KULTURNO
POLITIČNO
GLASILO
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p, b. D.
LETNIK XXIII. / ŠTEVILKA 44	CELOVEC, DNE 28. OKTOBRA 1971	CENA 2.50 ŠILINGA
Peking dobil sedež v OZN
LJUDSKA REPUBLIKA KITAJSKA JE BILA SPREJETA V SVETOVNO ORGANIZACIJO Z DVETRETJINSKO VEČINO — TAJVVAN IZKLJUČEN IZ ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH
NARODOV
S 76 proti 35 in 14 vzdržanimi glasovi je glavna skupščina OZN sprejela albansko resolucijo, po kateri bo imela Kitajska svoj sedež v varnostnem svetu svetovne organizacije in polno članstvo v Organizaciji združenih narodov, hkrati pa so iz svetovne organizacije izključili Formozo.
To odločitev je v torek ves svet označil — tudi Vatikan — kot realistično in kot najhujši poraz Združenih držav Amerike v 26-letni zgodovini OZN, istočasno pa, kot naj-. večji diplomatski uspeh Pekinga po letu 1949. Prav tako je izključitev Formoze prvi primer v 26-letni zgodovini Združenih narodov.
V Pekingu je v torek poslevodeči zunanji minister Či Peng-fej žurnalistom dejal, da bo Kitajska kmalu poslala v New York svojo delegacijo. Ameriški glavni predstavnik v OZN Bush je imenoval sprejem Kitajske kot „sramoto“ za Združene narode. Predstavnik nacionalne Kitajske (Tajwana) pa je že pred glasovanjem iz protesta zapustil sejno dvorano.
KISSINGER ODPOTOVAL IZ PEKINGA
Po šestdnevnih pogovorih, za pripravo obiska predsednika Nixona, je posebni svetovalec Kissinger v torek zapustil Peking in se vrnil v VVashington. Posebno letalo ameriške delegacije je v torek zgodaj zjutraj zapustilo Peking, malo pred izglasovanjem glavne skupščine Organizacije združenih narodov o sprejetju Ljudske republike Kitajske in izključitvi Tajwana iz svetovne organizacije.
VELIKO SLAVJE V BELJAKU:
Ob odprtju veličastnega »Kongresnega
doma"
M. KUMER:
Moje delo v Kmetijski zbornici
Leta 1966 me je Skupnost južnokoroških kmetov izvolila drugič za zastopnika naših ljudi. Na prvem občnem zboru je bila zaobljuba, v kateri smo zbornični svetniki svečano izjavili, da bomo nepristransko in nesebično delovali v prid kmetijstva in spoštovali deželne in državne zakone. Nato smo prešli na volitev prezidenta.
Držal sem se navodila in šege mojega Predhodnika dr. Mirta Zvvittra, da je treba manjšini držati vedno z najmočnejšo skupino, ker le ta more manjšini kaj dati in da se mora manjšinski zastopnik ob vsaki priliki oglasiti k besedi, da frakcija govori, pa čeprav obstoja samo iz enega člana. Zato sem pri volitvi predsednika oddal glas zanj in mu to pred volitvijo tudi povedal. Po volitvi je bila priložnost podati frakcijsko izjavo. V olikani velikodušnosti so dali najmanjši frakciji najprej besedo. Šel sem k govorniškemu pultu in povedal jasno in razumljivo, da južnokoroški kmetje sestavljamo poseben del koroških kmetov, ki imajo sicer s kmeti ostale Koroške podobne gospodarske Probleme, ki pa imamo še svojo posebnost, da smo pripadniki slovenske narodnosti, katero hočemo tudi svojim potomcem izročiti. K tej ohranitvi naj pripomore tudi javna roka z izpolnitvijo vseh paragrafov člena 7 državne pogodbe. Tam je govora o slovenskem šolstvu, med drugim je mišljeno tudi strokovno šolstvo. Imamo gospodinjske šole s pravico javnosti v Št. Rupertu pri Velikovcu in Št. Jakobu v Rožu. Fantovska kmetijska šola v Podravljah še vedno čaka na pravico javnosti. To je prava manjšinska kmetijska sola in je že skrajni čas, da ji pravico javnosti podelijo, in da vse te strokovne šole s strani dežele ali države primerno podprejo. šole potrebujejo učila, učenci pa štipendije za nakup šolskih potrebščin.
O novem predsedniku gre glas, da je strog, a pravičen. Zato je dobil tudi glas Skupnosti južnokoroških kmetov. Upamo, da nas bo Kmetijska zbornica imela za enakopravne in na južnem Koroškem še bolj Pospeševala gospodarski napredek, saj se je naše ozemlje še do pred nedavnim imenovalo gospodarsko zaostalo in se je šele Pred kratkim preimenovalo v razvojno vredno ozemlje (entwicklungswurdig). Tudi v juž-nih krajih Koroške naj zbornica nadaljuje z ustanavljanjem preusmeritvenih skupnosti in nudi kmetom strokovne nasvete in denar-n° pomoč pri preusmeritvi njihovih kmetij na specializacijo v živinorejo ali pa kako drugo bolj donosno panogo kmetijstva.
V ravnini je potrebna zložitev zemljišč z Paralelnimi mejami parcel in dobrimi poljskimi potmi. V gorah pa je tovorna pot itak Predpogoj za gospodarski obstoj tamkajš-njih kmetov. Do vsake kmetije naj pride tovornjak, v vsako gorsko naselje je treba naPeljati telefon. Tega kmetje ne zmorejo sami, tu je treba izdatne pomoči javne roke. Agrarna okrajna oblast in pa Kmetijska zbornica naj delata tu z roko v roki.
^javljam, da hočem na podlagi enakopravnosti in pravičnosti do južnokoroških kmetov konstruktivno sodelovati v Kmetij-ski zbornici.
Razen efavpejevskih so vsi zbornični svetli vzeli moj nagovor z zadovoljstvom na Znanje, nekateri so celo ploskali. Po zboru ba je pristopil predsednik k meni in dejal: boste kaj posebnega potrebovali, se o-brnite naravnost name. Po možnosti vam b°m ustregel." Dejal sem, da bi bil rad zakopan v živinorejskem in rastlinogojskem °dboru zbornice, čeravno samo s posvetovalnim glasom. Ugodil je mojemu predlogu 'n so me potem vedno vabili na seje in iz-,6te teh dveh odborov. (Dalje prihodnjič)
V Beljaku je bilo preteklo soboto nepopisno navdušenje ob odprtju kolosalnega ..Kongresnega doma".
Pravzaprav so se začele slavnosti že v petek zvečer s tiskovno konferenco, na kateri so: župan mesta in člani mestnega sveta podali avstrijskim žurnalistom celoten pregled nastanka te sijajne zgradbe. Tako je, na primer župan inž. Josef Resch dejal, da se je z izgradnjo tega „Doma“ uresničila želja Beljaka, ki bo prinesel mestu v prihodnje novega zagona v kulturnem kot v gospodarskem pogledu.
Notranjost ..Kongresnega doma" je bila za te svečanosti olepšana s cvetlicami. Nekateri deli, posebno vhodi z dravske strani so bili posejani s pravimi pravcatimi malimi vrtovi rož: za to so porabili 2000 lončnic in zelenih rastlin, čez sto primerkov barvnega namizja in preko deset tisoč cvetlic. Vse to cvetje in rastline so koroški vrtnarji uredili v fantastično cvetočo lepoto, ki je sedaj na ogled tudi ostalemu prebivalstvu na posebni cvetlični razstavi.
Potem ko so deset minut pred pričetkom proslave povabljeni gostje zasedli svoja mesta, je točno ob napovedani uri (ob desetih) prispel, viharno pozdravljen, v veliko dvorano »Kongresnega doma" zvezni predsednik Franz Jonas.
Slovesnost so začeli Dunajski filharmoni-
ki, ki so pod vodstvom dirigenta prof. Josefa Kripsa, z izredno interpretacijo zaigrali Beethovnovo Leonorino uverturo št. III.
Beljaški župan inž. Resch, ki je najprej pozdravil došle goste od blizu in daleč, med njimi državnega predsednika Franza Jonasa, podkanclerja inž. R. Hauserja, ministra Fruhbauerja, deželnega glavarja Simo, jugoslovanskega veleposlanika Vošnjaka, krškega škofa dr. J. Kostnerja in nešteto drugih veljakov javnega, kulturnega, gospodarskega in političnega življenja, je med drugim dejal, da so to hišo sezidali v rekordnem času 420 dneh. ..Kongresni dom“ bo odslej igral pomembno vlogo v kongresnem življenju dravskega mesta. Pa ne samo kongresno življenje, marveč tudi prosveta in kultura bosta dobila novih impulzov. Za mesto pomeni obstoj te hiše gospodarski dejavnik prvega reda, saj se bo s tem turizem še povečal. Ta „Dom“, na stikališču treh velikih ljudstev bo izpolnil tudi funkcije prijateljskega povezovanja med našimi sosednjimi narodi.
Po kratkem nagovoru in blagoslovitvi škofa dr. J. Kostnerja in superintendanta Pel-larja, je deželni glavar Sima povedal tole:
„Pri otvarjanju številnih kulturnih ustanov po letu 1945, so na Koroškem zgradili 22
(Dalje na 5. strani)
Volilne priče za Kmetijsko zbornico
JE TREBA IMENOVATI DO SREDE,
3. NOVEMBRA!
Skupnost južnokoroških kmetov opozarja vse svoje pooblaščene zastopnike po občinah (Zustellungsbevollmachtigter Vertreter), ki so vložili kandidatne liste za krajevni kmečki odbor, da morajo do srede, dne 3. novembra 1971, za vsak volilni lokal svoje občine imenovati po dve volilni priči (Wahl-zeugen). Volilne priče imajo dolžnost, da v imenu liste ..Skupnost južnokoroških kme-tov“ nadzirajo potek volitev.
Volilne priče je treba prijaviti predsedniku občinske volilne komisije. Vsaka volilna priča dobi od njega izstavljeno izkaznico, s katero ima vsak čas dostop na volišče.
Premier gospa Indira Gandhi na Dunaju
Navdušen sprejem je pripravil v torek Dunaj ministrski predsednici gospe Indiri Gan-dhijevi, ki je prišla v Avstrijo na tridnevni
državni obisk. Na letališču v Schvvechatu se je zbrala velika množica Dunajčanov, ki so z zastavicami v rokah viharno pozdravljali odlično gostinjo iz prijateljske Indije. Indijski otroci so pozdravili svojo vladno voditeljico s tem, da so ji okrasili vrat s cvetličnim vencem. Tudi zvezni kancler dr. Kreisky se je za kratek čas olepšal po daljnjevzhod-nem običaju — njemu so obesili čez ramo cvetlični venec.
Gospa Indira Gandhi je'prispela v avstrijsko glavno mesto v torek, ob 15.30 z letalom Air-lndia, in sicer direktno iz Bruslja, kjer je bila na uradnem obisku v Belgiji. Ministrsko predsednico so pričakali na letališču, poleg zveznega kanclerja dr. Kreiskega, še podkancler Hauser, zunanji minister Kirchschla-ger in indijski veleposlanik Trevedi.
Predno je odletela iz Bruslja na Dunaj, je Indira Gandhi na tiskovni konferenci še enkrat poudarila, da je Indija pripravljena pogajati se s Pakistanom.
Kljub izredno napetemu položaju med Indijo in Pakistanom, se je indijska ministrska predsednica gospa Indira Gandhijeva podala na tritedensko uradno potovanje po Evropi in Severni Ameriki. Prva postaja je bil uradni obisk v Belgiji (tri dni). Iz Avstrije bo šla predsednica v Veliko Britanijo, Združene države Amerike, Francijo in Zahodno Nemčijo.
LETALA ZDA PO POMOTI OBSTRELJEVALA POLOŽAJE SAJGONCEV
Ameriški lovski bombnik je po pomoti obstreljeval z 230-kilskimi bombami južnoviet-namsko vojaško postojanko, v kateri je bilo 18 vladnih vojakov ubitih, sedem pa ranjenih.
Krščanska kulturna zveza v Celovcu
Slovenska prosvetna zveza v Celovcu
vabita na
pevski koncert
v soboto, 6. novembra 1971, ob 20. uri v kinodvorani v Bistrici v Rožu in v nedeljo, 7. novembra 1971, ob 19. uri v farni dvorani v Škocijanu.
Pel bo Komorni moški zbor iz Celja pod vodstvom prof. Egona Kuneja. Gostujoči zbor je nosilec Gallusove plakete, kar je najvišje odlikovanje za amaterski pevski zbor v Sloveniji. To pa je hkrati najboljši dokaz, da bomo imeli priložnost prisluhniti pesmi enega najboljših pevskih zborov v Sloveniji.
K številni udeležbi vabita prireditelja.
OD TEDNA DO TEDNA
ITALIJANSKA VLADA URESNIČUJE
JUŽNOTIROLSKI PAKET
Predsednik vlade Colombo je v palači Chigi sprejel predsednika južnotirolske Ljudske stranke dr. Magnaga, s katerim je razpravljal o vladnih ukrepih za „uvedbo člena 111“ „paketa“ za Južno Tirolsko, ki se nanaša na volilna okrožja za izvolitev senatorjev in kar bi moralo biti določeno še ta mesec.
Dr. Magnago je obrazložil stališče svoje stranke in podčrtal nujnost, da bo tudi ta zakonski predlog čim prej predložen parlamentu. Končno je predsednik Ljudske stranke izrazil pričakovanje svoje stranke za rešitev vprašanj, ki jih je obrazložil in ki jih vlada že preučuje.
Glasilo južnotirolske Ljudske stranke „Volksbote“ je 10. oktobra 1969 objavilo vsebino „paketa“, v kateri je pod poglavjem ..Bivališče, volilna pravica in namestitve" tudi naslednje določilo:
»Sprememba volilnega okrožja za volitve v senat, da se omogoči vstop predstavnikov italijanske in nemške jezikovne skupine bo-zenske pokrajine v parlament v »sorazmerju z njuno številčnostjo11.
Iz objavljenih vesti izhaja, da se je predsednik vlade Colombo obvezal, da bo vlada še ta mesec odobrila zakonski predlog, ki bo določal, da se tudi v senat izvoli predstavnik nemške jezikovne skupine in to kljub drugačnim določilom splošnega zakona o volitvah v italijanski parlament. Gre skratka za nadaljnji korak v izvajanju »paketa11 za južnotirolsko manjšino, ki predvideva poleg ustavnih sprememb statuta dežele tudi spremembe nekaterih drugih zakonov.
S tem v zvezi pa je tudi zanimivo, da v tem primeru ni nobenih težav, da lahko predsednik vlade Colombo sprejme predstavnika te manjšine in ni niti govora o »pomanjkanju časa11, na kar pa se sklicujejo, ko gre za nič manj upravičene zahteve slovenske skupnosti v Italiji, ki na sprejem pri predsedniku vlade čaka že dobrega tričetrt leta.
LETEČE TELO JE STRMOGLAVILO
V BOSNI
Jugoslovanska javnost je bila precej radovedna in zaskrbljena, ker so se na nebu že kaka dva tedna pojavljala nedoločena leteča telesa (znanstveniki so jih označili s siglo NLP), katerih izvora si znanstveniki niso znali pojasniti. Danes so vojaški strokovnjaki končno dobili priložnost, da ugotovijo naravo teh skrivnostnih »letal11, ko je eno izmed njih strmoglavilo v bližini mesteca Bijaljina v Bosni.
Izvedenci vojaškega letalstva, ki so takoj prihiteli na kraj, so baje našli kompliciran sistem naprav, katerega izvor skušajo ugotoviti. Dosedaj se še ni izvedelo, kaj so pravzaprav našli vojaki, ker je preiskava strogo tajna. Domneva pa se, da gre za naprave balona, ki so ga uporabljali v meteorološke ali vohunske namene.
General jugoslovanskih letalskih vojnih sil Stevan Roglič je v intervjuju s časnikom »Večerne novosti11 izjavil, da bi bilo nevarno pojasniti javnosti izvor NLP. Časnikarji so tudi
prosili generala naj pove ali so bila, po njegovem mnenju, ta »letala11 na kakšen način povezana z manevri jugoslovanske armade, a Rogič je odvrnil: »Na tako vprašanje si ne morete pričakovati odgovora11.
PRVA ATOMSKA ELEKTRARNA
V JUGOSLAVIJI
Prva jedrska elektrarna v Jugoslaviji pri Krškem bo zgrajena do leta 1977. Po informacijah, ki so jih obravnavali na seji odbora za urejanje vprašanj posebnega družbenega pomena v elektrogospodarstvu so v zaključni fazi priprave tehničnega gradiva, do konca novembra pa bo pripravljen komercialni razpis.
AGNEW V ATENAH
Ameriški podpredsednik Spiro Agnew (grškega rodu; njegovo pravo ime je Spirido-nis Anagnostopulos) je na uradnem obisku v Atenah, kjer so mu oblasti priredile veličasten sprejem, kakršnega protokol predvideva za državnega poglavarja. Odredili so celo šolske počitnice, medtem ko so javne urade zaprli že opoldne.
Glavna tema pogovorov, ki jih je Agnew imel s predsednikom atenske vlade Papa-dopulosom, je bila gospodarska in vojaška pomoč ZDA grškemu režimu. VVashington naj bi v zameno zahteval vsaj delno omilje-nje političnega terorja ter uvedbo nekaterih malenkostnih oblik demokracije.
ITALIJA BO VOLILA NOVEGA
PREDSEDNIKA
Letošnjega 9. decembra se bodo v Rimu sešli obe poslanski zbornici ter 58 delegatov iz 20 dežel Italije, da na skupnem zasedanju izvolijo novega državnega predsednika.
Za prvi dve glasovanji je potrebna dvotretjinska večina (673 glasov), dalje pa navadna (505).
Letos se krščanski demokrati zelo prizadevajo, da bi prodrli s svojim kandidatom. Pravzaprav imajo kar dva: sedanjega zunanjega ministra Mora in predsednika senata Fanfanija. Ker je izvolitev precej odvisna od komunistične stranke, sta oba politika že pohitela v zadnjem letu v Moskvo, da se tam predstavita in seveda zraven tudi priporočita.
List »II Manifesto11, glasilo razkolne komunistične levice, je že vedel povedati, da se Fanfani pogaja s komunisti za podporo. Ker v zunanji politiki ni ravno prevelik zagovornik Atlantske zveze, bi utegnil z blagoslovom Moskve tudi končno prodreti.
Italijanska komunistična partija je na pisanje lista »II Manifesto11 odgovorila, da se njeno vodstvo sicer še ni odločilo, katerega kandidata bo podprlo, bo pa pomagalo do zmage tistemu, ki ji bo nudil več zagotovil in dal več koncesij.
VZHODNONEMŠKA VLADA ZAHTEVA
SPREJEM OBEH NEMČIJ V OZN
Glasilo vzhodnonemške partije »Neues Deutschland11 je objavilo memorandum vlade Nemške demokratične republike, ki je bil poslan tajniku OZN U Tantu za spre-
jetje v Združene narode obeh nemških držav, »na osnovi mednarodnega prava in listine OZN11.
Memorandum zavrača vsako koncepcijo »izrednih mednemških odnosov11, na kar se sklicuje zahodnonemška vlada upoštevajoč »obstoj dveh Nemških držav in enega samega nemškega naroda.11 Pri tem memorandum poudarja, da sta Zvezna republika Nemčija in Nemška demokratična republika dve neodvisni in suvereni državi, ki imata različen socialni in politični režim in ki pripadata dvema različnima vojaškima pogodbama. Zato vzhodnonemška vlada naglaša, da načela suverenosti in neodvisnosti obeh držav predstavljata mednarodno juridično osnovo, na kateri sta sloneli srečanji med predsednikoma vlad Brandta in Stopha in predstavljata tudi osnovo sedanjih pogajanj med uradnima vladnima delegacijama.
ZDRUŽENI NARODI OBSODILI IZRAEL
Odbor združenih narodov, ki je na pooblastilo glavne skupščine OZN proučil življenje Arabcev na zasedenih področjih, je obsodil Izrael, »da grobo krši človeške pravice11. Odbor sestavljajo predstavniki Somalije, Jugoslavije in Cejlona. Kot poročajo iz New Yorka, je predstavnik izraelske delegacije pri OZN takoj zavrnil obtožbe odbora in izjavil, da so »škodljiva neresnica11 in „laž-njiva propaganda11.
V	resnici pa je Izrael že ob umestitvi tega odbora pred tremi leti prepovedal članom vstop na zasedena arabska področja. Zato so morali predstavniki odbora zbrati zadevne informacije v raznih arabskih državah in v taboriščih arabskih beguncev. Odbor je ugotovil, da izvaja Izrael aneksionistično politiko in naseljuje Izraelce na arabskem zasedenem ozemlju.
IZJAVE IZRAELSKEGA OBRAMBNEGA
MINISTRA MOŠE DAJANA O POLOŽAJU
NA BLIŽNJEM VZHODU
Izraelski obrambni minister Moše Dajan je izjavil, da, „če bi izraelska vlada vprašala za moje mnenje o vprašanju, ali je bolje sprejeti ultimatum predsednika Sadata za rešitev spopada do konca leta, ali pa obnoviti sovražnosti, bi odgovoril, da je bolje obnoviti sovražnosti11. Nato je Dajan izjavil, da, če bi ga Sadat vprašal za mnenje, bi mu svetoval, naj ne začne z napadom, ker bi bila nova vojna mnogo bolj nevarna za Egipt kot za Izrael. Kljub temu pa je izraelski obrambni minister ob zaključku poudaril, da je prepričan, »da bo prekinitev ognja trajala še dolgo časa11. Poleg tega je Dajan v zvezi z vprašanjem delnega sporazuma z Egiptom naglasil, da nobeno mednarodno jamstvo ne more nadomestiti lastne obrambe na varnih mejah. Poudaril je tudi, da ne verjame, „da bodo ameriški dečki prišli u-mirat v Izrael, da bi branili državo pred arabskim napadom11. Po njegovem mnenju je vsako mednarodno jamstvo »samo iluzija11.
EBANOV SESTANEK Z ROGERSOM
V	Tel Avivu pozorno proučujejo Roger-sove izjave o sestanku z izraelskim zunanjim ministrom Aba Ebanom, ko je dejal, da morajo sedaj ZDA ponovno proučiti svoje vojaške obveznosti do Izraela zaradi obljube Sovjetske zveze, da bo dobavila novo orožje Egiptu. Znano je, da Nixonova uprava že
leto dni noče izročiti Izraelu lovskih bombnikov »phantom11 za »ohranitev vojaškega ravnovesja na Bližnjem vzhodu11. Doslej so v VVashingtonu sicer poudarjali, da se ravnovesje sil še ni spremenilo in da zato Izrael ne potrebuje novih bojnih letal. V izraelskih političnih krogih menijo, da je Ro-gers s svojo izjavo hotel odgovoriti na sklep Sovjetske zveze, da okrepi vojaško moč Egipta, potem ko so ZDA ustavile dobavo orožja Izraelu. Poleg tega pa pripominjajo, da je Nixonova uprava sedaj pod pritiskom kongresa, kjer je 70 od 100 senatorjev podpisalo resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnjo dobavo »phantomov11 Izraelu.
OSTRI SPOPADI OB MEJI MED
UGANDO IN TANZANIJO
Predstavnik predsedništva ugandske republike je v Kampali sporočil, da je topništvo sosednje Tanzanije obstreljevalo in bombardiralo ugandsko ozemlje.
Predstavnik je izjavil, da sta zaradi bombardiranja izgubila življenje dva jetnika v nekem zaporu ob meji in da je neki vojak bil zelo hudo poškodovan (eksplozija bombe mu je odnesla roke in noge). Bombardiranje se baje nadaljuje v bližini vasi Kika-gati, 400 kilometrov južnozahodno od Kam-pale v bližini meje.
Ti incidenti so prekinili premirje, ki je trajalo že od avgusta, ko so na meji med državama nastali prvi ostri spopadi. Kampal-ske oblasti so tudi tedaj javile, da so letala sosednje države bombardirala kraj Kikaga-ti. Do spopadov je prišJo, ko se je po oboroženem udaru, ki ga je izvedel sedanji ugandski predsednik Ken Idi Amin, bivši predsednik Milton Obote zatekel v Tanzanijo.
GOSPODARSKE TEŽAVE V EGS
Komisija gospodarske skupnosti v Bruslju je v svojem mesečnem poročilu ugotovila, da vlada v državah EGS negotovost na denarnem področju, da gospodarstvo počasi napreduje in da še vedno pritiska inflacija. Komisija pravi, da so Nixonovi gospodarski in denarni ukrepi od 15. avgusta znatno poslabšali prikrito svetovno denarno krizo. Zaradi teh ukrepov in zaradi zaostritve denarne krize, ugotavlja komisija, so posamezne države gospodarske skupnosti sprejele ločene denarne ukrepe, kar lahko »predstavlja resno nevarnost za nadaljnji proces gospodarske in denarne združitve11.
Po poročilu komisije je položaj najslabši v Italiji, kjer stalno upada industrijska proizvodnja.
KONFERENCA AFRIŠKIH DRŽAV
V ADIS ABEBI
27 afriških držav, navzočih na afriški ministrski konferenci v Adis Abebi, je sestavilo program, ki bo predložen na tretjem zasedanju »Konference združenih narodov o trgovini in razvoju11. Program sloni na načelu, da je »Afrika najmanj razvito področje in da bi morala zato uživati, v primerjavi z o-stalimi državami v razvoju večjo pomoč11. Afriške države bodo na omenjenem zasedanju zahtevale tudi ustanovitev posebnega sklada za industrializacijo in tehnično kooperacijo.
Tuje orožje in mučenje gverilcev na Severnem Irskem
Poleg zaplenitve češkoslovaškega orožja v Amsterdamu in javne obtožbe o mučenju v ulstrskih taboriščih je britansko in predvsem severnoirsko javnost presenetila še druga vest, ki jo je posredoval „Evening Standard": list poroča namreč, da se britanska obveščevalna služba ukvarja s problemom plačancev, ki naj bi jih najela severnoirska organizacija IRA in ki naj bi pomagali ulstrskim gverilcem v boju proti britanskim oblastem. Vest je imela seveda precejšen odmev, še posebno ker britanska vlada ni posredovala izidov raziskav o ostalih dveh zadevah, kot je bilo napovedano.
Odložitev britanske vlade v zvezi s posredovanjem izidov raziskav pravzaprav ni presenetila nikogar. Obe zadevi sta bili tako sveži in tako kočljivi, da si je bilo skoraj nemogoče pričakovati takojšnjega pojasnila. To pa še ne pomeni, da v zvezi z zaplenitvijo orožja in obtožbo o mučenju ni nobene nove vesti. Kar se tiče orožja napovedujejo nekateri opazovalci politične zapletljaje
med britansko in češkoslovaško vlado, čeprav se London trenutno izmika uradnim poročilom ali protestom in skuša zadevo obravnavati neuradno. Češkoslovaška uradna tiskovna agencija Ceteka je uradno zanikala, da bi Češkoslovaška dobavljala Severni Irski orožje, pri tem pa ne omenja zaplembe orožja v Amsterdamu. Britanska vlada je baje izrazila upanje, da bodo praške oblasti sodelovale v zvezi z uvedeno raziskavo o zaplenjenem orožju in da bo celotna zadeva zaključena pred obiskom češkoslovaškega zunanjega ministra Jana Marka, ki bi moral dospeti v London 15. ali 16. novembra.
Britanske oblasti so seveda še zaostrile policijsko nadzorstvo v Ulstru. Policija pregleduje vsa letala in ladje, ki so namenjena v Ulster. Posebnega pregleda so deležne tudi krste, v katerih prevažajo v domovino Irce, ki so umrli v Angliji. (Vsako leto potuje preko britansko-ultrske meje skoraj 500 krst). V tem trenutku je skoraj nemogoče,
da bi policiji ušla tudi najmanjša količina orožja.
Ulstrska poslanka Bernardette Devlin je v izjavah v parlamentu povezala zaplembo o-rožja in polemiko s tem v zvezi ter mučenje v koncentracijskih taboriščih. „Napadi na britanske vojake se bodo nadaljevali — in do tedaj bodo ulstrski gverilci nabavljali o-rožje," je dejala, »dokler ne bo gotovo, da so obtožbe o mučenju jetnikov v taboriščih neutemeljene." Devlinova je dalje posredovala imena številnih policistov, za katere je znano, da kruto mučijo jetnike.
Nekoliko »grobo" zasliševanje jetnikov pa je zagovarjal laburist Reginald Paget, ki je izjavil, da »ga način zasliševanja in razni pripomočki pri tem ne skrbijo, dokler dobljeni podatki omogočajo, da se britanskim vojakom reši življenje11. Britanski notranji minister Maudling, ki je sporočil vest o odložitvi uradnih izidov raziskav, je tudi povedal, da vodi raziskavo v zvezi z mučenjem komisija, kateri predseduje Edmund Com-tom (ta je že pred nekaj leti vodil raziskavo o krutostih in mučenjih v zaporih).
Vest v zvezi s plačanci je sicer bolj podobna mednarodnim detektivkam o delu
tajnih služb, kot pa stvarnosti v Severni Irski. Časopis »Evening Standard11 posreduje sicer precej točne podatke, ki jih pa ne utemeljuje v zvezi z najemanjem plačancev. IRA in druge manjše gverilske organizacije naj bi iskale in najemale ljudi, ki so se bojevali v Afriki, še posebno v Kongu, ali celo v Vietnamu. Potrebovala naj bi jih predvsem za uporabo kompliciranega orožja in za spoznavanje najbolj zapletenih gverilskih tehnik. Poleg tega naj bi plačanci služili tudi za mednarodne stike.
Drugi del dogodkov se medtem odvija na Nizozemskem, kjer policija vztrajno išče Davida Mcčonnella, 33-letnega voditelja naj' skrajnejšega krila organizacije IRA. Mcčon-nella so takoj ob zaplembi orožja sumih' naj bi bil predstavnik gverilcev, ki je bil zadolžen za sprejem orožja. Kljub takoj razpredeni mreži pa policiji ni uspelo, da bi ga ujela. Z gverilskim voditeljem naj bi bila 23-letna študentka Moira McGuire iz Dublina. Tudi o njej ni sledu. Našli so sicer avtomobil, s katerim naj bi se bila pravočasna izmuznila agentom, do sedaj pa policiji ni uspelo dokazati, da sta kakorkoli povezana z zaplembo orožja.
.Slovenščina je naša materinščina”
Na kratko želimo opisati razmere, v katerih se učijo materinščine učenci iz devetih porab-skih vasi, kjer živijo naši rojaki.
Na Madžarskem je za pouk narodnostnih manjšin sprejeta sorazmerno preprosta rešitev. Otroci slovenskih staršev iz Porabja imajo od prvega do osmega razreda tri, oziroma štiri ure slovenščine. Večina otrok, ko pride v prvi razred, že govori slovensko, ker je doma pogovorni jezik v slovenskem narečju. Naloga učitelja je, da postopoma, iz razreda v razred, dodaja k še znanim besedam nove pojme, obrazloži slovnico in učence seznani s slovensko književnostjo.
Za vseh osem razredov šole so na voljo knjige, ki jih je izdala Založba šolskih knjig v Budimpešti. K temu dodajmo še slovenski krožek na gimnaziji v Monoštru, kjer se slovenski dijaki prostovoljno podrobneje seznanjajo s slovnico in književnostjo. To pa je skorajda vse, kar sodi v šolstvo na narodnostno mešanem področju v slovenskem Porabju na Madžarskem.
373 OTROK IN SEDEM UČITELJEV
Ko smo se te dni pogovarjali z učitelji, Poučujejo v slovenskem jeziku na šolah v Stevanovcih, Monoštru, Gornjem Seniku, Sakalovcih in Slovenski vesi, so prišla v o-spredje pereča vprašanja, ki spremljajo pouk slovenščine na porabskih osnovnih šolah. Letos je v omenjenih petih šolah 373 otrok, za kar imajo sedem učiteljev. Učitelji so študirali slovenščino v Szombathelyu in Budimpešti, svoje znanje pa izpolnjujejo
Šibenik podaril pevki Bakerjevi trdnjavo
Sibeniška občina je dala na razpolago znani pevki Josephine Baker srednjeveško trdnjavo in del zemljišča, ki jo obdaja. Znana francoska pevka ameriškega porekla je dejala, da namerava uporabiti trdnjavo sv. Nikolaja kot muzej svoje dobrodelne ustanove za pomoč mladini, na zemljišču okoli gradu, pa bo zgradila ..mladinsko univerzo'1, ki bo sprejemala otroke iz vseh držav, in Upravni sedež njene ustanove.
Josephine Baker, ki je posvojila dvanajst otrok raznih narodnosti, je v zadnjih časih zabredla v hude finančne težave, kar jo je Prisililo, da zapusti svoj grad „Milandes“ v Burgundiji v Franciji.
na vsakoletnih seminarjih, ki jih organizirata mariborska pedagoška akademija. Osnovni problem je zlasti v pomanjkljivem znanju slovenskega jezika, čeprav so učitelji študirali slovenščino. Tega se prav dobro zavedajo, zato so mišljenja, da se bodo razmere izboljšale, ko bodo doštudirali mladi iz Porabja.
Drugo vprašanje so šolske knjige. Trenutno še niso dobili napovedanih novih učbenikov za tretji in četrti razred, za knjige v petem in šestem razredu pa smatrajo, da so prezahtevne. Kako so opremljene šole, pove dejstvo, da je Porabje gospodarsko in družbeno razvito tako kakor naša manj razvita področja.
Zato se razumljivo vsiljuje vprašanje, kakšen je uspeh pri poučevanju slovenščine v porabskih šolah! Učitelji menijo, da dosežejo učenci, ki so sicer dobri pri učenju, z dodatnim branjem knjig, revij in časopisov sorazmerno dobro znanje materinega jezika. Seveda bi bila kakovost dosti bolj-
ša, če bi učitelji bolje obvladali jezik, ki ga poučujejo.
SLOVENŠČINO TUDI V GIMNAZIJO!
Še posebej naj omenimo, da so učitelji v pogovorih dejali, da učenci radi prebirajo slovenske knjige, revije in časopise. Zapišimo, da je na porabskih šolah precej slovenskih knjig, pa tudi revij in časopisov. Posebno poslednjih bi lahko bilo več. In še tole: na gimnaziji v Monoštru imajo slovenski krožek. Lansko oziroma letošnje šolsko leto je bilo v krožku štirinajst deklet, ob našem obisku te dni pa še z delom niso začeli. Krožek, ki ga vodi učiteljica Irena Pavlič, je podrobneje obravnaval slovenski jezik, še posebej pa našo književnost, sodeloval pri raznih proslavah, se ukvarjal z zbiranjem narodnih pesmi in podobnim.
Škoda pa, da doslej še niso uresničile želje po uvedbi slovenščine, zaenkrat neobvezno, na monoštrski gimnaziji. S tem bi bila dana, čeprav ožjemu krogu, širša možnost za učenje slovenščine za tiste, ki bi želeli študirati slovenščino, bi bila to zelo dobra obnova.	E. R.
SLOVENCI
dama in pa umJUl
SLOVENSKI MINORITI SO SE OSAMOSVOJILI
Na generalnem kapitlju minoritov v mesecu avgustu v Zagrebu so sprejeli sklep, da se ustanovi samostojna slovenska provincialna minoritska kustodija sv. Jožefa. Za provincialnega kustosa je bil imenovan p. Martin Vidovič.
MSGR. MORETTI — SIN SLOVENSKE MATERE
Msgr. Giovanni Moretti, do sedaj svštnik apostolske nunciature na Dunaju, je bil imenovan za pronuncija na Tajskem (v Siamu) ter apostolskega delegata Sv. stolice v Laosu, Malajziji in Sin-gapuru. Obenem je postal naslovni škof. Za škofa je bil posvečen na misijonsko nedeljo, 24. oktobra, v svojem rojstnem kraju Meina ob Lago Maggioru.
Msgr. Moretti je po materi slovenskega rodu. Njegova mati je bila Jera Pertnač, rojena v Dobrovi, župnija Brestanica ob Savi (nekdanji Raj-henberg). V času prve svetovne vojne je bila v službi v Trstu, kjer se je poročila z italijanskim zidarjem Morettijem. Sin Janez (Giovanni) je bil rojen leta 1923. Slovenski jezik še kar dobro govori. Leta 1965 je z materjo obiskal njeno rojstno župnijo. Mati Jera je umrla pred tremi leti, stara 90 let.
grade natečaja ljubljanske radiotelevizije za otroške radijske igre za svojo igro „Rdeči trolejbus".
V utemeljitvi žirije je rečeno: „Rdeči trolejbus" je sočna zgodba, ki priča o posluhu za otroško psiho in o smislu za sodobno pravljično metaforiko.
BEVK V RUŠČINI
Kakor poroča „Literaturnaja Rossija", je pred kratkim izšel pri moskovski založbi „Hudožestvennja literatura" izbor Bevkovih povesti pod naslovom „Sunduk s serebrom". Knjiga ima 464 strani in je izšla v nakladi 30.000 izvodov. V nji so Bevkove daljše in krajše povesti (navajamo ruske naslove): Gorjkaja ljubov, Dom v uščelje, Sunduk s serebrom, Čužoj rebjonok, Matej in Tjažkij šag. Prevajalcev je več (beležka LR jih ne navaja), predgovor je napisala M. Rižova, ilustracije je narisal J. Lobačev. Cena 1,57 rublja.
BEE GEES — KVARTET?
»Borštnikovo srečanje 1971“
Včeraj se je zaključil v Mariboru teden slovenskih gledališč pod naslovom »Borštnikovo srečanje 1971«. V dneh od 18. do 27. oktobra so na odru mariborskega gledališča nastopili ansambli gledališč iz Maribora, Nove Gorice, Celja, Trsta, Ljubljane, mladinsko gledališče iz Ljubljane, gledališče iz Gotwaldova (ČSSR) in ansambel ljubljanske akademije za gledališče, radio, film in televizijo.
O pomenu Borštnikovega srečanja, o deležu igralca Borštnika ter o deležu Staneta Severja v slovenski gledališki umetnosti je spregovoril akademik dr. Kreft, na kar je upravnik Slovenskega narodnega gledališča Maribora Frančič odkril doprsni kip velikemu umetniku, ki ga je izdelal akademski kipar primorski rojak Stojan B a t i č. Nato je ravnatelj slovenskega gledališkega muzeja Moravec izrekel nekaj besed o razstavi posvečeni Severjevemu spominu.
O razširitvi Borštnikovega srečanja
Prvi dan se je v domu družbenih organizacij v Mariboru sestal glavni odbor Borštnikovega srečanja, ki ga je vodil dr. Bratko Kreft.
Dr. Bratko Kreft je dejal, da je izvršilni odbor Borštnikovega srečanja ravnal povsem v skladu s pravilnikom o podeljevanju nagrad na Borštnikovem srečanju. Na gledališki skupnosti Slovenije je bilo namreč lani decembra dogovorjeno, da bi se naj slovenski gledališki prostor razdelil tako, da bi v Mariboru bilo Borštnikovo srečanje, na katerem bi sodelovala institucionalizirana gledališča, v Celju festival izvirne slovenske dramatike, v Novi Gorici pa festival malih odrov in eksperimentalnih gledališč. Zaradi tega je izvršilni odbor Borštnikovega srečanja sklenil, da lahko tudi eksperimentalno gledališče »Glej« iz Ljubljane sodeluje v rednem programu, vendar izven konkurence.
Crlavni odbor je namesto Jožeta Snoja, ki je odstopil kot član strokovne žirije, imenoval Marjana Krambergerja, književnika iz Maribora. Govorili so tudi o tem, da bi kazalo Borštnikovo srečanje v prihodnje popestriti z nekaterimi drugimi prireditvami. Tako so iznesli predlog, da bi že v letu 1973 pripravili simpozij ali srečanje o teoriji gledališča. Prav tako bi naj med Borštnikovim srečanjem organizirali tudi pogovore gledaliških delavcev o raznih problemih sodobnega gledališča.
Kulturno politični program Srbov na Hrvaškem
Te dni so člani glavnega odbora srbskega kulturnega društva „Prosvjeta“ v Zagrebu prejeli sklepe o nadaljnjem delovnem programu društva in jih strnili v devet točk.
Prva med njimi poudarja potrebo po tedniku 2a kulturna, družbena in prosvetna vprašanja, ki nai bi začela v cirilici izhajati v Zagrebu z na-siovom „Srpska riječ". Druga točka utemeljuje Potrebo po novem trimesečniku za znanstvena '„n kulturna vprašanja. Tretja točka potrjuje na-šrt znanstveno raziskovalnega dela za obdobje od 1971. do 1975. leta na temo ..Pregled kultur-ne zgodovine Srbov na Hrvaškem in študija o srbskih narečjih na Hrvaškem". Nadaljnje točke Programa naštevajo zahtevo da se hrvaške znanstvene in kulturne ustanove posvetijo tudi raz-'skovanju srbske kulture na Hrvaškem in vseh Orugih vprašanj Srbov na Hrvaškem, opozarjajo na nujnost sodelovanja „Prosvjete“ z JAZU, zagrebško univerzo, sodelovanje z zagrebško za-ožniško hišo „Prosvjeta", ustanovitev samostojna muzeja in knjižnice Srbov na Hrvaškem, n®izogibno zagotovitev svobodne, enakopravne
„MIRAMAROVI“ harmonikarji DRŽAVNI PRVAKI ITALIJE
, "Miramarovi" harmonikarji pod vodstvom dlrigenta Oskarja Kjudra so pred kratkim na tekmovanju harmonikarskih ansamblov v v c°niu (Italiji) odnesli prvo mesto.
Na slavnostnem koncertu je orkester „Mi-ra,T|ar“ izvajal zadnji stavek iz Dvoržakove = iT|fonije. Ansambel je tudi dobil povabilo Za daljšo turnejo po Italiji še v tej sezoni, Verjetno spomladi.
Not zanimivost naj povemo še, da je napovedovalka Emma Danieli kar na odru neposredno intervjuvala dirigenta Kjudra in 9a Predstavila občinstvu kot dirigenta slovenske glasbene šole v Trstu.
PAGANINIJEVA VIOLINA v NEMČIJI
Dragocena violina, s katero je znani glasnik Nicolo Paganini nastopal v največjih
uporabe srbščine, ki bo omogočila nadaljnji razvoj nacionalne kulture, in proučitev učnega načrta hrvaške za osnovne in srednje šole, ki naj zagotovi otrokom srbske narodnosti seznanjanje s srbskim književnim jezikom, zgodovino in kulturno dediščino.
Tak program bo ..Prosvjeti" omogočil izpolnjevanje njenih dolžnosti, ki so zajete v negovanje kulturne dediščine Srbov na Hrvaškem.
S posebno intenzivnostjo so člani glavnega odbora „Prosvjete“ razpravljali o jezikovnih vprašanjih in se zavzemali za nedeljivost srbskohrvat-skega oziroma hrvatskosrbskega jezika, odklanjali težnje po delitvi obeh jezikov in poudarjali, da problem jezika ni in ne more biti le lingvistično vprašanje, saj je prerasel v vprašanje posebnega družbenega pomena.
Na seji glavnega odbora so obširno razpravljali tudi o ustavnih dopolnilih in o učnem načrtu ter predlagali več dopolnil, ki naj bi Srbom in Hrvatom zagotovile popolno nacionalno in jezikovno enakopravnost.
(Po Tanjugu)
svetovnih koncertnih dvoranah in ki jo je zapustil genovski občini, je prvič po violinistovi smrti odpotovala iz ligurskega glavnega mesta s posebnim letalom Lufthanse. ..Jezusov Guarneri" — tako namreč imenujejo Paganinijevo violino — je odpotoval v spremstvu policije in genovskega občinskega tajnika, razstavljen pa bo v okviru „Li-gurske razstave" prej v Stuttgartu, nato v Frankfurtu.
25-LETNICA TREH OPERNIH PEVCEV
Pred kratkim je bila v ljubljanski Operi slovesnost, ki so jo priredili v počastitev 25-letnice umetniškega delovanja treh najvidnejših slovenskih opernih pevcev — sopranistke Vilme Bukovčeve, baritonista Sama Smerkolja in tenorista Rudolfa Francla. Za svoj jubilej so si izbrali Puccinijevo opero „Tosco“.
MEDNARODNI USPEH SLOVENSKEGA MUZIKOLOGA
V tisk je šel prvi volumen zbranih del renesančnega skladatelja francoskega rodu Dominigua Phinota, ki jih za Ameriški muzi-kološki inštitut v Rimu in Dallasu pripravlja Janez Hofler. Dela bodo izšla s spremnimi študijami in kritičnimi opombami kot devet-inpetdeseta serija ugledne zbirke Corpus Mensurabilis Musicae v skupaj sedmih volumnih.
NAGRADA PISATELJU MIROSLAVU KOŠUTI
Pesnik in mladinski pisatelj Miroslav Košuta, sedaj dramaturg Slovenskega gledališča v Trstu, je pred dnevi prejel prvo na-
Kraljevski zavod iz Stockholma je sporočil, da je bila Nobelova nagrada za medicino v letu 1971 podeljena ameriškemu znanstveniku dr. Earlu Wilburnu Suther-landu.
Dr. Sutherland je star 55 let in poučuje fiziologijo na medicinski fakulteti univerze Vendrbilt v Nashvillu (Tenessee).
Med vojno je bil Sutherland vojaški zdravnik, potem pa je poučeval farmakologijo na vseučilišču „Western reserve University“ v Clevelandu. L. 1936 je postal profesor fiziologije na vseučilišču „Vanderbilz“. Od I. 1967 je včlanjen v društvo ameriških kardiologov.
Zakaj je inštitut „Karolinška" podelil letos Nobelovo nagrado, ki znaša letos okoli 3 milijone šil., temu ameriškemu zdravniku?
Razlog, ki je napotil Švede na ta sklep je v dejstvu, da je Sutherland ogromno prispeval pri preučevanju lastnosti in dejavnosti hormonov. Odkril je »ciklični — amp“ pri bakterijah. Pred Sutherlandovim odkritjem so znanstveniki menili, da bakterije sploh ne potrebujejo ..hormonskih učinkov".
Po dveletni krizi znamenite pop skupine „Bee Gees", je ta znamenita skupina spet kvartet. Novi član Bee Geesov je tudi Avstralec Geoff Bridgford, ki bo ob treh bratih Gibb znova popeljal Bee Gees v vrh svetovne pop glasbe. Bratje Gibb so bili nekaj časa sprti, a so kmalu spoznali, da kot posamezniki ne pomenijo kaj dosti in so se ponovno sešli. Trenutno pripravljajo novo ploščo, v jeseni pa se nameravajo odpraviti na turnejo po Evropi.
Veleposlanik ČSSR v Jugoslaviji Josef Nalepka je izročil Zoranu Kržišniku, ravnatelju Moderne galerije v Ljubljani, srebrno medaljo za zasluge pri razvijanju prijateljstva s ČSSR. S to medaljo ga je odlikovalo češkoslovaško društvo za mednarodne stike.
Po novem odkritju je postalo jasno, da je »ciklični — amp“ nekakšen primaren hormon, ki ureja življenje in oblikovanje enoceličnih teles. Pravijo, da je prav ta hormon odločujoče učinkoval, ko se je začelo življenje porajati na Zemlji.
Tudi danes ima ta primarni hormon odločilno vlogo pri vseh življenjskih pojavih od spola do rasti človeka.
QLEDALIŠČE V CELOVCU
Celovško Mestno gledališče bo imelo v prihodnjih dneh takle program: PETEK, 29. oktobra: Federico Garcia Lorca: Krvava svatba (Bluthochzeit) — lirična tragedija.
—	SOBOTA, 30. oktobra: W. A. Mozart: Gosi fan tutte (opera). — NEDELJA, 31. oktobra: Eugene 0’Neill: Tesno zvezan (Ver-kettet) — drama. Gostuje Sonja Ziemann in Charles Regnier z ostalim ansamblom.
—	SREDA, 3. novembra: Krvava svatba. — ČETRTEK, 4. novembra: Cosi fan tutte.
Začetek predstav ob 19.30.
Letošnji Nobelov nagrajenec za medicino
Zlata poroka Cilke in Franca Žagarja
S temi vrsticami sem se sicer malo zakasnil, voščila preko časopisa pa niso nič okrnjena. Zato mi zlatoporočenca naj ne zamerita, saj vesta, da smo upokojenci počasnejši. Sicer pa, moj Bog, tudi vidva sta morala čakati dolgo dobo — celih petdeset let, da sta doživela to redko slavje.
Da, redke so zlatoporočenke, ki na ta dan še lahko prepevajo z lepim dekliškim gla-
som zdravičke in druge pesmi, ki jih danes že redko slišiš in bi jih veljalo posneti na magnetofonski trak, saj je to naše narodno blago.
Redki so tudi zlatoporočenci, ki se z amputirano nogo še vozijo danes s kolesi. France Žagar, ki je seveda prekoračil že osemdeseto leto, s srebrno-valovitimi lasmi, z obrazom kot dojenčkova polt, pa še danes opravlja ta šport.
Poroka slavljencev je bila dne 9. oktobra, ob pol 11. uri v cerkvi sv. Jožefa, Siebenhu-gelstraGe v VVeidmannsdorfu. Poročne obrede s sveto mašo je opravil njihov rojak č. g. Franc Goršek, ki je že kot študent večkrat prišel na prijateljski pomenek k njima, ko sta še pred vojno vodila gostilno pri Zlatem križu, na koncu Žalca, tam, kjer se odcepi cesta proti Novem Celju. Ta križ pa sedaj ni več zlat, ampak rjav in se brez dvoma nagiblje žalostnemu koncu.
Po cerkvenem obredu, ki je bil res slavnosten, so bili svatje povabljeni v Št. Martin v gostilno Dermuth, kjer je bila dvorana pripravljena z belo pogrnjenimi mizami.
V klenih besedah je č. g. Goršek orisal življenjsko pot zlatoporočencev, od prve svetovne vojne, kjer je prišel današnji slavljenec ob nogo, njegova družica pa je bila takrat istočasno že brhka natakarica v Žalcu.
Ko pa je France kot fant od žalske fare, odprl gostilno, ki seveda potrebuje nujno žensko roko, se je zavedel, da je „oštarija“ brez „kelnarce“, kot „fajfa“ brez tobaka, in
SVEČE V ROŽU
Počasi se nabirajo novice, ki bi utegnile zanimati širši krog bralcev.
Meseca septembra se je v družini dr. Antona in Malke Feinig rodil peti otrok, sin, ki so ga v nedeljo, 17. oktobra, krstili na ime Anton. Prisrčne čestitke!
Rudi Kikel, ključavničar, je zadel na tomboli v Celovcu avto. Želimo mu, da bi mu dobro služil, da bi se z njim srečno vozil.
V	zadnjem času je umrla Čelesnikova mama na Bistrici. Plemenito ženo, dobro mater in prijetno sosedinjo bodo pogrešali predvsem svojci.
Že avgusta pa smo pospremili k večnemu počitku Ano Šajk, staro šele 60 let.
V	soboto, 23. oktobra, pa je preminila 87-letna Marija Krajšek, dolgoletna kuharica kanonika Feiniga, pri Gospe Sveti. Bog daj rajnim večni mir!
ker sta od križa do Žalca samo dva strelja-ja, jo je večkrat mahnil v tisto smer, kjer je bila njegova izvoljenka, ki je pozneje delila z njim veselje in žalost.
Da, veselje in žalost, vsakega je bilo nekaj, toda ljubezen je bila takrat čistejša kot v današnjem modernem času, ko sta novo-poročenca bolj zaljubljena v avto, kot drug v drugega.
Romantični valček in poskočno polko, je zamenjal ples, ki mu jaz revež ne vem imena. Opletanje z rokami, šibajočimi koleni, kimajoča glava v katere ustih se valja nepogrešljiv „čik-gumi“. Res, pravo nasprotje. Nekdaj kropivček v sobi pri vratih, sedaj kletev in kreg, katerima sledi ločitev.
No, pri Žagarju so obdržali vero tudi v najhujših časih. Da! Takrat se je še celo poglobila. In danes, če jih obiščem, me pri slovesu Žagarjeva mama pokriža z blagoslovljeno vodo kot dojenčka. Hvala vam, Žagarjeva mama, hudič se sicer te vode boji, meni pa še ni škodovala.
Da ne pozabim, med povabljenimi je bil seveda tudi župnik Josef Lerchbaum, ki je
z izbranimi besedami nagovoril jubilanta kot verna župljana.
Res, bilo je prisrčno razpoloženje, ki bo vsekakor ostalo sorodnikom onstran meje, kot tudi nam tukaj v najlepšem spominu.
Zasluga, da sta zlatoporočenca še tako krepka, gre brez dvoma obema hčerkama Olgi in Silvi, sinu Zoranu in ne nazadnje dobrodušnemu zetu g. Kopitarju, ki jih tudi stalno obiskuje.
Prisrčne čestitke pa je poslal v pismu tudi cerkveni poglavar krške škofije ddr. Jožef Kost n er.
Vsi skupaj pa želijo slavljencema trdnega zdravja vse tja do biserne poroke in še čez.
Tem željam se pridružujem tudi jaz, da bi še marsikatera od mnogih zdravičk in pesmi, ki jih zna zapeti slavljenka, prižuborela na dan. Ti pa, Franci, dobro „napumpaj“ bi-cikl in srečno vožnjo!
Prijatelj K. R.
*
Prisrčnim čestitkam k zlatoporočnemu jubileju se pridružujemo tudi obiskovalci slovenskih šmarnic v Celovcu, kakor tudi uprava in uredništvo Našega tednika.
Na soncu in v morju
(Z bralci našega lista kramlja Alojzij Vauti, selski župnik)
„Kako pa to, da letos niste bili na morju?"
„Saj sem bil!"
„Pa o tem nič ne vemo, ker tega niste opisali v našem listu kakor druga leta! Zakaj ne?“
„Zato, ker nisem kaj posebnega videl in doživel. Kdo pa bi bral tako vsakdanje kramljanje?!"
„Radi beremo! Le kar pišite še, že težko čakamo!"
„No, če že mora biti, pa naj bo tudi letos!"
Selani so bili moji spremljevalci
Že stari Latinci so imeli pregovor: Vari-tio delectat (sprememba razveseljuje). Enoličnost tare, sprememba pa prijetno dviga. Jaz pa čutim, kako mi na zdravju koristi, če vsako leto zapustim gorske Sele in ob morju namesto ostrega gorskega zraka vdihavam milejši in solnati morski zrak. Če pa poleg tega tudi še počofotam v vodi, je pa učinek še boljši.
Letos so moji vsakoletni duhovni tovariši preživeli dopust prej in drugod. Mojemu zvestemu spremljevalcu kapelskemu gospodu Pavletu pa je zdravnik odsvetoval morje in nasvetoval za zdravljenje drugo kopališče. Sem pa imel druge spremljevalce, same Selane. Naj vam jih predstavim, svoje farane, nekdanje svoje šolarje!
Prvi je Pepi Zidar, po poklicu gozdni inženir, ki ima v oskrbi škofijske, cerkvene in nadarbinske gozdove, zato dosti skrbi in se mu dopust dobro prileže. Za moj biserni mašniški jubilej mi je kot darilo zagotovil: „Gospod, letos vas bom peljal na morje, kadar in kamor hočete!" Dobil je ravno nov udoben avto in ga na tej daljši turi lahko preizkusil. Pa tudi Nande, ravnatelj občinske pisarne, ki mora med letom mnogo presedati pri pisalni mizi, je bil potreben oddiha in spremembe. Ker pa je avto nudil še dosti prostora, se nam je pridružil še Nan-detov stric Peter. Je invalid, ker se je pred 25 leti na motornem kolesu nemilo srečal s poštnim avtobusom. Noga ga trajno boli in palica je njegova stalna spremljevalka.
Julija in avgusta je tam doli ob morju navadno huda vročina in v glavni sezoni iz-
Organizacijski tečaj KKZ
30. in 31. oktobra 1971 V DOMU V TINJAH
SOBOTA, 30. X.: Univ. asistent dr. Erik P r u n č : „Od organiziranja do organizacije". — Kaplan Ivan Matko: „Poslovanje v organizaciji11.
Po predavanjih so razgovori in tudi praktične vaje.
NEDELJA, 31. X.: Univ. asistent dr. Erik P r u n č : „Demokracija in načela v organizaciji11. — Predsednik Lovro Kašelj : »Govorniško šolanje — napotki za dobrega govornika in govornikov nastop11.
Potreba po takem tečaju je očitna. Ponovno je bila izražena želja po njem. Vsem, ki imajo opravka z organizacijo v kateri koli obliki, je treba jasnih navodil In praktičnih napotkov, da ne pridejo nehote v nasprotje z zakoni ter so si na jasnem o načinu in smotrnosti svojega dela.
Na tečaj so vabljeni vsi, stari in mladi, ki jih stvar zanima, ki želijo izpopolniti svoje znanje na tem polju ali popraviti morebitne pomanjkljivosti kot organizatorji in govorniki.
Stroške za tečaj prevzame KKZ.
datki večji. V teh mesecih je v Selah najbolj prijetno, letoviščarji prihajajo se ohladit in odpočit, nespametno bi bilo v tem času se žgati in potiti na vročem južnem soncu! Septembra bo za nas vsestransko ugodneje. Tja dol na otok Rab pojdemo. Štirikrat sem že tam letoval, tudi iz Lovrana smo ga radi z enodnevnim izletom obiskovali.
V četrtek, 2. septembra, zjutraj smo sedli v avto in z zmerno hitro vožnjo pustili za seboj Borovlje, Ljubelj, Kranj, za pol ure se ustavili v Št. Vidu in Ljubljani, nato pa nadaljevali vožnjo proti Reki. Medpotoma smo se razgledovali po okolici, ko pa je postala bolj enolična, smo po moji stari navadi skupno molili rožni venec. Za Reko, na obmorski cesti, pa so se oči pasle na kraševskih kamenitih bregovih, še bolj pa na morju. Po teh krajih, posebno pa v okolici Senja, piha pozimi močna bora, ki je včasih tako silna, da prevrže, celo odnese avto. Zato je cesta mestoma, posebno tam, kjer ima bora s pobočja navzdol bolj prosto pot, zavarovana z visokim zidom. Tam je ob hudi burji treba voziti počasi in tik ob zidu, drugače se šofer z avtom vred naenkrat znajde spodaj v morju.
Prekinili smo vožnjo v letovišču Selce. Bivši hrvatski minister prve Jugoslavije, duhovnik dr. Rittig, je imel tam prostorno vilo in jo je testamentarično zapustil zagrebški nadškofiji z namenom, naj služi duhovnikom za zdravljenje in odpočitek. Ta duhovniški dom oskrbujejo redovne sestre, ima v hiši kapelo, od morja ga loči lep senčnat vrt. Vedeli smo, da tu uživata blagodejnost narave prvi sinčeveški župnik dr. Skuk in moj plajberški sosed g. Franček. Za nju je bilo srečanje nepričakovano, zato sta se našega obiska tembolj razveselila.
Še je bilo treba prevoziti precej kilometrov, da smo dospeli v Jablanac. Tam nas je čakal trajekt, ladja, ki natovori avte in jih prepelje na otok Rab. Tam smo v novozgrajenem pristanišču zopet zdrčali na suho in bili po novi cesti v desetih minutah na cilju.
Stanovanje v župnišču
Kakor mi je barbaški župnik g. Mate prej pismeno obljubil, smo dobili stanovanje v župnišču, hrano pa v sosednjem hotelu. Zelo prijetno je bilo sedeti pri kosilu in večerji v senci dreves pred hotelom, postrežba je bila prijazna, jedila dobra in obilna. Pozneje smo se ob hladnejšem vremenu preselili v jedilnico.
Prvi teden nam je bilo vreme zelo naklonjeno: primerno toplo za sončenje, enako voda za kopanje. Moji tovariši so mnogo preležali na obali in se sončili kakor kuščarji. Vsak dopoldan je po obali ponujala kmetica iz polnega jerbasa grozdje, pa tudi domače vino po 5 dinarjev, po naši valuti 8 šilingov za liter. Moji tovariši so se tega krepčila kaj radi posluževali. Jaz pa sem se sončil bolj malo in sem po kopeli največ v naslonjaču na vrtu zgoraj počival in globoko vsrkaval morski zrak. Pogled na širno morje mi je dvignil misli k Vsemogočnemu in neskončno modremu Stvarniku. Večnost — čas, ki ga ni konec. Ko bi vsakih tisoč let priletela ptička in popila eno kapljico vode
NASTOP »VESELIH ŠTUDENTOV11 IN TOMBOLA
Veseli študentje priredijo v četrtek, 28. oktobra 1971, ob sedmi uri zvečer, v dvorani Marijanišča burko
»TRIJE PTIČKI11
Po igri
MISIJONSKA TOMBOLA
Vmes bodo igrali narodne viže.
Srečke za tombolo dobite v Heimlin-gerju, Mohorjevi, Marijanišču ali pa pred začetkom prireditve!
Vstopnina: Prostovoljni prispevki.
Vsi prisrčno vabljeni!
Izlei v Sarajevo
Slovenska prosvetna zveza obvešča, da bo v nedeljo, 21. novembra 1971, priredila skupno z INEX TURISTOM na Jesenicah enodnevni izlet v Sarajevo, kjer si bomo o-gledali veliko razstavo »UMETNOST NA JUGOSLOVANSKIH TLEH OD PRAZGODOVINE DO DANES11 in druge zanimivosti v Sarajevu.
Prispevek na osebo znaša šil. 480.—. V tej ceni je vračunana vožnja z avtobusom iz Celovca do letališča Brnik, od tam z najmodernejšim letalom DC 9 v Sarajevo in nazaj ter od Brnika spet z avtobusom v Celovec. Zbirališče je ob 7. uri zjutraj v Celovcu, Gasometergasse 10, povratek v Celovec ob 9. uri zvečer.
Obstoja pa tudi možnost, da izletniki sami pridejo do letališča Brnik; v tem primeru se cena zniža na šil. 400.— na osebo. Odhod z letalom je ob pol 9. uri zjutraj, tako da bi izletniki morali vsaj pol ure pred odhodom biti na letališču Brnik.
Prijave naslovite na Slovensko prosvetno zvezo Celovec, Gasometergasse 10, telefon: (0 42 22) 85 6 24.
Prispevek za potovanje je treba plačati vnaprej in sicer na naslov SPZ.
ČUDEŽI V LURDU
Zdravniški urad v Lurdu je letos začel s preiskavo o 15 primerih ozdravljenj, ki naj bi bila čudežna. Primere, ki so res izredni, izroči ta urad v nadaljnjo obravnavo mednarodnemu zdravniškemu odboru v Parizu. Ta je v letošnjem maju potrdil nerazložlji-vost ozdravljenja 31-letnega Italijana Vit-toria Michelija iz kraja Levico. Ob lurškem romanju leta 1963 je nenadoma ozdravel od sarkoma.
Za tiskovni sklad so darovali:
# Neimenovani, Loga vas 50.—; g. Maks f Mihor, Kotmara vas 45.—; Frančiška Ci-! kulnik, Šmartin 30.—; Agnes Valentinčič, $ Št. Jakob 30.—; Janko Janežič, Leše/ f Št. Jakob 20.— šilingov.
! VSEM DAROVAVCEM ISKRENA HVALA!
iz morja — kdaj bi popila vse morje! Neizmerno dolgo bi to trajalo, a končno bi se le zgodilo. A večnost je daljša, daljša! Brez konca, brez kraja! Naša omejena pamet tega ne more doumeti.
V	cerkvi je kip škapulirske Device Marije s stranskega oltarja še vedno sta! na stojalu, na katerem so ga nosili v procesiji. Videl sem, kako je katera žena med molitvijo rožnega venca zelo počasi krožila okoli njega. Pri vsaki zdravamariji se je pomaknila za korak naprej. Ko sem bil sam v cerkvi, sem tudi jaz poskusil tako prangati okoli Marije in reči moram, da mi je bil ta način molitve kar všeč.
V	nedeljo so bile pri božji službi večino-
ma žene in tropica otrok, malo pa mladine, moških pa skoraj nič. Vsi v cerkvi pa so krepko odgovarjali in glasno peli. Ob manjkanju moškega spola v cerkvi mi je postalo pri srcu nekam težko, pa me je olajšala misel, kako je pri nas vse drugače. Kaka dolga vrsta mož in fantov se v nedeljah, posebno prvih v mesecu, po končani božji službi vije iz cerkve ven na trg. Vselej me pogled nanje napolni z zadovoljnim veseljem. Zvedel sem, da v Barbatu, in verjetno tudi drugod, starši sicer pošiljajo otroke k verskemu pouku, celo 90 odstotkov jih prihaja, da se pripravijo na prejem zakramentov, posebno birme! Z 12. letom, smatrajo, je otrok svojo vero dovršil in potem se mu za njo ni treba več brigati. Kakšna lahkomiselna zaslepljenosti!	(Dalje prihodnjič)
Na poti v ..zlato" Kalifornijo: Las Vegas
(V. Zaletel o svojih popotnih doživljajih po Ameriki)
V	prejšnjih dveh stoletjih so ljudje drveli v Kalifornijo, da bi tam dobili zlato in obogateli. Res je bilo mnogo zlata tam, da je dežela dobila priimek „zlata“. Pravijo, da je bilo samo v enem pogorju toliko zlata, srebra in bakra, da bi s tem lahko plačali vse stroške prve svetovne vojne. Danes ljudje ne hodijo iskat zlata, ampak delo, bogatejši pa prijetne počitnice ob pacifiški obali. Kako je tam, bom še opisal.
Vedno pa je dovolj ljudi, ki iščejo srečo. S takimi računajo izkušeni „businesmani“, kot pravijo v Ameriki tistim, ki znajo trgovati ali dobro zaslužiti in so napravili zanje največjo igralnico na svetu: Las Vegas.
Po 15-urni vožnji z avtobusom čez gore in puščave se ustavimo v mestu Las Vegasu v državi Nevada. Ob dveh ponoči! Vesel sem bil, da sem lahko mesto gledal v nočnem čaru, ko ga na milijone luči in živobarvne reklame v spreminjajoči se neonski luči spreminja v deželo tisoč in ene noči. Mesto je zrastlo sredi popolne puščave, kjer je bil svet skoro zastonj in po zaslugi velekapitala se je razvilo v največje zabavišče in mesto „casinov“, hazardnih iger, v primeri z njimi je Monte Carlo prava igrača. Sem prihajajo bogataši in reveži, turisti z vsega sveta in Amerikanci z vse države, vsi čakajo na tisto srečo, ko se bo kolo ustavilo na številki rulete, na katero so stavili, ali bodo potegnili zaželjeno karto. V teh „casinih“ igrajo predvsem igre, kjer odločuje sreča, naključje, ne pa znanje. Vsi hočejo postati bogati, upanje jih žene v igro, da stavijo, riskirajo vedno več. Z denarjem si potem privoščijo ves možen luksus, ki ga nudijo razkošni hoteli, bari, varieteji, nočna zabavišča, saj z denarjem je mogoče kupiti vse in za denar se proda vse...
Na poti po Ameriki sem srečal veliko ljudi, ko so že bili tam ali ki želijo vsaj enkrat obiskati Las Vegas. In kdor pride tja, hoče igrati, vsaj za malo vsoto, da se le lahko pohvali, da je tam igral in bo tako imel »rešpekt". Toda je več razočaranj, zgube, kot Pa dobička, saj vse mesto živi in se bogati od zapravljenega denarja. Mnogo tragedij je tu in veliko filmov, zlasti kriminalnih, prikazuje prav življenje v Las Vegasu.
V	svojo sramoto priznam, da nisem nič igral. Enkrat sem igral v Monte Carlu, pa izgubil. Nisem hotel prekiniti vožnje, da bi tu izgubljal čas in denar. Ne verjamem, da me prav v Las Vegasu čaka sreča. In če bi priigral veliko denarja, bi bil ves čas v skrbeh, da me bo kdo oropal in še ubil povrhu. Imam raje zdravo kožo brez dolarjev.
Na loterijo ne stavim, računam le s pošteno pridelanim denarjem. Kot mlad kaplan v Tržiču sem enkrat zadel glavni dobitek: kravo. Sam nisem bil zraven, nekemu fantu sem dal karte. Fantje so kravo okrasili in mi jo slovesno prignali do župnišča. Pa kam
s kravo? V kaplaniji je ne morem imeti! Moj župnik Anton Vovk (pozneje škof) je kislo gledal, ker smo jo morali dati med njegove krave, da je žrla njegovo travo. Po nekaj dneh sem jo prodal. Bil pa sem vsaj enkrat v življenju kravji gospodar!
Država Nevada je sama puščavska dežela in zato revna. Las Vegas jo poživlja in bogati. V Združenih državah Amerike je zanimivo, ker ima vsaka zvezna država svoje predpise in zakone. Večina držav prepoveduje hazardne igre in iz teh se vozijo igrat v državo, kjer je dovoljeno. V Clevelandu, v državi Ohio je prepovedano. Ko smo se zbrali znanci k taroku in sem privlekel svojo denarnico, so mi takoj povedali, da ni dovoljena nobena igra z denarjem. Ko so nekje v slovenski hiši igrali, je opazil policaj skozi okno, daje denar na mizi; prišel je notri, pobral ves denar z mize in še kazen so morali plačati. Toda dovoljeno je staviti na konje pri konjskih dirkah. In prav na to so ljudje neumni, da stavijo prav velike vsote in seveda dobijo ali izgubijo.
Prav tako so različni zakoni glede alkoholnih pijač. Ponekod so sploh pod kaznijo prepovedane (včasih so bile po vsej Ameriki prepovedane, imenovali so to »prohibicija"). Npr. v Kansasu, kjer sem bival in nad ozemljem Kansasa tudi v letalu ne smejo prodajati alkoholnih pijač, dokler ne preleti ozemlja. Še bolj nerodno je, ker so različni predpisi glede vožnje z avtom in jih morajo šoferji poznati, sicer plačajo kazen. Če npr. nekomu policija vzame vozni list (Fiihrer-schein), gre lahko v drugo državo in si ga tam pridobi, kupi avto z drugo številko in se vozi. Še marsikaj čudnega je tu, pa za danes dovolj.
(Se bo nadaljevalo)
UGODEN RAZVOJ SLOVENSKEGA IZVOZA
Po podatkih, ki jih objavlja zvezni zavod za statistiko, je slovensko gospodarstvo v obdobju januar—september doseglo med vsemi jugoslovanskimi republikami najboljše izvozne rezultate. Slovenska podjetja so izvozila v tem obdobju za 3 milijarde 533 milijonov dinarjev blaga. V devetmesečnem obdobju se je najbolj povečal izvoz kmetijskih izdelkov (za 27 odstotkov), izvoz lesa in lesnih izdelkov (za 22 odstotkov) in izvoz industrijskih izdelkov (za 8 odstotkov).
Ugodna dinamika ustvarja skupaj z dokaj ugodnimi napovedmi — mnoga podjetja trdijo, da imajo dovolj naročil iz tujine — upanje, da bo slovenska zunanjetrgovinska bilanca ob koncu leta vendarle ugodnejša kot pa je bila sredi leta. V prvih šestih mesecih letošnjega leta je bil namreč uvoz za 50 odstotkov večji od izvoza.
Ein Geschaft wie jedes
andereZ
Keinesvregs, sondern ein KONSUM. Na uridJ Ja, auf das Und kommVs an. KONSUM-Mitglieder sind Mitbesitzer. Kaufen im eigenen Geschaft. Entscheiden mit und bekommen RUckvergutung auf alle EinkSufe.
Im vergangenen Jahr 92 M i lli o n e n S c hi 11 i n g.
Darum sind $30.000 Familien Mitglied im
KONSUM
NADVSE KORISTNA PAPRIKA
Izmed vseh zelenjavnih vrst paprika prednjači po količini vitamina C. Vsebuje ga petkrat več kot limona. V zeleni papriki ga je na 100 g 175 mg, v rumeni 250, v rdeči celo 340 mg. Kodrasto zelje, ki je za papriko na drugem mestu, ga ima le 78 mg. človek pa potrebuje dnevno C vitamina le 75 mg. Paprika vsebuje štirikrat več provitamina A kot korenček, in sicer provitamina karotina in kryptoxantina, ki ga jetra predelajo v vitamin A. V papriki so odkrili tudi vitamin P, ki izboljšuje prekrvavitev ožilja. Izmed vitaminov iz skupine B sta v papriki bogato zastopana vitamina B1 in B2. V zadnjem času so v papriki odkrili še neko snov, ki ima konservirno lastnost. Na mnogih klinikah preizkušajo vpliv paprike na zdravega in bolnega človeka. Potrjujejo ljudsko mnenje, da paprika pospešuje prebavo, delovanje srca in cirkulacijo krvi. Ko ste prebrali te vrstice, upamo, da smo vam papriko dovolj priporočili in bo na mizi ob vsakem času in priložnosti.
IŠČEM NATAKARICO
za moderno opremljeno gostilno v bližini Beljaka. Stanovanje in hrana v hiši. Natakarica („kelnarca“) mora imeti gostinske izkušnje, ker bi prevzela gostilno na račun. Celoletna zaposlitev. Plača po dogovoru. Interesentke naj kličejo tel. štev. 0 42 52 — 278.
Darujte za tiskovni skiad!
o Gallupov mednarodni institut za raz-iskavanje javnega mnenja je organiziral v štirih državah anketo, če se čutijo ljudje srečni. Za države-vzorce si je izbral Norveško, Holandijo, Grčijo in Združene države.
Izkazalo se je, da je največ takih ljudi, ki se čutijo zelo srečne, na Holandskem. Tam je 78 odst. ljudi odgovorilo, da se čutijo »zelo srečni".
KUPUJTE pri tvrdkah, ki oglašujejo v našem listu!
Malokrat sem tako užival, in menim tudi ostalo občinstvo, ob sočnosti Mozartove in Schubertove glasbe. Bil je to nepozaben glasbeni večer, ki ga zmore posredovati poslušalcem le tak simfonični orkester, kot so Dunajski filharmoniki.
Knjiga »Villach — das Werden einer Stadt“
Knjiga »Villach — das VVerden einer Stadt", ki je sestavljena v obliki slikanice, je odlično delo preteklosti in sedanjosti Be-
ljaka. Izšla je vprav v času odprtja »Kongresnega doma". Prvi izvod te slikanice je beljaški župan podaril Jonasu ob svečanem aktu v soboto dopoldne. Poleg tega so dobili po en izvod te knjige vsi povabljeni gostje. Župan inž. Resch je napisal predgovor, slike (zvečine barvne) in grafiko je o-skrbel Hubert Leischner. Tekste k slikam in zgodovino mesta je orisal direktor deželnega arhiva dr. VViihelm Neumann. Tiskala pa je knjigo Karntner Druckerei. B. L.
Ob odprtju veličastnega -Kongresnega doma'1
(Nadaljevanje s 1. strani)
kulturnih domov in 12 kulturnih dvoran, sem 2 zadovoljstvom ugotovil močno zakoreninjenost kulturne zavesti ljudi naše domovi-j16- Ljudstvo, ki si je vsega tega svesto, •ahko z zaupanjem gleda v svetlo prihodnost. Višek tega dejanja in nehanja, bitja JI1 2|tja med nami, pa brezdvomno predstavila odprtje tega veličastnega, novega »Kongresnega doma" v Beljaku.
Kot zadnji je povzel besedo zvezni pred-®ednik Franz Jonas. Predsednik je najprej omenil ogromno gradbeno zmogljivost Be-'Jaka, tako na kulturnem kot tudi na stanovanjskem področju. Po letu 1945 je mesto sezidalo dve ljudski šoli, eno trgovsko akademijo in deželno hotelsko strokovno šolo. število otroških vrtcev se je pomnožilo za štiri. Občina je sezidala 5500, privatniki pa 2500 stanovanj. V naslednjih besedah je dr-2avni predsednik omenil varstvo okolja, zmogljivosti mesta na področju gradnje Cest in športnih objektov. Z zidavo »Kongresnega doma" pa je mesto Beljak dosegel vrhunec svoje storilnosti. »Naši generacij je prepuščeno, da bo iz izkustev menjajoče se zgodovine našla pravo pot evrop-skega sporazumevanja. Zaradi tega ob tej Priložnosti pozivam vsa tri sosednja ljudstva Koroške, Slovenije in Furlanije-Julijske kra-J|ne, da ohranite in čuvate mir v tem delu
sveta".
Izvanredni družbeni dogodek, kakršnega Beljačani še ne pomnijo, so imeli v soboto z otvoritvijo svojega sijajnega »Kongresnega doma". Kot je na tiskovni konferenci podžupan Se-reinig povedal, znašajo celotni stroški te zgradbe 57 milijonov šilingov. Že v začetku tega stoletja se je pokazala potreba po zidavi dvorane v Beljaku, ki naj bi služila za prireditve in slavnosti. Ta načrt je tekom let pridobil zmerom več privržencev, vendar je zaradi obeh vojn, v zadnjem času pa zaradi velikanskih povodenj na Koroškem, prišel v pozabo. Šele po letu 1963 so odgovorni prestopili k uresničevanju tega načrta. 3. 4. 1970 so prvič zasadili lopato za gradnjo »Kongresnega doma".
Koncert Dunajskih filharmonikov
Zvečer istega dne je bil v veliki dvorani »Kongresnega doma" slavnostni koncert Dunajskih filharmonikov. Pod taktirko prof. Josefa Kripsa so dunajski umetniki igrali dve deli avstrijskih komponistov, in sicer Mozartovo sinmfonijo št. 41 (KV 551), tako imenovano »Jupitrovo simfonijo" v C-duru in pa Schubertovo »Sedmo simfonijo", prav tako v C-duru.
Avtostoparji na Jadranski magistrali
S PALCEM PO SVETU
Srečaval sem jih vzdolž Jadranske magistrale. Stali so ob cesti in stegovali palce. Sonce je pripekalo, toda to jih ni motilo. Dolgolasi in kratkolasi, temnih in svetlih las, fantje, otovorjeni z nahrbtniki ali velikimi potovalkami, običajno tudi s spalno vrečo. Ne, deklet nisem videl stopati na vsej poti od Ulcinja proti Reki.
V Budvi je pritegnil mojo pozornost dolgolasec z obveznim nahrbtnikom ob nogah. Ustavil sem.
— Titograd? je vprašal.
Povedal sem mu, da ga lahko zapeljem samo kakšnih dvajset kilometrov do odcepa za Titograd.
— Ali right, je rekel v svoji materinščini, angleščini. Bilo je že proti večeru, toda vseeno je bil ves poten.
— Stopaš že dolgo?
— Tri ure.
— Pa si že dolgo na poti?
— Od srede junija. Malo sem se potepal po Franciji, Švici, Italiji, nazadnje pa pri vas. Namenjen pa sem na Vzhod. V Turčijo, morda pa še naprej.
— Vse na avtostop?
— Do Turčije z avtostopom, slišal pa sem, da je naprej, proti Indiji težko priti s palcem, pa bom šel na vlak, če bom imel še dovolj denarja.
— Je stopanje tvoj poklic?
— Trenutno je morda res poklic, če hočeš tako, sicer pa sem študent zgodovine iz Norivicha.
— Kje pa je to?
— Velika Britanija.
— Kako pa ti je ime?
— Bob Taner.
Odcep za Titograd. Sebe in nahrbtnik je spet postavil ob cesto. »Kje boš spal?« sem
UMOR TROCKEGA V FILMU
Po treh tednih snemanja v Mehiki sta režiser Joseph Losey in njegova skupina prispela v Rim, kjer bosta nadaljevala delo pri snemanju filma „Umor Trockega".
Kakih 30 km od Rima so po načrtu Richarda McDonalda zgradili „hišo trdnjavo" v Cocoyanu v Mehiki, kjer je Trocki živel v izgnanstvu in kjer so ga ubili pred 31 leti.
Pri snemanju v Mehiki Losey ni potreboval pomoči protagonista filma Richarda Burtona, ki je tedaj snemal v Jugoslaviji film ..Sutjeska", v katerem pooseblja maršala Tita.
• V Avstraliji stroga filmska cenzura. — Avstralska cenzura je v zadnjem času odobrila 75 filmov, 5 jih je prepovedala, za 17 drugih pa je menila, da jih bodo morali pošteno rezati, če jih bodo hoteli predvajati. Med prepovedanimi filmi je italijanski „Nel labirinte del sesso" („V zmedi spolnosti"). Drugi italijanski film „7 donne a testa" („7 žensk priča") pa bodo morali temeljito o-čistiti.
ga vprašal. S prstom je pokazal na spalno vrečo in se nasmejal, rekel pa je: »Ne skrbi. Srečno vožnjo.« Odvrnil sem mu: »Sladko spanje in prijazne šoferje.«
PRIJATELJICA Z NEKAJ DENARJA
Bencinska črpalka v Neumu. Pred njo je stopal blondinec z bradico, za njo pa fant kratko postriženih las in otožnega pogleda. Vzel sem oba. Prvi se je predstavil kot Finec Urpo Ek, drugi pa je bil Zde-nek Krejčik, Čeh.
Kaj je povedal Finec Urpo?
— V Helsinkih študiram kemijo. Hehe, iz Finske do Jugoslavije pa nisem pristopal ampak sem se peljal z vlakom, in to do Bosanskega Broda.
— Lep kraj si izbral, moram reči. Imaš tam strica, ki te je povabil na počitnice?
— Ne, sem na praksi v rafineriji.
— še vedno? Si jim torej zbežal?
— Ne, nisem zbežal, dovolili so mi, da
V
Sfrtti doma
ZMAGA SLOVENSKEGA KLUBA SAK
To nedeljo je slovenski atletski klub SAK igral v Vovbrah proti tamošnjemu nogometnemu moštvu razreda D. Po lepi igri so naši premagali nasprotnika z rezultatom 3:0 (3:0).
Ostali rezultati razreda D:
Važenberk—Šmarjeta 0:3 (0:2)
St. Michael/Lav.—Šmihel 2:1 (1:1)
Metlova—DSG Borovlje 3:1 (2:0)
Ruda—Pischeldorf (Škofji Dvor) 4:3 (4:1) Trdnja vas—Labot 3:1 (1:1)
Žitara vas—Galicija 4:3 (1:3)
REGIONALNA LIGA „SREDINA“
Z zmago Avstrije nad SV Kapfenbergom 4:2 (2:1), in ker je VSV izgubil v Fohnsdorfu eno točko (2:2), je Avstrija po osmem kolu že tri točke pred Beljačani. S petimi točkami zaostanka sledi Rapid iz Lienza na 4. mestu (Rapid—Vorw. Steyr 2:0), Radenthein je peti (Radenthein—WAC 1:1), s šestimi točkami zaostanka je WAC (osmo mesto), dočim je Ferndorf po porazu doma zdrknil na 14. mesto.
AVSTRIJSKA NACIONALNA LIGA
Avstrijski prvak SW Innsbruck je sicer z remijem 0:0 proti Rapidu obdržal zaenkrat še prvo mesto, toda koliko časa? Saj je novinec Donavvitz z zmago nad graškim Sturmom doma 2:1, teoretično (ima eno igro manj) že na prvem mestu! Presenečenje enajstega kola je bil poraz Admire/VVackra z Sportklubom 0:1. GAK iz Gradca je dobil obe točki proti Eisenstadtu 2:1, dočim je bila zelo slaba tekma med Simmeringom in Vien-no, končala se je neodločeno 0:0. Salzburška Avstrija je igrala z VOEST 1:1. Bischofshofen pa je odtrgal LAS K eno točko 3:3.
grem za nekaj dni na morje. V Omišu je moja prijateljica iz Finske, Pirjo ji je ime, ki je ža »odslužila« prakso v Beogradu in ima sedaj nekaj denarja. K njej grem. Od Bosanskega Broda do Neuma sem potreboval eno noč. Prespal sem v avtokampu, ker imam s seboj šotor.
— Tvoj vtis o Jugoslovanih in Jugoslovankah?
— Vaša dekleta so veliko bolj temperamentna kot Finke, Jugoslovani ste bolj odprti, radostni, odkritosrčni in prijazni do gostov. Lahko rečem, da živim v Bosanskem Brodu kot kralj.
Zdenček je doma blizu Pardubic, v Jugoslaviji je že mesec dni, ostal bo pa še dva dni. Prišla sta skupaj s prijateljem Alojzem, ki ima avto, pa je Alojz zbolel in se vrnil, Zdenček pa si ni hotel pokvariti lepih počitnic pri nas. Jeseni bo šel spet v Prago, kjer študira na visoki šoli za kmetijsko mehanizacijo. Naša dekleta?
— Spoznal sem jih le kot prijateljice. Take so kot Čehinje.	V. J.
Lh svetu
JUGOSLOVANSKI NOGOMET
V desetem kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva sta tokrat oba slovenska zastopnika zadovoljila svoje ljubitelje nogometa. Obe enajsterici, to je Maribor in Olimpija sta bili na domačih igriščih uspešni. Tako je ljubljanska Olimpija igrala s Sutjesko, ki je še eno nedeljo prej premagala močnega Veleža (2:0), in jo užgala s čistim rezultatom 2:0. S to zmago se je nogometno moštvo iz Ljubljane (sedaj ima 8 točk), s predzadnjega povzpelo na 14. mesto. (Na tabeli je 18 klubov). Maribor pa je gostil doma močno ekipo Sarajeva in ga premagal z 2:1. Maribor si je s to zmago izboljšal položaj na tabeli, ima 10 točk in je na desetem mestu.
TEKMOVANJE ZA EVROPSKE POKALE
Sreda je bila spet v znamenju evropskega nogometa. Udeleženci tekmovanja za evropske pokale so se merili v prvih tekmah 2. kola. Za avstrijska moštva je bila ta sreda še kar ugodna, posebno, če pomislimo, da je v Zagrebu dunajski Rapid igral neodločeno 2:2 (tekma je bila za pokal UEFA), in ima v drugi tekmi, ki jo igra doma, vse možnosti, da se kvalificira v tretje kolo. V pokalu pokalnih prvakov je dunajska Avstrija igrala v Torinu in izgubila samo 0:1, in nima slabih izgledov v 2. igri na Dunaju. Tretji avstrijski predstavnik Vienna se je meril s Florentino na Dunaju, v tekmi za srednjeevropski pokal in izgubil 3:0.
Manj uspešna so bila jugoslovanska moštva, ki v tekmovanju za pokal UEFA niso imele sreče. Vse tri enajstorice so namreč na domačih igriščih komaj izsilile remi: Beograd—Carl Zeiss Jena 1:1, Dinamo
(Zagreb) — Rapid 2:2, Željezničar (Sarajevo) — Bologna 1:1.
Največ prahu je vzbudila tekma Borussia —Inter, kjer je slednji, prišel popolnoma pod kolesa Nemcev; 7:1 se je glasil rezultat. Vsekakor pa moramo tu omeniti dejstvo, da so Italijani po 30. minuti igrali samo z devetimi igralci. Na tej tekmi se je pripetil hudi incident, italijanskega igralca Boninsegno je v 30. minuti zadela v glavo steklenica tako močno, da so ga morali odnesti nezavestnega na nosilih z igrišča. Inter je zato že vložil protest ter zahteval razveljavljenje srečanja.
ŠAH
Robert Fischer se je že močno približal tako zaželenemu dvoboju s svetovnim prvakom Spasskim, potem ko je v 7. partiji dvoboja premagal Petrosjana in povišal svoje vodstvo na 4,5 proti 2,5.
MICK JAGGER, vodja popularne pop skupine »The Rolling Stones«, si je postrigel svoje lepe kodre. Tako so sedaj mnogi prepričani, da je prišel tudi konec mode dolgolascev — Naša znanka iz Mesteca Pey-tona MIA FARROW se je v Londonu udeležila demonstracije ameriških vojakov, ki so protestirali proti ameriški politiki v Vietnamu. — Poročila se bo JASMINA KAN, hčerka nekdaj slavne filmske igralke Rite Hayworth in iranskega bogataša Alija Kana. — Hči monaške princeze Grace Helly — KAROLINA je izjavila, da bi rada postala igralka, kot je bila nekoč njena mati. - VITTORIO DE SICA, italijanski režiser, se je po dolgih letih vrnil pred kamere kot igralec. Sam trdi, da so temu vzrok njegovi dolgovi v kockarnicah.
BECAUD V »VESELI VDOVI«
Sloviti nemški dirigent Herbert von Ka-rajan je na francoski rivieri v St. Tropezu srečal francoskega šansonierja Gilberta Becauda in mu ponudil vlogo v »Veseli vdovi«. Gilbert je bil nad povabilom presenečen in počaščen obenem, a si vlogo vseeno ni upal sprejeti zaradi slabega znanja nemščine. Pristal je šele na daljše dirigentovo prigovarjanje.
PO OČETOVIH STOPINJAH
Scott Holden, sin slavnega Williama Hol-dena, ki je bil do sedaj samo vzorni študent ekonomske fakultete v Laussanu, je med počitnicami šolske klopi zamenjal za filmske kamere. Nastopil bo v filmu o znanem avtomobilskem asu Manuelu Fangiu, ki ga snemajo v Monte Carlu.
Za pot po očetovih stopinjah pa se je odločila tudi prikupna Dina Martin, hčerka pevca in igralca Deana Martina:
»Obožujem in spoštujem svojega očeta. Zakaj ga potem ne bi poskušala posnemati. Imenujem se tako kot on, podobna sem mu in upam, da sem podedovala tudi nekaj njegovega talenta.«
| Otrokova daritev |
| Priredil Franc Kolenc	2 |
iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
„Marija, prepovedujem ti!“ je zaječal mož.
Žena se je zasmejala.
„Prosim! — Toliko pravice menda imam, da smem povedati svoje mnenje. Vem, da ti ne upoštevaš samostojnega mnenja, marveč želiš, da bi nalik malemu otroku brez lastnih misli izvrševala smešne predpise tvoje vere, ne da bi se vprašala, kaj je smisel življenja."
„0 pravem smislu življenja sem dosti več razmišljal ko drugi in sem našel pravi odgovor: smisel življenja je priprava na višje življenje. Boga moramo iskati in najti pot k njemu. Vse drugo je laž!"
„Zanimiva rešitev. Le to je čudno, da ta razlaga ne reši naravnih življenjskih ugank in v okove vklene razum."
„Marija, dobro veš, da, kdor Boga ljubi, ne taji razumnosti. Ravno Bog razsvetli naš razum in razširi naše obzorje."
„Brez njega bi um blodil?"
„Da.“
„Potem se raje iztrgam iz verig verskih resnic in bom po svoji volji blodila. Sama hočem najti resnico — če sploh jel"
„Um šepa in more prehoditi le majhen obseg, a tudi v tem primeru ni nezmotljiv."
„Glej, če bi se resnica dejansko tako svetlikala, bi se Mihael že davno vdal. Toda v razgovorih je vedno mene podpiral...“
Marija se je zamislila. Spomnila se je prijateljevih besed, ki jih je izgovoril, ko je prvič slišal, da so njuni nazori enaki: „Ljubše bi mi bilo, če bi se jaz po vas mogel bližati veri, kakor pa, da se vi v neveri bližate meni." Kaj neki je hotel s tem povedati?
„Mihael je plemenita in odkrita duša. On išče resnico. Prepričan sem, da bo napočil dan, ko bo spoznal, da brez Boga ni resnice. Ta dan morda niti ni več daleč."
Marija je skomizgnila z rameni.
Zdravnik je poljubil otroka in mu velel:
„Franček, pojdi v obednico! Nesi s seboj knjigo in glej slike!"
Otrokov obraz je zasenčila žalost. V šestem letu starosti je duša sicer neizkušna, toda čudovito dovzetna. Občuti, če med starši ni pravega razmerja. Ubogo srce objame tiha bol. Prvo, nezasluženo trpljenje!
Po otrokovem odhodu se je zdravnik obrnil k ženi:
„Marija, ali ne opaziš, da otrok trpi zaradi tvojega mrzlega obnašanja? Povej, ali ga ljubiš tako, kakor bi ga ljubiti morala?"
..Priznam, da ne čutim več do njega take toplote kakor v začetku. Ne morem za to. Otrok ni več prejšnji. Kriv si ti, ker ga pitaš z verskimi stvarmi in s tem omejuješ krog njegovega razmišljanja in spoznavanja."
„Marija!“ je ogorčeno vzkliknil mož. „Ali je to omejevanje, če obračam njegove misli k Bogu? S tem mu celo širim spoznavni krog."
„Bog, že spet Bog! Kolikokrat sem rekla, da bi otroka
rada vzgojila brez vse verske navlake! Naloga staršev je samo ta, da otroku odpirajo pogled v svet. Pozneje, ko je zrel, si sam izbere pot, ki jo spozna za pravo."
„Marija, jaz se bojim! Napočil bo dan, ko boš spoznala grenki sad svojega modrovanja: obup. Vero je mogoče tajiti, a zatreti ne. Zaspi, toda ne zamre. In neki glas mi pravi, da se bo v tebi nekoč vzbudila... Ko bi le mogla pregnati tudi spomin onih trpkih ur, ki jih bo doživljala tvoja duša!"
Žena se je brezskrbno smejala.
„Slab prerok si. Bog je v meni za vedno umrl."
„Marija, ne reci tega! Samo pokopala si ga. Toda kar koli boš delala, vzbudila se bo v tvojem srcu. Prosim te, ne dovoli, da bi njegova luč takrat razsvetlila samo razvaline v tvojem srcu ... Oh, bojim se — bojim ..
„Vem, česa se bojiš. Ko sem se poročila s teboj, sem mislila, da bova vkljub različnim nazorom v miru živela. Varala sem se. V zakonu se dva človeka zlijeta v eno, isto je njuno mišljenje, ista je volja. Pri nama se to ni zgodilo. Zdi se mi, da ljubezen za to ni dovolj. In ker jaz ne verujem v Boga, tudi v žrtve ne verujem. Zame pa je neznosna žrtev, da moram sahneti v tem pustem kraju, daleč od veselja, svetlobe, pravih ljudi. Tega življenja ne morem prenašati ... Oh, to je grozno!...“
»Marija, molči... ! Moža, otroka imaš!"
Marija je sklonila glavo.
»Moža... A meni se zdi, da sva se v duši že zdavnaj ločila... Oprosti mi zaradi te besede, vidim, da si postal bled. Ne morem pomagati... In otroka? Prej sem povedala svoje mnenje. Res, jaz sem ga rodila, toda telesna vez ni dovolj. Rada bi ga po sebi ustrojila, njegovo dušo osvo-
KMETOV JOŽA:
.Stari nazaj hodi..
Sedel sem z očetom v vinskem hramu. Pozno jesensko popoldne je že bilo. Med pogovorom je slučaj nanesel, da sem ga vprašal, kdaj in od koga je kupil vinograd in hram. Ne iz radovednosti, kar tako iz navade sem vprašal.
Prižgal si je vivček, privil prešo in mi takole pravil dolgo, rekel bi, neverjetno zgodbo:
„Dolgo je že od tega, odkar sem ga kupil. Ti si komaj shodil. In danes jih imaš že osemnajst. Joj, kako beži čas! Kar pozabimo mimo vsakdanjosti, da smo že stari.
Gospodar vinograda, Bregar se je pisal, je bil čuda nerazumljiv človek. Sam vase je bil zamišljen in je malo govoril. Samo kadar se je vrnil iz gorice, se je razgibal in mi povedal veliko lepega. Vselej takrat mi je ponujal vinograd in hram, da naj kupim.
Pogodila sva se. Vsako leto bom plačal majhno vsoto, mu pomagal pri delu in čez deset let bo moja last, hram in vinograd.
Kakor vidiš, sem kupil in nisem kupil. Dolgih deset let čakanja. Joj, to so težke ure. Bog ve, ali jih bom preživel, sem često premišljal, ko sem se vračal truden od dela.
Bregar je bil sam. Žena mu je umrla kmalu po poroki. Otrok tudi ni imel, pa si je mislil:
,S seboj ne bom nesel, otrok nimam, domačih tudi ne. Kaj naj torej? Prodal bom!’
In je tako storil...“
*
V	preši je nekaj čudno zapelo. Pobesil se je kamen. Oče je popel verigo in spet privil ter nadaljeval:
„Pol življenja je Bregar preživel v hramu. V poznih večernih urah se je vračal. Večkrat pa se je zaril na hramu v seno in prespal noč v goricah.
Ob trgatvi je vstajal po cele noči in čuval. Sedel je na pragu, vlekel iz vivčka in prisluškoval razigrani godbi čričkov. Stara dvocevka mu je Počivala na kolenih. Le včasih je razmaknil večerno samoto s strelom, da so se ljudje spomnili nanj in ženske so rekle:
.Janez je v gorici, lahko gremo brez skrbi spati’
V	poznem jesenskem večeru sva se nekoč vračala iz gorice. S polico je tipal po poti med trtjem in se lovil zdaj z levo, zdaj z desno ob bregu za grmičevje. Večkrat me je vprašal, če me je kaj strah. Vselej se je pri besedah strah nasmejal, da me je zabolelo. Na Celinah, ko sva stopila v temni gozd po samotni poti, se je spomnil in pokazal:
,Na tem hrastu je visel. Ali se spomniš? Na eno samo vejo se je zadrgnil, ranjki Tone iz Ravni.’
,Šele čez tri dni so ga našli,’ sem dodal, da nisem ves čas molčal. Strah me je bilo.
.Fantje pojo na vasi,’ sem še povedal, ko sva prišla do velikega kupa vej.
Odlomil je v leskovem grmu vejico in jo vrgel na kup pod košatim hrastom. Pokrižal se je in zamrmral, kakor bi molil.
V	vrhovih hrastov je skrivnostno završalo. Veter je razmaknil veje in črno vejo je poljubila mesečina in se razlila na velikem kupu vej.
V	dolini je hripavo zavriskal fant...
,čemu ta kup vej?' sem brezskrbno vprašal, kot bi se igral opoldne sredi vrta.
.Vejico odlomi in na kup vrzi!' se je odlomilo iz njega.
In storil sem tako, kot mi je velel.
Stopil je hitreje. Jaz sem zaostal. Bog mi je priča, da ne vem, kaj me je zadržalo. V medli
mesečini, ki se je prelivala skozi veje na samotno pot, sem videl tik njega črno senco. Šla je z njim potem skozi do doma. Pri vežnih vratih je izginila. On pa je planil v sobo in obležal v nezavesti.
Na smrt ono noč sploh nisem mislil. Nič me ni bilo potlej več strah, ko sem hodil sam za njim. Stopil sem v sobo in prižgal svetilko, zavedel se je. Pogledal me je s široko odprtimi očmi in globoko iz njega se je odtrgalo:
.Truden sem. Joj, jaz bom umrl!...’
Nisem mu verjel, zakaj ne, ne vem. Samo nekaj me je v tistem trenutku spreletelo in obstal sem sredi sobe kot iz marmorja. Izpred oči ni nikakor hotela iti tista črna senca, ki ga je spremljala; kup vej se je kopičil pred menoj kakor rdeči oblaki v večerni zarji pred dežjem.
Pod oknom je zajokal mrtvaški ptič ...
Lučka je drhtela, plamen pa se je igral kakor akord pesmi v dalji, drhtel, rastel in spet pojemal.
V joku mi je pripovedoval, kakor otrok, ki se je zbudil iz težkih sanj:
,V gozdu, tik onega kupa, se mi je pridružil ranjki Tone iz Ravni. Dve glavi je imel; zavit v črnem plašču se mi je smejal in govoril skozi do vežnih vrat. Da bom umrl, mi je ob slovesu povedal. In potem nisem vedel ničesar več. Stemnilo se mi je pred očmi in sem se zgrudil sredi sobe!...’ Nekoliko je prenehal, nato pa nadaljeval:
.Tistikrat mi je povedal, da v hramu straši. Da moram dati za tri črne maše in vsako leto, skozi deset let, pustiti v hramu na Vseh svetih zvečer vrč vina na mizi — za dušni pokoj; čigave duše, mi ni povedal, in ne vem in ne bom vedel nikoli ...’
Privil sem luč, spustil na oknu zavese in mu povedal, da pojdem. Prikimal je. Ko sem odhajal,
me je še enkrat pogledal in trudne oči so zaprosile:
.Molil’
Stopil sem čez prag in utonil v polju. Nič me ni bilo strah; zavriskal sem in odmevalo je v krakovskih hostah. Za poljem je pela sova, kakor bi vriskal hripav fant na vasi...
Pozno sem prišel tisti večer domov...
Ko sem drugo jutro navsezgodaj stopal s puško na rami mimo senožeti, sem srečal fanta, ki je hitel k fari. Povedal mi je nepričakovano vest:
Bregarja so našli mrtvega. Ležal je v naslonjaču, kakor bi počival. Roke so krčevito oklepale križ, med nogami pa je počivala sprožena puška...
Poskušal je z vrvjo, pa ni uspel. Robec je pričal, svilen robec si je navezal okrog vratu. Puška mu je prinesla hitrejšo smrt. Saj je bil lovec in puška njegova najboljša prijateljica v življenju.
Zdravnik je ugotovil blaznost; stare ženske pa so hotele vedeti, da je obupal. Na mizi so ležala pisma. Da jih je napisal ali v premišljenosti ali v hipu blaznosti, nisem pomislil. Iz podzavesti se mi je trgala slika pretekle noči, dogodek na Celinah, črna senca v samotnem gozdu ...
Pokopali smo ga, kakor je v pismu prosil. Na grob smo zavalili velik kamen in vanj vgrebli napis; pod napisom pa je počivala vklesana strta puška...
Tako sem povedal zgodbo, ki jo nosim že tako dolgo s seboj. Je resnična, čeprav se ti zdi, da ni. Jaz to vem, ti pa verjemi ali ne verjemi."
Preša se je obesila. Oče je natočil. Pospravila sva in zaklenila. Stopala sva mimo trtja; zdelo se mi je, da je nekdo za hramom zajokal.
„Pri fari zvoni Ave,“ me je potolažil oče. Veter je lahko potegnil sem od krakovskih host. Črna senca je zrastla v trtju in se bližala hramu.
„Oče!“ se mi je iztrgalo.
„Eh nič, stari še vedno nazaj hodil..."
JOŽA BERTONCELJ:
Kroparski trg
Naslov ne zveni dobro. Tako ne bodo pri nas nikdar rekli temu prostoru. Tudi številne zgodbe, ki so znane o tem koščku Krope, uporabljajo brez izjeme tujko — Kro-parski „plac“.
Da je premajhen, pravijo. Tako je majhen, pravijo nekateri hudomušneži, da je treba voz razdreti, če ga hočeš obrniti, konju pa seči skozi gobec in trup do repa ter potegniti rep k sebi, torej na podoben način obrniti konja, kakor bi obračal nogavico. Drugi pa celo trdijo, da je treba cigaro prelomiti, če bi se rad z njo v ustih na našem „placu“ zasukal.
Nekateri posebno ..bistrovidni" pa celo trdijo, da se je na tem prostoru vršilo veliko dejanje: stvarjenje človeka. Da je Gospod Bog tu delal iz ilovice ljudi in jih sušil na mestni ograji. Čim je bila ena skupina dovolj suha, jo je oživil in poslal po dolini v svet. Vse je potekalo v najlepšem redu in samo še ena skupina se je sušila na mostu, ko se je angel, ki je mesil ilovico, s perutnico zadel v desko in stresel bodoče ljudi z ograje na tla, da je postalo vse zveriženo.
Gospod Bog se je razjezil in, ker je bil že utrujen, ni hotel popravljati.
„Naj ostanejo taki, kakor so!" je dejal; v svet jih ne kaže pošiljati, kar tukaj naj ostanejo! To bodo pa Kroparji!"
Menim pa, da ta prostor za Kroparje svoj čas ni bil manjšega pomena kakor za Atence areopag. Prav verjetno, da so v dobi, ko je imela Kropa še svoje sodnike, tudi sodbe izrekali na tem mestu. Saj je znano, da je ob priliki kozjega punta bila prav tukaj razglašena porazna sodba kroparskim kožarjem in je na licu mesta nekdanji kroparski narodni junak Putapaja obračunal s predsednikom c. kr. komisije. Z Vrotenovega mo-stovža je vsako nedeljo občinski birič bral razglase in ukrepe visoke gosposke.
Če je pri prepirih v vigenjcih kdo le preveč žalil soseda, je moral po odredbi mirovnega sodnika žalitev preklicati tudi na tem mestu in si je s tem prislužil vzdevek „ven klican lažnik".
Samo za časa Napoleona oziroma „Ilirije oživljene" je zamenjala „plac“ Potočnikova lopa, kjer je francoski mer (župan) oklica-val kroparske ženine in neveste. To je bil „zakon pot tepko", kakor je zapisal pisatelj Franc Finžgar.
Toda kot središče in srce Krope je pa le
DANA:
Večer brez sanj
Vse dni že pojem pesem hrepenenja, vse dni razcvetajo se krizanteme, najlepša pesem, spev bolesti neme, kot zemlje zadnji vzdih ob dneh trpljenja.
Kdo čuje mojo pesem v mrak večerni, zahajajočim zarjam šepetano?
Kdo je prisluhnil nad grobov poljano ihtenju krizantem v molitvi verni?
Zavzdihnilo je komaj polje speče, ko mi je v dalje hrepenenje plulo.
V	večer brez sanj se cvetje bo osulo,
V	večer brez sanj mi duša zašepeče:
Kod hodiš ti, ki pesem bi razumel?
Če je ob tvoji poti cvetje belo,
daj, skloni se, ob tebi bo venelo
in čul boš moj pozdrav, prav vse doumel.
ostal vedno njen „plac“. Iz njega so vodile žile in pota po celem naselju in še daleč v svet.
Težko je naš človek zatajil svoje poreklo in svoj trdi „r“. Nekoč je bil neki Kropar za pričo pri poroki v Ljubljani, pa se je hotel bolj mestno izražati, ko so vpisavali priče. „Kaj je vaš poklic?" ga je vprašal pater, ki je poročal.
„Verrrigarrr!“
„Kako prosim?"
„Verrrigarrr sem!"
..Oprostite, ne razumem, povejte še enkrat!"
„Tok, hodič, četne delam!" je revsknil v patra in pogledal kakor ris.
Redno vsako noč je na „placu“ pel kro- ’ parski nočni čuvaj ure:
„Sveti, se sveti, beli dan, k nam bo prišel Jezus sam."
O „placu“ govori tudi tedenski ..program" žejnih kovačev, kakor so ga sestavili na podlagi opazovanj sosedni Jamničani: Ponedeljek je plav, torek je prementov, v sredo na „plac“ krivo stojijo, v četrtek klad’va glencajo, v petek jo vdar’jo, v soboto se umijejo, v nedeljo ga pa na mol’ čofajo.
(Dalje na 8. strani)
bodila vseh vezi. To bi pomenilo večni boj med nama. Otroka bi ta boj uničil. Sicer pa, ali me otrok tako zelo ljubi?"
»Marija, morda tudi v otrokovo ljubezen dvomiš?"
»Njegova ljubezen je drugačna ko prej. Ohladilo jo je m°je prizadevanje, da bi mu izbila iz glave neumnosti, ki s' ga z njimi ti pital. Ne moreš tajiti, da tebe dosti bolj 'iubi ko mene."
»Ali ni strašno, da se morava boriti za otrokovo dušo?"
»Zato ti ga bom prepustila. Jakob, pusti me, naj grem Po svoji poti!"
»Marija, zakon je nerazdružljiv!"
»Neumnost! Duhovniške čenče!"
»Božja zapoved!"
»Toda — če jaz ne verujem v Boga?"
Zunaj je žalostno zacvilil jesenski veter.
»Marija, poslušaj! Ali ni to tožba! Kakor da bi mrliči objokovali žive ... Misli na svojega ubogega očeta... V obupu se je ločil s sveta, ker je čutil, da si ti zatajila lepa ki so bila posvečena Bogu... Poslušaj! Ali se ti ne 2c|i, da je to njegov jok?"
Marija se je stresla. Nato je vstala in molče odšla iz s°be. Jakob je žalostno strmel za njo. Njegova duša je iočala od silne bolesti.
*
Minulo je nekaj mesecev. V zdravnikovi hiši je videti nov °braz: Jakobovo mater. Zaradi otroka je morala priti, ker revež nima več matere. Nekega aprilskega jutra je skrivaj ZaPustila moža in sinčka. Na mizi je bila pustila poslovilno Pismo.
Jakob se je boril sam s seboj in ni pustil, da bi ga obup premagal. Potrpežljivo je čakal na ženin povratek.
V začetku maja je namesto žene potrkal mož postave, ki je sporočil, da se je na Marijino zahtevo začelo ločitveno postopanje. Jakob je odločno protestiral zoper to, a neverno ženo ni moglo nič odvrniti od njene namere. Jakobu se je zdelo, da ne bo prenesel udarca, ko je zvedel, da je sodišče izreklo ločitev zakona. Otrok je ostal njegov. Mati si je pridržala pravico, da ga bo smela mesečno enkrat videti.
Franček je čutil, da se je v družini odigrala usodna žaloigra. Oče mu je ob neki priliki rekel:
„Mama je šla na obisk k stari mami. Moli zanjo."
Otrok je razmišljal. Če je mama kdaj obiskala staro mamo, je bila pri njej kvečjemu en teden. Sedaj je minulo že več tednov... Malček je tudi videl, da oče joka, a ni upal vprašati, zakaj... Babica je prej zelo redko prihajala k njim in je ostala pri njih dva, tri dni. Sedaj je bila tu že več tednov. Da bi v vsej negotovosti vsaj nekaj zvedel, jo je vprašal:
„Babica, ali boš sedaj vedno pri nas ostala?"
Babica je skušala skriti solze, ko je odgovorila:
„Da, pri tebi ostanem."
Ta večer je Franček dolgo jokal v svoji posteljici. Doumel je, da je mati za vedno odšla...
Naslednjega dne je ovil svoje ročice okrog očetovega vratu in ihteč dejal:
„Ljubi, zlati atek, jaz te bom zelo, zelo ljubil!"
Čez čas je dodal:
„ln bom vsak dan molil za — mamo ..
*
Naslednjega leta oktobra je pismonoša prinesel pismo, ki si ga Jakob ni upal takoj odpreti. Zakaj piše Marija? ... Morda se je skesala?... Oh, če bi se to zgodilo!
Tresel se je v upanju. Odprl je pismo. Hipoma je prebledel.
Mati ga je našla pri pisalni mizi. Sedel je in strmel v strop.
„Ubogi sin! Spoznala sem pisavo. Kaj se je spet zgodilo?"
Jakob ji je molče izročil pismo.
Starka je čitala:
Dragi Jakob!
Nočem, da bi od drugega doznal za moj sklep. Moj daljni sorodnik Rajmond Depart me je zaprosil za ženo in zdi se mi, da bo prav, če pristanem na to. Rajmonda poznaš, saj je bil tvoj sošolec. Materialistični duh, s katerim se bova razumela. Najin svetovni nazor je isti in jaz mislim, da je to temelj zadovoljnega zakona.
Pripomniti moram, da po mojem odhodu otroka še nobenkrat nisi poslal k meni. Prosim te, stori to!
S staro ljubeznijo misli nate
Marija.
Starka je stopila k sinu.
„Ubogi, nesrečni moj otrok!"
Sklonila se je k njemu, mu ovila roke okrog vratu in ga kot majhnega otroka privila k sebi...
(Dalje prihodnjič)
fTV| tedenski program
RADIO CELOVEC
NEDELJA, 31. 10.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 1. 11.: 7.00 Naša revolucija: Vera, upanje, ljubezen. — TOREK, 2. 11.: 13.45 Informacije — Na koroških pokopališčih. — SREDA, 3. 11.: 13.45 Informacije — Nova slovenska literatura: Lojze Kovačič in njegov roman „Deček in smrt". — ČETRTEK, 4. 11.: 13.45 Informacije — Anton Janko: Princeska Pokraculja — (dramat pravljica). — PETEK, 5. 11.: 13.45 Informacije — Za naše mlade poslušalce — Pesmi za mladino.
—	SOBOTA, 6. 11.: 9.00 Rubrika za jugoslovanske delavce — Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
TELEVIZIJA LJUBLJANA
NEDELJA, 31. 10.: 9.30 Po domače z ansamblom Mihe Dovžana — 10.00 Kmetijska oddaja
—	10.50 Otroška matineja — 11.40 Mestece Pey-ton — Športno popoldne — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Humoristična oddaja — 21.25 Videofon — 21.40 Športni pregled — 22.10 Poročila.
PONEDELJEK, 1. 11.: 17.40 Kljukčeve dogodivščine — 5. del — 18.05 Obzornik — 18.20 Od zore do mraka — 18.55 Kajuh: Sedem ljubezenskih — 19.10 Potoček, postoj — 20.00 TV dnevnik
—	20.35 A. Ingolič: Ubita samota — TV drama — 21.25 W. A. Mozart: Rekviem v D-molu — 22.25 Poročila.
TOREK, 2. 11.: 9.35 TV v šoli — 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 T. Jansson: Čarodejev klobuk — 5. del — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik — 18.30 Zabavno glasbena oddaja — 19.05 Vzgoja za življenje v dvoje: Začetek — 19.30 Pravilna prehrana — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Odporniška gibanja v filmski upodobitvi: Onkraj — slovenski film — 22.05 L. van Beethoven: Škotske pesmi — 22.20 Poročila.
SREDA, 3. 11.: 8.15 TV v šoli — 17.05 Šahovski komentar (do 17. 25) — 17.50 Doktor Doolitle
—	serijski barvni film — 18.15 Obzornik — 18.30 Glasba za staro in mlado — 19.09 Na sedmi stezi — športna oddaja — 19.30 Naš ekran — 20.00 TV dnevnik — 20.35 M. Uskokovič: Čedomir Ilič
—	II. del — 21.40 A. Borodin: Knez Igor — II. in lil. dejanje — 23.00 Poročila.
ČETRTEK, 4. 11.: 9.35 TV v šoli — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Veseli Tobogan: Anhovo — I. del — 18.15 Obzornik — 18.30 Svet, v katerem živimo — 19.05 Enkrat v tednu
—	19.20 Vse življenje v letu dni — 20.00 TV dnevnik — 20.35 Četrtkovi razgledi — 21.25 Mau-passantove novele — 21.50 Apoteoza stila: oddaja o Igorju Stravinskem — 22.20 Poročila.
PETEK, 5. 11.: 9.30 TV v šoli — 16.10 Osnove splošne izobrazbe — 17.45 Verne-Kohout: V 80 dneh okrog sveta — 3. del — 18.15 Obzornik — 18.30 Glasbena oddaja -— 19.00 Mestece Peyton
—	20.00 TV dnevnik — 20.35 Upornik brez razloga — ameriški film — 22.20 Poročila.
SOBOTA, 6. 11.: 9.35 TV v šoli (do 11.00) —
14.00	Mednarodno prvenstvo Jugoslavije v namiznem tenisu — prenos iz Novega Sada — 16.30 Košarka: Olimpija—Jugoplastika — 18.00 Obzornik — 18.15 Junak mojega življenja — film o Dichensu — 19.20 Mozaik — 19.25 TV kažipot —
20.00	TV dnevnik — 20.35 Glasbena križanka — 21.35 Kratek film — 22.00 Oddelek S — serijski barvni film — 22.50 Poročila.
Herbst- und Wintermantel
in groBer Ausvvahl
fur Damen, Herren und Kinder
im Mantelfachgeschaft
V. TARMANN
Volkermarkter StraBe 16, Telefon 85 2 76 Burggasse 9, Telefon 82 7 88
9020 Klagenfurt
Iščemo PLESKARJE
tudi za zimski čas
Stalna zaposlitev s stanovanjem
Fa. SCARSINI
KoningsbergstraBe 20 Telefon 0 42 22 — 851 74 Celovec — Klagenfurt
IN ALLEN EINRICHTUNGSFRAGEN FOHREND
STADLER	EXKLUSIV
KLAGENFURT - THEATERGASSE 4 • TEL 71 4 31
mobel passage Stadler
KLAGENFURT • ST. VEiTER STRASSE 4 • TEL. 71 4 31
STADLER	VILLACH
VILLACH • TRATTENGASSE 1 .TEL.24469. KOSTENLOSE PLANUNG DURCH EIGENE ARCHITEKTEN
STIHL
OSOAV
Gospodarski in poljedelski stroji — traktorji — motorne žage in vsi nadomestni deli — kuhinje — kuhinjski stroji in vse za gospodinjstvo — otroški vozički — tele-
eine Universalsage fur dieWaldarbeit.5,5DIN PS stark und 9,8 kg leicht.auBerdem hatsie den vibrati-o n s d a m p f e n- Fč§1j' den STIHL-V-Griff.
vizijski in radioaparati — šivalni stroji — motorna kolesa — mopedi — mladinska kolesa za birmo
najugodnejše pri domačem podjetju
Johan Lomšek
ŠT. LIPŠ — TIHOJA 2 9141 Eberndorf — Dobrla vas Telefon 0 42 37 — 246
Oglejte si zaloge in kupite ugodno!
Vrtalne stroje (Bohrmaschinen)
že od S 580.-
z raznimi priključki
V trgovini
Adolf in Katarina
KRIVOGRAD
9143 Šmihel pri Pliberku Tel. 0 42 35 — 341 97
HOČETE ZIDATI?
Vedno in vsak čas na razpolago odjemalcem
FERLACHER BETONVVERK J. Pagitz, Ferlach — Borovlje Tel. 0 42 27 /375 (Dostavljamo tudi ob sobotahl)
Kroparski trg
(Nadaljevanje s 7. strani)
Vse to pa dandanes spada v prošlost.
Sedanji čas predstavlja za Kroparje sedem debelih krav. Dobro se je in pije. Gradijo nove hiše, kupujejo avtomobile, pa ne več „fičote“; pravijo, da dostojna ženska v tega ne sede, mora biti že kaj boljšega. Tudi „vroče hlačke" že poznamo. Cerkev je pa bolj prazna.
Govoril sem z našimi možmi, ki so v dobrih odnosih z oblastjo, in jim položil na srce naš „plac“, ker je res majhen. En kos ga je zagradil Justin in bo menda uredil tam nekakšne plantaže, kjer bo po Mičuri-novih receptih križal želod in bučo. Drugi del pa uporabljajo za popravila nadušljivih avtomobilov.
Vidite, tako je s tem našim slavnim »trgom" sredi Krope. Če pridete k nam, ga vam bomo rade volje pokazali.
IŠČEMO
pridno in zanesljivo gospodinjsko pomočnico pod izredno dobrimi pogoji (ne pod 25 let) za solidno zdravnikovo družino iz Koroške, ki živi na Dunaju. (Večkraten dopust in vožnja domov možna).
Ponudbe naslovite na uredništvo našega lista.
Pohištvo v veliki izbiri in ob ugodnih pogojih dobavlja in dostavlja
RUTAR — Dobrla ves
jaUNTALBR
intruM
POHIŠTVO vsakdo potrebuje! RUTAR ustreže vsaki želji! A-9141 Eberndorf — Dobrla ves, telefon 0 42 36 — 281.
Pl
lili
1/4 kg Paket
nur
Mix
Gemiiieerbsen
neue Ernte, sehr giinstiger Preis
Knorr-
Gpldaugen
Ato Marillen konfiture
zur Fiillung von Backvvaren gut geeignet
800 g Becher
nur
Ato-
Hauihaksschokolade
Ato-Erdbeerkonfilure
1150
aus vollreifen Fruchten 800 g Becher
nur
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6-69. — Telefon uredništva in oglasnega oddelka 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., za Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA in ostale države 7.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmaier, Radiše, d. Zrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
haš tednih