kaies rije Italo Scortichim predstavljala glavno Prl . nost boksarske priredi ve, bo 4. junija v Bologni, chi se bo že tretjič sJ^Cnsom nemškim boksarjem , vn0 Friederichom, ki je ne• premagal Američana j nato pa po točkah tesn° nll gubil proti Švedu J°ha"S u s Scortichim pa se bo v Francozom Massonom. 1 svoji kratki karieri . 22 zmag in bil samo štiri* poražen. PLAVANJE Bozon v formi TROYES, 25. — Gilbert,^°i zon je na plavalni prire i v bazenu v Troyesu zbia,7 na 100 m hrbtno v času kar je najboljši letošnji tat na svetu. rezul- Jutri predzadnje nogometnega Ali bo Fiorentini uspelo osLati neporažena? - 180 milijonov za Skoglunda - Preizkušanje mladih moči vana za kakšnega igralca. S takimi številkami se se da lahko igrajo le finanC močni klubi, medtem ko kampanja šibkejših usmerJ na bolj v iskanje dobrih e mentov med klubi nižjih ^ ■ teaorij in tudi med lasi n *n7“ naraščajem. Prav iz tega Tako mislimo mi: Ataianta-Padova ) X Bo-logn-a-Milan 1 2 X F i o-r enti-na-L azio 1 Genoa-Spal • 1 Inter-Napo-li 1 Lanercasi-Juven tus X Novara-Pro Patria 1 Rama-TriesUna 1 Tor i no-Sampdo r i a 1 X Bari-Ca-aliari nevelj- Li vdr no-Pa 1 ermo nevelj. Mod« n-a-Udinese 1 X 2 V en ezi a-San-remese 1 X B.P.D.-Coll.-Samtoen. X 2 Cata-mia-Messina 1 Na zelenih igriščih bo jutri odigrano predzadnje dejanje italijanskega nogometnega prvenstva. Na programu so naslednja srečanja: Atalanta - Padova, Bologna - Milan, Fio-rentina - Lazio, Genoa . Spal, Inter - Napoli, Lanerossi - Ju-ventus, Novara - Pro Patria, Roma - Triestina, Torino -Sampdoria. Glede na to, da je ie znan prvak kakor tudi obe enaj-storici, ki se' bosta iz A-lige preselili v B-ligo, prvenstvo pravzaprav ne nudi več tiste privlačnosti kot doslej, čeprav ni mogoče trditi, da vsaj iz športnega stališča ni več zanimivo■ Zanimanje vseh, ki so doslej verno spremljali njegov potek, je seveda osredotočeno predvsem na Fiorenti-no z upanjem, da ji bo do konca uspelo ostati brez poraza v vsem prvenstvu. Njen jutrišnji nasprotnik je zelo nevaren ne samo zato, ker ie trenutno v dobri formi, temveč tudi zato, ker ima še vedno teoretično možnost, da se plasira na častno mesto v klasifikacijski lestvici. Fio-rentina bo morala zato, kljub temu da igra na domačem igrišču in pred svojim občinstvom, zelo paziti, da se ji prav pred koncem ne spotakne. Toda če je res, da imamo že prvaka in dve žrtvi, pa je tudi res, da so od 6. do 16. mesta v klasifikacijski lestvici možne še velike spremembe, saj so med šesto plasirano Romo in predpredzadnjim La-nerossijem komaj 4 točke razlike. Za prave športnike nudi to dejstvo privlačnost ali pa v pomanjkanju večje, vsaj surogat privlačnosti. Razumljivo pa je, da si posebne borbenosti od enajsto-ric ne moremo več obetati. Večina njih ne živi več za tekoče, pač pa že za prihodnje prvenstvo, kar dokazuje izredno zgodnja oživitev kampanje nakupov in prodaj posameznih igralcev. Seveda ie vsa aktivnost še v fazi tipa- ! n ju. čeprav se v nekaterih J primerih govori že zelo kon- • kretno tudi o milijonih. Tako j naj bi na primer Inter za-1 hteval za Skoglunda, za katerega se zanima Roma, kar ISO milijonov kar predstavlja d osle* največjo vsoto, ki je bila v Italiji kdaj koli zahte- I oga večina enajstoric raz- vklju- v ec miš' in za točke, v svoje postave de moči, da jih preizkusijo ugotove v koliko lahko z m. računajo v prihodnji zoni. Pogosto pride ravno n tak način do odkritja : ranih igralcev, ki že po neke sezonah zaslovijo. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT - ^ KINO PROSEK-KONfOVg: predvaja danes 26. t. ®-ob 20. uri Columbia barvni h1®- ni:/ Igra: RITA HAVVVOR™- KliO SKRHEjgj Rob Boy škotski bandit predvaja danes 26. t. m. z začetkom ob 18. ufl cinemascope barvni film: Sedem nevest za sedem bratov RICHARD5 Igrajo: JANE POWEL, HOWARD KEEL, J. in RUSS TAMBLVN Zelo zabaven in privlačen film MGM. OOOOOOGOOOOOOGGOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOGGGOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOaOOOOCMOO OOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOO' Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 84. Ji| Četrto pogiaviei Alamut: privid, spočetje, rojstvoin usoda Zmaja Alamut sem pisal v Kamniku sredi prijaznih in mirnih ljudi, med katerimi sem si kmalu pridobit vrsto dobrih prijateljev in znancev. In če še pristavim, da sem tam prav takrat spoznal očarljivo deklico, ki mi je kot zena podarila dva sina, sem povedal do.volj. Pisal sem torej pod planinami, sredi prav tako lepe kakor veličastne prirode, ob neprestanem žuborenju Kamniške Bistrice in Nevljice in njunih umetnih odtokov ki dajejo zlasti zvečer in ponoči, ko derejo skoz, mesto, s svojim večnim šumotom okoliša neki nedopovedljiv čar. Pisal sem kot kronist in vendar pod visokim, naravnost neznosnim živčno-«atmosferskim» pritiskom. Ko sem pisal četrto predelavo Alamuta, sem si 14.IX.38. zabeležil v notes. ♦Napeta, živčno napeta tekma med dozorevanjem H b S (= Hasan ben Saba «= Alamut) in možnimi vojno-politicmm zapleti. Najvecji strah, da bi na kakršen koli načm ne poginil prej, preden bi napisal. Od letos pomladi pa vprav zagrizena dirka. Kako bi si oddahnil, ko bi imel definitivno obliko pod krovom Zdaj, te dni, strah, da bi ne izbruhnila prej vojna in H. b. S. ne izšel. Vsaj nekaj izvodov preko meji, v Ameriko, da bi se delo ne izgubilo.« Imel sem občutek, da izvršujem neko neodložljivo misijo, ki mi je bila po usodi naložena in katere izpolnitev se mi je zdela važnejša od življenja. Čutil sem, da sem v posesti vaznih stvari, ki jih moram skozi vse bližajoče se potrese in ruševine, ki sem jih videl prihajati, posredovati znancem. Ko sem med pisanjem od časa do časa prebiral nazaj doslej napisani tekst, sem imel pri tem zelo svojevrsten občutek: zavestno sem bil ves čas pisanja prepričan, da pišem zgodovinski roman in ta podnaslov so nosili tudi vsi trije prvi «prepisi» Alamuta. Pri tem čitanju pa se mi je dozdevalo, da ne raste iz tistega, kar je pod peresom nastajalo, popolnoma točno tisto, kar sem bil nameraval. Tako so se mi zdela prva štiri poglavja nekako bolj pravljična, kakor bi pristajalo tako realističnemu piscu, za kakršnega sem se smatral, a pozneje sem začel čutiti v tekstu še nekakšen podton, kakor da bi bilo nekaj neznanega iz mene ali od koder koli pritihotapilo pod tekst še neki drug, nenameravani smisel. Tako se mi je hotelo zdeti, kakor da bi bil roman istočasno dvakrat pisan in da bi imela vsak stavek in vsaka beseda poleg očitnega še neki meni samemu skrit pomen. Delo se mi je zdelo bolj pravljično, kot bi pristajalo realistu, za kakršnega sem se čutil, in obenem nekako bolj resnično, kakor bi terjala tuja in nam odmaknjena snov. Snov, ki sem jo čutil nekako živo in migotajočo v rokah, si je po zgledu ostalih mojih del sama poiskala in našla svoj slog. V tem pogledu mi je prišla, tako sem čutil, prav moja skoraj popolna nezainteresiranost za kakršne koli slovstvene struje in sloge. Vzgledoval se nisem pri pisanju po nikomer, in sem prepustil snovi, da si je izbrala in utrla lastno strugo, svoj siog in svojo obliko. Moderno leposlovje sem kaj malo poznal in na slovstvene teorije sem se požvižgal. Ko sem leta 1953 predaval v Beogradu o slovenski literaturi, me je doletela čast, da me je veliki srbski pisatelj dr. Ivo Andrič povabil na kosilo. V pogovoru sva prišla tudi na intimnosti pisateljskega ustvarjanja in oba sva istočasno izpovedala, da je stvaritev in nastanek nekega literarnega dela ena izmed največjih avantur, ki jih more biti sodobni človek deležen. Kdor je doumel Goethejevega «Fausta», čigar II. del je marsikdaj tudi komentar k nastanku prvega dela (na primer v citatu o pohodu k »Materam«), ni mogel spregledati, da stvaritev «Fausta» ni nič manjša in nič manj napeta avantura od tistih, ki jih je utegnil doživljati zgodovinski Faust. In takrat, ko sem pisal v Kamniku, reven kot cerkvena miš. ♦Alamut«, bi pri vsem svojem smislu in okusu za avanturo ne hotel zamenjati z nobenim človekom na svetu. Bil sem v nenehnem doživljanju in odkrivanju novega v tolikšni meri zadoščen in srečen, da bi bil mogel zaklicati z umirajočim Faustom: «Trenutek, ostani, prelep si!« Kakor je bil «Alamut» kot celota velika avantura, tako se je slednja ubrano sestavljala iz vrste posameznih avantur, med katerimi je bila poleg potegnjenja «velikega krapa« iz podzemlja, stvaritve Hasana Ibn Sabe, tega duhovna pot do spoznanja «resnice», ki tiči v vrhovnem izreku Izmailcev: «v nič verovati, vse smeti storiti« ali «nič ni resnično, vse je dovoljeno«. 12. Neizbežnost, da napravi Hasan pred nami, čitatelji, to pot, mi je bila že dolgo let jasna. Kdor pozna moje literarno delo, ki je nastalo pred Alamutom, zlasti tisto, ki je zbrano v zbirki «Ai Araf«, bo težko mogel mimo opažanja, kako silen, da, prvenstven pomen ima za avtorja resnica in njeno spoznanje. In ker sovpada začetek mojega resničnega literarnega dela z letom, ko mi je Vidmar v Parizu (1927) posredoval alamutsko ,£>£><> ,nj* - . KkaRJ" snov, nosijo junaki mojih novel bolj ali manj pečat ® 0jce-in doživljanja najrazličnejših obrazov spoznanja in re Nobeden od mojih junakov ne pride do spoznanja '4a‘yseifl koli obraza resnice po zgolj logični ali razumski P° tem junakom je lasten kot podlaga za spoznanje neki c„or,eti pretres, bodisi strahotna prevara v ljubezni (Kalinin v « na pepelnično sredo«, Sergej Ivlihajlovič v «Ljubezni v dr. Krassovvitz, dr. Jug itd. itd.) bodisi nezaslišan P jj^s, družbi ali poklicu (Valentin Karba v «Neznanem c a\\xi^h Milan Jenko v «Zadnjem poizkusu«, Silvin Lončar v « jaStiU ljubezni in TBC« itd. itd.). Sam sem imel priložnost na • pr«' koži spoznati, kako «spodbudno» delujejo taki čustve .^ii tresi na poti k novim spoznanjem življenjskih ali Pra reSniC' e**® Pred kratkim me je neka študentka ljubljanske povprašala po mojem literarnem delu in ob tej Pr“ sVoje sem ji pisal, »da sem mislil vse misli in vse ideologu® sVo-dobe« v svojih junakih. Za sebe privatno sem ob kon iIlSpi-jega univerzitetnega študija napravil enega od t'stin žip<*t rativnih sklepov, ki so mislečemu človeku nekakšen skozi življenje: nikoli in nikdar zaključiti svojega P0** svet in spoznanja o njem, harmonično vključevati v ta.aSt;i i* sleherno novo lastno in tuje spoznanje in odkritje z g)roK°-področja prirodoslovnih znanosti, katere jemljem * vjja p°’ Pri tem grajanju lastnega nazora, ki se povečini ,raZjh krč’?}' stopoma in na pol zavestno, kdaj pa tudi v nenadejan ^jl, sem upošteval veliko bolj fakte, ki sem si jih sam Pre kakor pa že izgrajene hipoteze ali teorije. Osnova tega pogleda na svet, ki se je bil začel nezar^i iP graditi že v otroških letih, je priroda in v tej TieJ?n?,ie *c° veličastni gmoti vesoljnega sestava predvsem življenj ^pi-njen nam najbližji sestavni del, življenje v vseh svojin .^epii festacijah s človeško družbo vred in z njenim sren0ro človekom. V tem prizadevanju sem našel največjo op ^d1 najvišjo tolažbo v velikem mojstru Goetheju, a prav ta v njegovem lastnem učitelju in velikem mojstru Spino (Nadaljevanje siedD