V torek. fMrt«'; tkfttot) i/luj^ in »rij* r llari-i.ru kt*l pMiUMtia "a lom ,.i v-e M.i V g), - k, ri p.)l M« . . 4 ., - .■ i ntrt Irta . t .. ■. |*o pošti : '.x »no Mo 10 gl. - k. j pul I . ft ,. - » itM Ma X .. M .. \i.'.lnirt».» i» ltr»T»UlT« Jt » ■. - k i ii •Umi (IUJ>. Tečaj II. II. Velika je moč materijalne oblasti, voća pak- je moč ideje. Mor ideje jO vrgla ob tla nektero tiranstvo. podrla neizmeren broj predsodkov in vraž. Kakor rja pregloje s časom trdo železo , tako se rojena in splošna postala misel povzdigne s časom do dejanja. Tako se je tudi med nami Slovenci rodila misel: zedinimo se, misel, ki se je marsikomu zdela ncizpoljiva , in kteri misli odmajajo morda še marsikdo celo med nami. Vendar na vodilu zgodovine in svetovne skušnje si moramo iskati hrabrosti, in pogumno dalje koračiti, ideje pri vsem delovanji ne izpred oči pustiti, temuč skrbeti, da jo ves slovenski narod na svojo zastavo zapiše. Potem pač mogoče, da izpeljave še čakamo in čakamo, naposled pak se bode vendar moralo računiti tudi z našo tirjatvijo in z enoglasno željo slovenskega naroda. To je stališče slovenskega naroda, in na tem mora ostati, tudi če se mu vse protivi, ker spoznanje je nam blizu, da smo kot narod izgubljeni, da kot narod nobene veljavne moči ne moremo imeti, ako smo razdrobljeni. Koliko bolj se nam pa mora pogum povikševati, koliko bolj moramo spodbujeni biti, ako vidimo, da zapreke ne rasto , temuč so vidno manjšajo. Kavno pred nekoliko dnevi je po časopisih šel glas o obnovljen)i Ilirije, ktoro smo zaznamovali kot prvi korak do našega namena. In akn ni bilo pičice istine na vsej stvari, nekaj je dobljeno za nas že s tem, da se javno vprašanje diskutira, čemur mora podlaga in vzrok biti le spoznanje, da naša lirjatev ni tako nemogoča, kakor so nam nasprotniki dokazovali, pa ne deka/.ali. Kot eno drugo za nas kot Slovane jako važno zapreko se nam je stavilo, celo od naših voditeljev (?) to. da Cehi, naši naravni zavezniki ne bodo nikdar s svojim glasom pomogli, da se ustvari zediujena. Slovenija, in sicer zarad tega ne, ker bi bili v principu navzkriž, mi za narodno, oni Bil zgodovinsko pravo. Od strani naših zastopnikov, kteri so svoje trepotlikovn in bojazljivo politiko morali s čim pokrivati, kteri si niso še dozdflj upali za zedinjenje Slovencev glasu povzdigniti, govorilo in ugovarjalo se je nam VCČI10 da Cehi niso in ne bodo za našo tirjatev (Prosimo č. bralce da o tem pre-liero še enkrat prvi članek 5t, 10. našega lista). Veselilo nas je, in veselilo je gotovo vsacega Slovenca, ko smo brali v glavnem češkem časopisu: ..Naše listv" ■— da Cehi naše prvaške trepetlikove ustavo- pa ne slovenoljubue/.e sami demontirajo in opravičenost naše zahteve potrjujejo. Oe su -e tudi naši zastopniki na Dunaji dejansko ločili od Cehov, slovenski narod in slovenska inteligencija se ni ž njimi nikdar ločila , temuč slovenski narod je misel ohranil, da lo slovanska politika nam more varovali narodni obstanek, ter da gorje naši narodnosti, ako se ločimo od slovnnskib bratov, Hvaležni smo bili torej Čehom za to izjavo. In preverjeni smo, da kar snio v „Naših listih" brali ni mnenje posameznega žiirnalista. ker vemo da je češkega časopisja glas tudi glas češkega naroda. Da si nismo v nasprotji s Čehi , ako stojimo na narodnem pravu, ker ni zgodovinsko pravo za nas nobeno pravo, temuč v nebo kričeča krivica, spoznajo Cehi z istim razlogom, kato^mi. ako pravijo: ..Pri Čehih in dmgodi je treba pozornost obračati pred vsem-tni^Tiistorično pravo, pri Slo-vencih, kjer tega prava ni, na prirojeno, na pravo jezika in rodu. Tudi to pravo je dovolj važno in zavest tega prava med Slovenci dovolj živa, da bi se mogel na njegovi podlagi stvariti sainopraven državen organizem. Narodna in državna enota avstrijskih Slovencev jo pa razen tega tudi program popolnoma opravičen, kajti z obzirom na posebne zemljepisne razmeri; Slovencev je mogoče ustreči mu brez vse škode, ki bi se sosednim narodom nobena ne dihi". — Radovedni smo, kako se bodo naši narodni veljaki, državni po-inci, tirjatvi našega naroda po zedinjenju Slovencev nasproti od sib dob zadržali. Radovedni smo, če se bodo zdaj, ko jim je glavni argument odpadel, javno oglasili za program slovenski, kterega je naš narod v treh ogromnih taborih, in kterega bo na spomlad po vseh taborih Bprejel. Tu 1.....10 imeli le eno besedo do njih: ali sprejmite narodove resolucije in se poganjajte zanje, ali pa - odhajajte. Žalostno je dovolj in bridko, da se z nekterimi naših zastopnikov ne razumemo. (ilej unšega lista Jt. II. Tiskovna pravda .,S!ov. Nanula." (Dalje.) Tožba se menda posebno spodtika nad stavkom. ki pravi, da so Nemci „inešali apno namesto z vodo z našimi solzami in z našo krvjo." — Mislim, da mi izobraženemu človeku nasproti niti ni treba razlagati, da so to besede le oratorična Ugura, navaden tropus, kakoršnib se mora posebno časnikar posluževati, ako noči! presuhoparno pisati, in še kaj bralcev imeti. Prepričan sem. da ni nobeden mojih bralcev mislil na apno, ki hi bilo zares s krvjo in solzami omešano. Pa ko bi hotela tožba prav iz besed krivdo izvleči in te porabiti, našli bi se morebiti pripomočki, s kterimi bi se dal ta stavek tudi prav po njegovih besedah zagovarjati, če premislimo surovost onih časov, o kterih stavek govori, gotovo jo prav verjetno, da so se delavci pri zidanji gradov marsikdaj krvavo mučili in trpinčili, in da je muisiktera kaplica krvi, pa tudi marsiktera bridka solza med delom mučenemu kanila v vodo, s ktoro je apno mešal. Sužnji delavci so se sploh surovo trpinčili, ne le tam kjer je bil Nemec gospodar in Slovan hlapec, ampak tudi tam, kjer je Nemec gospodaril nad Nemcem. Naj le omenjam na na oni oddelek Schillerjovega Wiljem Telia, kjer opisuje zidanje cesarjevega grada V Švici. Na dalje omenja tožba stavek, ki pravi, „da so Nemci tako moralično uničili Slovenca, daje z Nemci vred divjal proti rodu svoje matere in pomagal tlačiti ga". Da je med Nemci in Slovenci zdaj politično Pismo iz Prago. (Konce.) V Pragi stanuje domačinov in tujcev nekaj malega nad 170.000 ljudi in sicer je mod temi 58'1 % Cehov. 32,8u/0 Nemcev in IHi",, Židov. Cehi stanujejo po vseh oddelkih mesta. Nemci večidel v Starem mestu in nekaj po druzih oddelkih; Židi v .ložefovem ali v židovskem mestu. Po veri je po zadnjem številjenji 1. 1857. med domačimi 68.621 katolikov 405 lnteranov, 194 reformiranih in TTOti Židov. Ko hi hotel naštevati posamezna rokodelstva, obrtnijslva in njih izdelke, vzelo bi mi preveč časa in prostora, torej le v kratkem povem, da je v Pragi in v predmestjih čez 7500 rokodelcev in obrtnikov in čez 4300 kupčevnlceV, ki plačujejo vsi skupaj čez pol šest. sto goldinarjev davka. Med temi so Cehi večidel obrtniki in Nemci večidel kupčevalci, Posrodki k materijalni podpori so: češka hranilnica, založne karlinska in smichovska, založila pražkih rokodelcev, češka eskomptna banka, bipotekua banka; mimo tega so so 2. filialke in sicer ena eskomptna narodne banke na Dunaji in ena c. kr. priv. zavoda za kupčijo in obrtnijo. Zraven teh zavodov je še češka zavarovalnica zoper ogenj ; in ravno zdaj se snuje nova češka kreditna banka. Polj obširno, če tudi le kratko pa hočem naštevati zavode izobraževalne, in med temi najprvo učilnice. Praga ima svojo vseučilišče in svojo tehniko: oboje sem že poprej popisoval. K vseučilišču naj prištevam še te-le zavode, in sicer spadajoče k dravoslovski fakulti: Zbirka anatom, preparatov, anat. — pathologični, ii-siologični, in kemični zavod, 2. kliniki porodniški, klinika za očesne bolezni, klinika kirtirgična i. dr. —- Srednjih šol je v Pragi 11 in sicer: Btaromeška gimnazija s češkim podučniin jezikom, maloslranska gimnazija z nemškim podučniin jezikom. Novomeška gimnazija z nemškim pod. jezikom; niža realna gimnazija , 2. viši realki, ena z nemškim druga s češkim podu- čnini jezikom; -1. niže realke in sicer po eno v starem, novem židovskem mestu in na Mali strani, in viša dekliška šola s češkim jezikom. —■ Niže šole se dele tukaj v glavno, farne, in trivialne šole. Glavni šoli ste dve, ena s češkim jezikom v Novem mestu, in druga z nemškim na Mali strani. Mestnih glavnih šol je 5 za dečke in sicer 2 češki, 2 nemški in 1 židovska, in dekliške nemške šole. Parnih glavnih šol jo 5, A češke ena nemška. Trivialnih ali ljudskih šol je Iti. Zraven teh šol so še omeniti: šola za gluhoneme, viša kupčijska šola, akademija umetnosti, konserva-torij godbe, orgelska šola (privatnih šol za godbo ni nič manj kakor 42), in telovadno šole „Sokola" in „nemških tumorjev". Ilumanitctnih zavodov je 11! in sicer bolnišnic in euacih zavodov 0. in 7 zavodov za revne, sirote in enake. Društev je tukaj mnogo vseh vrst, Med gospodarskimi in obrtnijskimi so : I. C kr. deželno-gospodarsko društvo, izdava tri časopise: „Ho-spodarske novinv" , „Ccntralblatt Rir dto gesainmte Pandeseullur" in „\Yo-chenblatt iiir Land- 1'orst- und Ilausvvirthschaft". 2. Obrtnijsko društvo. :;. Sadjerejska družba. 4. Oviarska družba. 5. Svilorejska družba. Q. Kup-čijsko društvo „Merkur". Kazen tega je še mnogo družeb narodno - gospodarskih. Med omikalnimi društvami so: t. Kral. čes. spoječnost nauk; 2. Društvo češkega muzeja; 8. Matica češka. 4. „Lotos". 6, Društvo čeških zdravnikov (izdava „Časopis čcskvli lekarni".) (i. Travniško društvo (izdaja časopis „Pravnik"). 7. Društvo praktičnih zdravnikov (Verein prak-tiseher Aerz.lt!) (izdava časopis pod imenom „\Vodienberichte"'). 8. Verein Iiir (iesehiehte der Deutschcn in Dolinica (izdava periodični časopis; Mil -tlieilungen des Vereins itd.). 9. Češko historično društvo. 10. Češko aka-demično bralno društvo. 11. Leschalle der deutschcn Studenten. 12. Društvo č. inženirjev in arhitektov. 18. Amcrikanični klub. društvo čeških gospe). 11. ,.Isis" društvo čeških kemikov na tehniki. 15. „Oul" društvo če-skid delalcev i. dr. Skoraj vsak stan ima svojo izobraževalno društvo. Iz med društev za umetnost naj omenjam te-le: 1. Društvo domoljubnih prijateljev umelnosti (ustanovljeno od čeških ploinonitnžcv), ima načelo pospeševati lipodobovalne umetnosti. 2, Žofinska akademija pospešuje potjo in godbo klasično. II. Društvo za povzdigo čoske. 04106525 naprotstvo, to jc gotovo, kakor so no da tajiti . da v vrsti nemških politi-karjov stoji na sto in stotine rojeiiili Slovencev, ki so domačo stvar tako pozabili, da BO zapustili narodno taborišče iu se v družni narodnili nasprotnikov z vsiiiii sredstvi in pripomočki poganjajo proti svojim rojakom. Ne mislim, da bom v tej dvorani koga spreobrnil i: BVOJfUn političnemu prepričanju, kdor že ni prišel z mojim pol. prepričanjem le-MOI. »'«' ar se pa nadejam jc to. da se b<> moje iu slov. politično prepričanje na tem kraji spoštovalo. Iz našega političnega prepričanja izvira poliličua morala: Ljubi oč.ta in mater, spoštuj in ljubi svoj rod. in če mu ne moreš pomagati, vsaj sc nc druži njegovim 101 razmikom. Ako se naše politično prepričanje in naša iz njega izvirajoča politična morala spoštuje, potem sc mora poznati, daje imel pisatelj „Tujčtvo peta" I svojega stališča popuno ina prav, čo je rekel, da M oni Slovenci, ki so pobegnili med narodne nasprotnike, moralično propali in pokvarjeni, imel je piav. če jo. odpadnikom, renegatom vžgal Kaj-novo znamenje sramote na čelo. — Naslednji stavci, tožbe se glasi: Nemška kultura je Slovencem vse vzela, kar 10 imeli lastnega: s krvjo očetov pridobljeno domovino, prvotne običaje, zgodovinsko misijo itd. Ostajam pri besedi „mission". Tega v vsem obtoženem članku ni najti. Če pa tožba prestavlja — kakor je domnevati besedo „spOročilo" z. ,.missionu potem krivo prestavlja, kajti sporočilo jo nemški „bericbt, iiberliclerung", nikakor nc „niission". Tu moram vendar le opomniti, da tožba, ki ima take napake že v svoji postavi gotovo napačna pota tava v vsej presoji člankovi. (dede opombe, da so nam vzeli Nemci s krvjo očetov pridobljeno domovino, bi mi znal g. tožnik morebiti ugovarjati, da Slovani vsega svojega douiovja niso s krvjo pridobili — dokaz mu bo sicer težek - pa ko bi um tudi obveljal, dokazana mi je le zgodovinska pomota, a nikakor še ne kazenska pregreha. In ko bi mu dokaz, tudi ves obveljal, to mi bodo rolo nemški zgodovinarji »pričali, da so Slovani tako stari v Evropi kakor Nemci, da so jih Nemci torej pregnali iz njih dobre lastnine, da jc pisatelj »Tujčeve pete" s tem izrekom pisal samo čisto zgodovino. Ravno taka je z narodnimi običaji iu narodnim sočutjem, (dede narodnega jezika naj mi bo dovoljeno le na vsakdanjo skušnjo pokazati. Slovenskemu jeziku, kakor ga ljudstvo govori, očita sc — it, /alibog pn pravici — daje neomikan, reven in ves pomešan s tujimi besedami, pismenemu jeziku nasprotniki obešajo sumnjo, da je nerazumljiv iu umetao skovan. Ali po vsem tem ni popolnoma dejanskim razmeram primerno, in ali ni smel pisatelj z najboljo vestjo in pravico pisati, da smo izgubili skoraj svoj narodni jezik. Nam sc tekoj obeša pravda, če enkrat sami nekoliko tega povemo, kar nam nasprotniki brez vse skrbi vsak dan očitajo. Tako o. pr. vsako leto beremo po časnikih ponosne razglede, kako je nemštvo napredovalo tu ali tam. koliko slovenskih tal sije zopet pridobilo itd. Da to vsaj nekoliko dokažem, naj izvoli slavna sodnija zaslišali, kako jc pisal „l'renidonblatt" št. 250 od ll.sept. 1868 0 napredovanji nem-štva na slovenskih tleh. (Perovodja g. Levičnik bere:) ..Vsemu temu vkljub si slovenski jezik ni mogel obraniti svojega gospodarstva ob Dravi. Počasi a zanesljivo je pregazi I nemški , kulturni jezik tudi brez podpore vladne (?) čez reko in je leto za letom mirno pridobival nove dežele. Število poiiein-čenib Slovencev se je umočilo, s tem pa tudi fanatizem narodnih prenapet-nežev. In čudno, kar Bino videli na Češkem, kar drugje, to nahajamo tudi tu. Voditelji protinemškega slovenskega gibanja so Nemci, slavohlepni l'.ina-likarji. prenapeti sanjači, slabe glave, za ktere ni bilo prostora v dodelanem (?) nemškem svetu, da so si pustili kot zvezde prve vrste v nasprotnem ležišču kadilo potresati. Tomnnov oče se je še. pisal „Thomati", Herman je poštenih Nemcev dete. in mladostni župan ljubljanski, dr. Kthhin t'usta, je nemško odgojen sin germanizovnnega Italijana, ki jo sam v nemški literaturi nekaj delal, in se dolgo ni mogel potolažiti zarad „zatelobanosti svojega lju- ;bo-ra sina. — To na primer so voditelji protinemškega ter — ker je eno in itto • protiliberalnoga gibanja v domišljevanein kraljestvu „Sloveniji", gibanja, kt.ro bi rado v zvozi z osurovelimi (verbaiiort) vaškimi duhovniki nemški kulturni tok zajezilo in našemu opravičenemu pohlepu po morji vrata zapahnilo. Ali prišlo l.o vse drugače. Najboljši izmed Slovencev — opominjamo le na predsednika naše zbornice poslancev — stoje že na naši strani, dobri v kratkem pridejo M njimi, ako se bo vlada z mirno stanovitnostjo vedela ogibati napak preteklosti ki svetovna zgodovina bo čez ljudsko sodrgo prestopila na dnevni red, Neustavljivo sc bo delal most, ki bo vezal z Ad-rijo nemško Dravo, most, ki nam bo dal Trst v naše roke1'. Obtoženec T. nadaljuje: rTožba sc celo na tem spodtika, da sc pri- i tožnje obtoženi članek, da so sc nam jemala naša imena. Če sem se moral drogodi sklicavati na zgodovinsko znanje si. sodnijo, in na zgodovino samo, sem glede imen v prijetnem položaji resnico dokazati in sicer na svoji lastni Otebi. K" se mi je pričujoča tožba izročila, svojega lastnega imena nisem poznal. Ime kakor je pisano na tožbi (Tboinscbitz) ni moje ime, kakor sem ga poštenega podedoval pO svojih stariših, kakor se mi je pisalo v vseh 'spričevalih nižih srednjih in viših šol in kakor ga pišem sam. Moje pravo ime je moralo slavnemu državnemu pravdništ v ti dobro znano biti, saj sem ga po tiskovni postavi oznanil in 8 spričevali o svojem času izkazal in mu ga pošiljam z vsakim listom ..Slov. Naroda", če pa se hoče slavna sodnija potrudili in primeriti nuje ime, kakor je tiskano v ,,Slov. Narodu" iu kakor mi ga je podtckr.il v tožbi g. drž. pravdnik, prepričala sc bo, da so nam naša imena jemlje , in da je tožba sama padla v napako, zarad ktere so spotika, da smo jo grajali. Ker je v zvezi s denašnjo pravdo, hočem si. sodniji povedati še drugo prigodbo, kako sc nam včasi godi z našimi poštenimi imeni, prigodbo, ki jo shranjena v registraturi mariborske okrajne sodnijo. Ko me jo hotela c. kr. okr, sodnija v Maribora prvfikrat zoslišavati zarad pisatelja ..Tujčeve pote", poslala mi je poziv, na ktereiu je bilo pisano neko ime. ktorega nisem mogel nikakor za svojega spoznati. Moja vest mi je rekla, da r.o smem jemati poziva, ki ni pisano na moje ime. Nasledek 'tega jo bil, da sem dobil drug poziv, na, klerom je bilo moje ime zopet drugače popačene. ;i mi ob enem zažugano. da bom .plačal 10 gl. globe in da me bodo siloMU tiiuli pred sodnijo, ako prostovoljno ne pridem. Potrebovalo jo posebne vlogo, da se mi je odvzela globa, da se je odstopilo od posilnoga ti ran j u in da se mi je priznalo moje podedovano pošteno ime. Slavna sodnija! če se kaj trteoga more prigoditi meni, o kterem je oblastuijam dobro znano, da sem si svojih pravic svest in da si jih moram iu hočem že zarad svojega poklica brezobzirno tirjati, kako so morajo šele imena pačiti in kazni narekovati ljudem, ki za svojo pravice nc vedo, ali pa čo vedo, nimajo volje in poguma na piavem kraji in s pravimi sredstvi potegniti sc za nje! Videti jo , kakor da bi hotela tožba posebno krivdo izpeljati iz izraza ,,furor tcutonirus" , o kterem je brati v „Slov. Naroda". Jaz bom poskusil latinski izraz prestaviti in mislim, da potem besedi odpado vso ono, kar se tožbi tako strahovito dozdeva. „Furor tcutonicus" je v najbiijem pomenu strastni h lep pO g er m a n i z o v a u j i (germanisiruiigsvvuth), v naj-krotkejem narodna nestrpljivost od nemške strani in vse ono, kar leži med tema mejoma. .la/, nočem trditi, da jo ta strast in nestrpljivost splošna; da jo je mnogo med nami, hočem dokazati. Jaz bi razdelil furor teutonicU8 v dva reda: prvega bi imenoval duševnega, druzega naj-umazanejšega, telesnega. ..Furor tcutonicus-' se kaže zlasti po nemških časopisih, ki nobene prilike ne izpuste, da ne bi Slovanov grdili iu zasramovali po svetu , kterini ni sveta nc družina no osebna čast in poštenje, kterim je vsaka laž dobra, ako morejo ž njo le nekoliko mrženja proti Slovanom med godbe, 4. Društvo za povzdigo cerkvene godbo. 5, Humanistično društva [krogih domač in kdor hoče v Pragi imeti kakšen dobiček, bodi si materijali duševen, mora znati česki. Drugo leto sem tukaj, iu ne sramujem se izreči, da hi bil rad doma tu , da bi bil rad ud češkega naroda , ko bi ne vedel da smo doma udov naroda še bolj potrebni nego Čehi, udov, ki imajo za narod vsaj dobro voljo če moči nc. In pri teh svojih željah in prepričanji imam le edino željo in ta je: da bi se moji rojaki sami malo bolj ozirali po Čehih kakor se zdaj in bi jih posnemali vsaj v doslednosti; in da bi se to ložje zgodilo, mislil bi . da bi slovenski študentje obiskovali više šole rajše v Pragi , kakor po nemških mestih v Gradci in na Dunaji. ker tukaj nimajo le tega, da se nav-zainejo pravega slovanskega duha, temuč imajo tudi najboljše posredke k načelom njihovim. Posebno bi pa to svetoval onim, ki se obrnč na tehniko, /nano je, da je graška tehnika ničla v sedanjih" tirjatvah, to morem zagotoviti iz lastnega prepričanja; dunajska pak šo zmerom praške ni dosegla in je gotovo ne bode. Mnogo zanimljivoga sem povedal iz zgodovine, mnogo prijateljem drugih znanosti, naj ne pozabim mladeničev, kterih šteje „Slov. Nar." gotovo veliko vsaj med svoje bralce. In tem hočem le povedati, da nc o-Staja Praga za nobenim mestom kar se tiče lepih mladih deklet. Poldrugo leto je kar sem zapustil belo Ljubljano, torej nc morem vedeti kako so tam reči zdaj. Vendar se vem spominjati na Vilharjevc verzo: Slovenko so zale In (jub'jo svoj dom, Al' tegn ne žalijo: „Komin Hundorle, komml" Ko sem odšel iz Ljubljane sem bil navajen slišati iz ust krasnih Ljubljančak večidel le nemški jezik. Kako me je pač veselilo, ko sem prišel sem iu slišal lepe »ospice govoriti slovanski. Prigodilo sc mi jc enkral da mi jogospica, o kteri sem vedel, da zna dobro nemški, na moje nemške besedo ker nisem šo znal češkega) odgovarjala le češko, iu mi na moje vprašanje zakaj tako. odgovorila: da noče govoriti nemško, ako ni prav po-trobn, Iu to kinča češka dekleta zraven njih telesne lepote najbolj. Toliko sem hotel napisati o Pragi, Pozneje hočem, ako ljubo, šo o česki literaturi nekoliko spregovoriti I p 'p godbo, podučujo zastonj. 6. Društvo „Hlahol" in „Bescda", če,ka povsKn društva, in mnogo družili društev pevskih in godhenih. — Za monumentalne stavbe je 1. Društvo za zidanje češkega narodnega gledišča. 2. „Dom-bauverein". Sc druga društva so- 1. ..I "melecka Poseda" ki pospešuje ne le literaturo, ampak tudi krasne in upodobovalno uimtuosti, godbo in petji'. V tem društvu se skoraj vsak dan bere o raznih oddelkih slovanske literature. '_». ..Tvpogralicka 1 Seseda" ima načela napredek oiiiikovnnja splošnega in posebnega, in vzajemnost obdržati med društveniki. Telovadni društvi iA\ prav za prav le dve, iu sicer „Sokol" in nemško društvo. Praški Sokol . ki ima v Progi še 1> iu skoraj v vsacom češkem mesto svojo filialke, ima če;: !l()() udov, in kakor sem že prej enkrat omenil, svojo lastno hišo. Med dobrodelnimi društvi je zraven mnogo društev, ki imajo načelo podpirati uboge iu sirote, društvo ,.Svatobora najbolj imenovanja vredno. Ustanovil ga je dr. Palackv. Načelo mu je podpirati češke pisatelje. in ohraniti njih spomin narodu. V ta namen ima šc društvo čez 40.0UO gld. denarja v raznih pnpirih. Čestiti bralec! Lehko si previde! iz vseli teh popisov da je Praga zanimiva ne le za Slovana temveč za vsacega omikanega človeka. Vendar so pa za vsacega Slovenca posebno mične one razmere, ki sc tičejo Slovan-stva. Iz poslednih mojih črtic si previdel, da je v Praga mesto slovansko ne le kar se ^ tiče večine prebivalcev temuč tudi glede delavnosti na narodnem polji. Število narodnih društev kaže dovolj, kdo je gospodar in komu je mar za prebivalce praške. Narod pa nc gleda k temu delanju in se mu le čudi, temveč pripomore iz vseji svojih moči k veljavnosti svoji. In to nalogo spolnuje popolnoma. Narod so nc vdeležuje le dobrot, ki mu jih skazujejo voditelji njegovi z zavodi, narod sam dela za svoj napredek. Kamor greš povsod najdeš v večini česki jezik, nikdo so ga ne sramuje, in kar je šc več nikdo se ga no upa zasraniovati. Tukaj pa le govorim od Pražanov ne pa od onih ki so plačani zato, da bi zasmehovali kav ni nemško in kar ni sorodno s sedanjo .,ero". Česki jezik je po vsen vojimi rojaki zatrositi. Beseda: „Fantasiokiinigreich", ktero srno ravno iz Venidenblatta tuli. das interossante Natiiinchen dor Slovencu, Tonianien, ilfiw<-isieii, struppigo KnrvatidcnhaupU r der Czochcn, dio sch\veineziiclitcn-len Srltcn itd. itd. itd.: tO SO stalni izrazi tega ..furor teutonicns", kakor jih rsak dan rele kupo beremo po nemških časopisih. Tak ..turor tiutonioiis" razodeva iz nemških gledišč , kjer je n. pr. na dunajskih manjših odrih ■asmehovan Čeh , resku kuliariea itd. postala tako stoječa figura, kakor je nI nekdaj IIans\vur-t. Z dunajskih odrov prehaja ta ,.turor teiitoniciis'- na gledišta po provineijah. S tem ne mislim, da sem naštel vse prikazni tega iiir. teut.", vendar sem prepričan da že te pričine dovolj dokazujejo da tur. telit.'1 ni nikakoršna domišljija. I>a tudi se omenjani v nekterih naj-inlj kričečih pričinah umazanega telesnega „ftir. teut.", razodeva,se ta, ako se po ulicah in krčmah za nami vpije: vvindisclie Trottehi, vvindiseho llunde, vvindisclio Ltimpon iu kar je tat ih k rasnih pridevkov še več. ,.Fur. teut." iinjiiiiiazanojšega reda se je razodeval Deda V DO po celjskih ulicah, ko UDO bili na oglih tukajšnjega mesta povabili svoje rojake, naj hi se zbrali v Zavru da bi 80 posluževali svoje ustavne pravice, in ko nam je ta ,,1'ur. teut." naša irabila iz oglov potrgal iu pa ometal s človeškim blatom in ulično sodrgo. Ne prišel hi v zadrego, ko bi moral še dalje naštevati; pa že to zadostuje v (Iokaz, da jo mnogo .,t'ur. teut." med nami in da ima časnikar pravico govoriti o njem. (Dalje prih.) !) o p i s i. Iz Vranjskega. liti. jnn. — Just. — Moč in blagor vsacega naroda ima svoje središče v omiki, v učenosti, V zavednosti njegovega bitja in v znanji njegovega prava. Moč naših nasprotnikov, ali i/neverjeneov, ali odpadnikov, leži V nevednosti, v zaspanosti prostega ljudstva, Človek, količkaj zaveden dotnorodnega značaja, človek omikan na umu in srci ne da se voditi kakor deca na vojki; izobražen narod stoji ncomahljiv na svetih pravicah človečanstva in ni moči, ktera ga bi sunila iz staleža njegovega. Tako podlago omiko so spoznali žc zdavnaj mnogi narodi, ki deues stoje v vsej s \ o j i moči pred svetom. Na ta stalež treba je tudi priti slovenskemu narodu. Ljudstvo zbujati, izobraževati v materijalnih iu državljanskih obzirib. to je naloga vseh žo zavedenih domorodcev, dolžnost društev, čitalnic, taborov itd. — Saj tudi nasprotniki ne molčijo, ne zanemarjajo odvračatii pro-ljudstvo od njegovih pravic, onim žugati, kterim le količkaj blizu morejo, narodno zavode grditi itd. Pri tem jo tedaj velike potrebe, da se ljudstvu razjasni — kateri se takega prelenja hoje, jim zdravi nazori vdahnejo: saj pridnemu rokodelcu ne bo delo" zmanjkalo, ako ga dva iznejeverjenca ne podpirata, — saj Usnjar lahko kože pri drugem mesarji kupnji;, za kakšne krajcarčke dražje rajši, kakor da bi svoj značaj vklonil po robovsko in slušat na komando rcnegatov. — PrihodnO nedeljo, 81. t. m. bo stavila naša čitalnica svojo otvorenje, Nnjlepša prilika zopet, ljudstvo v narodnem duhu krepčati. Naj bi torej ne zanemarjali čestiti domoljubi od vseli krajev savinske doline sosebno kmečko ljudstvo privabiti, da se domoljubja spet več nadaline. Treba nam jc Bploll pozomin hiti, treba za volitve (1. sušca deželnega poslanca) vsakovrstne, ljudstvo pripravljeno in dobro okovano imeti. Rok skrižema držali nikako ne smemo. — Pričakujemo obilo obiskovalcev naše svečanosti. Pritecito dragi domoljubi od vseh strani in vsak naj soseda iu sosed spet soseda, znanec znanca seboj pripelje; vi pa bližnji rodoljubi, le prepeljite veliko kmetov da sc seme poseje ! Pokažimo svetu edinost in služnost. Ako bomo mlačni in zaspani — bo hudič Ijtilko sejni! — Izjpođ Grintovca, 28. januarja. [Izv. dop.] Enakopravnost narodov jo začela meso in kri postajali; paragrafu 1'.). je že odveč zmerom le mrtvemu stati na potrpežljivem papirji, pričel se je tudi on dramili, buditi, vstajati ter prebujen in oživljen hoče djausko stopiti med slovensko ljudstvo. Le čujte in strmite! Pretočene dni dobi tukajšnji župnijski urad (plarraint) od okrajnega predstojništva v Kranj i blankete natisnene v nemškem iu laškem jeziku, na ktere naj se župnik podviza zapisati spremembo v ljudstvu (volksbevvegung). Ali se ne pravi to, uradno šaliti se s poštenim slovenskim ljudstvom in z njegovim jezikom V Slovenski poslanci zapomnite si to, da so no bole pregoreče potegovali za ustavo §, l!l. ga že iinaino, pa na potrpežljivem papirji. Iz Metlike, 28. jnn. K. flstvs dop.] (Čitalnica iu tabor.) Da dragi bralci „Slov. Nar." nc bodo mislili , kakor da bi naše društveno življenje tukaj celo mrtvo ali zaspano bilo. moram vam naznaniti, da smo (>. sept. 1808 predstavljali na odru naše čitalnice šaloigro „poštena deklica" in 22. listopada 18(18 šaloigro „To sem bil jaz." Pri obeh igrali so peli naši povci domače narodne pesmi s celo navdušenostjo, ktero vsak pevec sam občuti in ktero narodna stvar zahteva. Ples je končal obedve veselici in trajal je vsegdar čez polnoči. 8.januarja t. 1. so je napravila v čitalnici tombola in ples, i ravno tako 17. januarja. Za 31. januarja so pa pripravlja piknik in ples. Mislim da bode radosti dosti. Tudi 2. febr. hočemo svečano staviti doprsnik našega slavnega pevca Vodnika v čitalničnih prostorih. Zdaj pa še nekaj zanimivega: Tukaj se jako pripravljamo za tabor, kterega mislimo za istino v Vinici — ali prav za prav na Zežlu „pri majki božji" napraviti. Od vseh strani dohajajo spodbiijenja in obljubo za materijalno podporo tabora, ki bi se imel sredi meseca maja sklicali in sniti. Rodoljubi, ki BO slagajo z našo idejo, naj nam svoje niišlenje in svele o tej reči blagovoljno naznanijo. Hvaležni bodemp. *) 1'oliiicni razgled, Kdo lii so no tlogal z idojo rodoljubnih Metlioanov I Praktiono skušnjo is s t i r -škili taborov bo vam vspgilr na purnlio iu svetovati ju, da so po njih ravnati; in to že jioratiile, kurjo nimalo pri nas (o le delo učiti. Vrinln. V poslanske zbornice seji 26. t. m. je interpeloval Skcnc s tovariši ministerstvo. zakaj se ne predlože dovršeni računi o državnih dohodkih iu stroških od leta is(i:i — 1SC>7, češ da se le s takimi računi v rokah dii prav soditi finančni položaj sploh in drž. proračun posebej. - - Proračunski odhoi poroča o prošnji uradnikov pri soduijah prve stopnje in svetuje . naj vlada se v tej sesiji predloži osnovo postave, po kteri se ima stanje teli uradnikov izboljšati. Minister llerbst sicer priznava, daje treba v položaji sodniških uradnikov marsikaj spreinh. vendar on vidi nevarnost za neodvisnost sodnikov, če dohaja ministerstvii toliko prošenj za više službe iu plače. Odborov nasvet se potem potrdi in se še druge želje v prošnjah izrečene priporoče ministerstvii. Vladni dunajski listi pravijo, da bode večina državne zbornice niinislcrslvu priporočila , poljsko resolucijo zboru prijaviti, kar je znamenje, da, se vendar gospodje boje. da ne bi Poljaki izstopili, kar mi želimo, da bi storili, tudi v to nevarnost da bi naši poslanci s Klunoni vred v svojem „di nem centru" obsedeli, kjer se jim menda dobro zdi. Kakor se iz Dunaja piše v češke ..Naše Listv" ima kmalu grof Beust izgubiti ministerstvo zunanjih zadev, kakor je izgubil vsaj po imenn notranjo politiko iz svojih rok. Zunanjo politiko bi prevzela potem Mcttcr-nich in Apponvi, lieust bi bil samo kanclar. ali zaprav minister cesarskega doma. Da si bo tudi potem vedel ohraniti svoj mogočen vpljiv na zunanjo iu notranjo politiko, kakor ga zdaj ima, to se lehko misli. Da d a 1 in a ti n s k o vprašanje, z znanim ministarskim odgovorom ni šc rešeno za vselej, vidijo celo nemški listi iz tega, daje spljctski župan Bajamonti šel pogajat se znstran necega posojila za Spljet — ne na Du- ' naj — temuč v IV.što. kjer ima namen razgovurjati sc tudi o dalmatinskem vprašanji. Ogerski in ordeljski Romanje imajo 7. februarja velik shod v kterem se posvetujejo, ali jim je v ogerski državni zbor vstopiti ali ne. Kakor ..(!oi■resp." pravi je narodna opozicija na, Ogerskein premalo delavna in kar se postopanja in namenov tiče neodina. Omenjeni časopis silno priporoča voditeljem ogerskih narodnosti naj se snidejo in vtem važnem trenotku popolnoma zedinijo, ker imajo vsi enega nasprotnika. Srbski vladni list „Jedinstvo" naznanja, da ako so vname vojna s Turki bode knjez črnogorski dal vrhovno povelje čez črnogorsko vojsko znanemu Brbskemil generalu Stratimiroviću. Po Romuniji so razširjajo med narodom v tisočih ižtisov govor Bratiann, znanega sovražnika'Magjarov. v tem govoru jc Bratiano djal: Vsak Roman naj bi puško nosil in, kedar hi ž njo trčil oh tla, naj doni čez gore in doline, čez Krkonose in Donavo oznanjovaje, da tu narod prebiva, kteri se bo znal obraniti". Tudi Bavarsku se oroŽuje. Vojni minister bo od prihodnjih kamer tirjal ."» miijonc gld. za kupljenje loo.ooo pušek, V Italiji se nemiri zarad mlinskega davka širijo, dasiravno je o tej zadevi stavljena interpelacija v zbornici. V Massa Lumbardo jo razsajalo nad 500 kmetov prod mestno hišo. So le vojaki so mir storili. V Kimu je. policija zopet zasledila več skritega orožja. Kisle, ki prihajajo po železnici, kakor tudi i men j a popotnikov sc skrbno preiskujejo. Našli so boje celo kišto bomb, kterih namen ni jasen. Francoski list „Liberte" povodnje, da je španska vlada misli, pre-prostol izročiti vojvodi Monfpensior-ii. V t lirško-grškem razponi se stvari zdaj niso toliko razjasnile, da bi -e eno ali drugo za vorjotnišo moglo postaviti ali mir ali vojska. Turčija je naenkrat postala prav miroljubna. Njeni časopisi iu njeni poslanci preklieujejo vesti, da se Turčija oborožujc, Jasno jo, da turški pogum ni tako visoko zraščen , da bi najraje v vojno silil, kar bi sicer naravno bilo. ko bi sc Turki res tako močne čutili , kakor jih slave njihovi dunajski prijatelji, ker (irska se ni najnicnj podala v turške tirjatve iu si; jako malo zbala turške „zadnje besede". Kaj bode Grška zdaj storila, nc pove nihče določno, (lovori se pa, da jo misli Rusija v zvezi s Prosijo iu severno Ameriko podpirati, dokler Turčija od svojih tirjatev ne odjenja in se tako v očeh svojih nezadovoljnih ljudstev šo bolj ne poniža. V Carigradu pak pričakujejo da bode Grška odnehala in ko hi ne. se tolažijo s tem. da je egiptovski podkralj obljubil 50.000 vojakov za podporo. To se ve. da tega nc prciačunijo kedaj bode teb 50.000 vojakov iz Kgipta na bojišče prišlo. Iz otoka Kreta se čuje, da so. uporniki še vodno držo in da so Boscbno v vzhodnih okrajih večkrat srečno bojevali so s turškimi krdeli. Iz Amerike upornikom dohaja orožje in obeta se jim od lani celo denarno posojilo. V Španiji sc kažejo znamenja, ki ne obetajo svobode. Civilni guverner iz Purgos-a je bil 25. t. m. ko je na vladno povelje zaznamoval knjige, dragocenosti in umetnijske vrednosti, ktere so v avhivu stolno cerkve zavratno umorjen v cerkvi. Mrtvo truplo razmesarjeno. Več korarjev in duhovnov je bilo zraven , ki pa boje umoritvo niso hranili. Morivcc pravijo, daje menili. Zaprtih jo več oseh, med temi dva korarja in en dekan. V Madridu je bilo zavoljo tega umora ljudstvo tako razkačeno nad duhovščino, daje prod palačo papeževega poslanca kričalo: Smrt papeževemu poslancu! Papežev poslance je moral pobegniti k francoskemu. Pravijo, da bodo zdaj zapustil Španijo, kar je za Španijo važno. Spanjsko ljudstvo je katoliško in duhovščina ima do njega veliko moč. Misli so, da bode agitiralo svečenstvo za prognano kraljico. Tako so lehko vnemo nesrečne dolge domače vojske med Španci. V posebnem manifestu ohola spanjsko ininisterstvo ostro kaznovati morivce v Burgos-u. Kazne stvari. * (Volitn v za deželni zbor v volilnem okraji Celjskem) je napovedana za 1. dan marca meseca: prvotne volitve se morajo torej že te dni zvršiti. Od nemške strani se še niso nit" oglasili: prvič jih imajo menda preveč na ponudbo, ki hi radi v znani Kaiserleblovi in Uaserievi maniri „zastopali" Slovonce v graškem zboru, potem pa se jim mora po dozda-njili skušnjah menda dozdevati, da bi se utegnil nemški kandidat pri volitvah blamirati. — I panje na gotovo zmago slovenskega kandidata je menda tudi krivo , da se tudi narodna stran dozdaj še ni nič gonila ali oglasila. Tudi rai sc najmanj ne hojmo, da bi še kedaj Nemec za celjsko okolico v Gradci. Vendar se nam potreba zdi. da se savinski rodoljubi o pravem času zedinijo o prihodnjem kandidatu iu natanko pazijo na vse kar se godi v zadevah volitve, da ne bo vsak kraj delal morebiti na svojo roko — a vsem v pogubo. Kolikor smo do zdaj slišali se skoraj vsi rodoljubi strinjajo o kandidaturi g. rudniškega posestnika Ivana Žuža v Grižah pri Celji. Po odstopu g. dr. Razlaga hi mogel celjski okraj komaj boljega zastopnika dobiti. Za denes samo to registrujemo brez opombe, da ne bi naprej segali v sklepe in svobodno odloko rodoljubnih Savincev, * („Novice" pišejo o tretjem občnem zboru za hrambo narodnih pravic.) Odbor je od zadnjega občnega zbora imel S sej. in jo sprejel 557 udov; — poslal je zastopnikom okolico tržaške adraso, ktera je radosten vtisek učinila na dotičnom mestu ; — podal jc odbor visoki o. k. vladi vlogo z naznanilom, da se hoče društvo imenovati „Slovenija, društvo za hrambo narodnih pravic" ; — za pismo, ktero naj bi so podalo zarad Učiteljev okolice teržaške po slovenskih poslancih zbornici poslancev, se ni mogla dobiti ona podlaga, na ktero se mora opirati vsaka interpelacija; — naročile so se lične diplome, ktere bodo kmalu gotove in sc brž razposlale potem družbenikom; kinčali bodo vsako diplomo grbi vseh slovenskih dežel, na čelu njim bo grb „Ilirije": — o spominku Vodnikovem jc odbor predložil tri načrte, enega, ki ga je idelal naš domači podobar Zajic . in dva, ki sta odboru po našem umetnem kamenarji Ig. Tomanu došla in Monakovcga od dveh slavnih mojstrov. Odbor je dobil tudi proračune vseh stroškov, ki so tičejo spominka. Bili bi po priliki ti-le: I. Cela oseba Vodnikova vlita (a iz brona 6000 gobi., b) iz cinka 1500 gold., kalup (model) 500 gold., c) iz marmora kararskega 1800 gold. II. Podnožje iz nabrežinskega inarinora 1127 gold. III. Ograja iz vlitega železa 221 gold. IV. Podzidje v tleh in postavljanje 400 gold. Po takem bi spominek iz brona z doštetimi drugimi stroški veljal okoli 8000 gold. Pred nabiro doneskov za narodni spominek hotel jc zbor izvedeti stroške, da rodoljubi vidijo potrebo zdatne podpore ker nam po takem šc manjka nad 6000 gold. — Odbor je pretresal tudi predlog zarad izdaje časnika društvenega, kteri naj bi izhajal vsak delavnik ali vsaj trikrat na teden ; ali spoznal je da društvu , glede na svoj denarni stan, to nikakor ni mogoče. Sicer bi bil ta list največ konkurent „Slovenskomu Narodu", in tako obema stan šo težavniši. -- Prctresovale so se tudi zadeve o volitvah za mestni zbor ljubljanski; pregledali sc volilni zapisniki in zarad nekoliko osob tudi reklamacije vložile. -— Popularna brošura 0 ze-dinjenji Slovencev bode kmalu gotova. — Po prebranem tajnikoveni sporočilu povzame predsednik vse posamezne točke sporočila in poživlja v debato, kjer kdo pričujočih udov želi razgovora. In začel se jc razgovor o Vodnikovem spominku , o kterem predsednik najpred zahvalo izrekajo gg. Tomanu in Zajcu za podporo njuno. Gosp. Gorišok svetuje; naj sc spominek naredi iz bolje tvarine, — dr. K. Illcivveis: naj sc brž nabira doneskov začne z razpošiljanjem načrta Iliigelnovega , — gosp. Regali naj sc voli poseben odsek; njemu odgovarja dr. Costa , da je v 2. občnem zboru že odbor dobil to nalogo, - - dr. Poklukar želi, naj se še denes sklene, po kterem načrtu so naredi spominek, in kam se postavi. Dr. Costa kaže, da denes sc o tem ne more že konečno sklepati. — gosp. Noli želi energične nabire po izgledu Cehov, ki so, ko so nabirali doneske za narodno gledišče, v vsacem shodu, pri vsaki manjši ali veči družbici in celo tudi v gostilnici. vabili domoljube, naj dajo, čo tudi le malo, kajti iz malega raste veliko; kader se razpošiljajo vabila za doneske . naj so doda v majhni obliki obris spominka v kamno-ali lesorezu. Dr. Costa odobrujc Nolijev predlog. Glasovanje potrdi Gori-šokov in Nolijev predlog. — O predlogo za časnik pravi gospod Noli, da priznava odborovc razloge, vendar mora priobčiti željo, da bi se delalo na to, da sc v Ljubljani ustanovi list, ki bi vsaj trikrat na teden izhajal, po sebno zato, ker bi štajerski rodoljubi radi preselili list „Slov. Narod." v Ljubljano. — Gosp. Kreč misli, da bi društvo imelo že več novcev, ako bi do noske marljivo pobiralo od svojih udov, in kaže na „Tagblatt" , ki ga pod pira „konst. društvo". Dr. Costa mu odgovarja, da odbor ni pozabil pobirc doneskov, ali to ho storil kader udom razpošilja sprejemnice, za časnik p društvu zdaj ni mogoče ne krajcarja dati; naj rodoljubi sami za-se podpirajo časnike; tudi „konšt. društvo" ne izdaja in ne subvencijonira „Tagblatt-a" j le nekteri udje so mu pomočniki. — Ker nihče ni nobenega predloga stavil, je predsednik sklenil razgovor s tem, da odbor gosp. Nolijevo željo ad no tam vzame , ki se utegne tedaj spolnoti. ako društvu pristopi veliko število udov, in sc tudi (!) na Štajerskem zbudi misel, da nam vsem treba v z ajc iu n c ga delovanja. Po razpravah sporočilnih je nu vrsto pišla 2. točka programa: razgovor o direktnih volitvah v državni zbor. Podpredsednik gosp. dr. K. H Costa poprime besedo in govori zoper direktne volitve in nasvetuje naj se po dr. Tomanu drž. zboru izroči peticija v tem smislu, * (Čitalnica postojnska) napravi 2. svečana ob sedmi uri zvečer v spomin Vodnikov hesodo s tombolo in plesom. Vsi prijatelji čitalnični so k tej svečanosti v ljudno povabljeni. (Eno solzo) je nesel zopet nek ljubljansko-ncmški dopisnik v ,N. f. P." .loku so mož čez ljubljansko kupčijsko zbornico. Da samo zato, kei jo v slovenskih rokah, to se ume. * (G. prof. dr. F r. Miklošič, na Dunaji je dobil pruski rt „pour le merite." — * (Čitalnica v A m eri k i. i V S. Francisco , v Kaliforniji, se ustanovila čitalnica in se je obrnila do vseh slovanskih zavodov v EvrOj ter jih prosi, naj bi jej poslali knjig časnikov iu podob, da bi od ž njim svoje prostora ozalšala. Cštanovitelj transatlantske čitalnice je g. J. R dovič. Dalmatince. Pooblaščen darila sprejemati je stud. med. Pavlo Stri s splošni bolnišnici na Dunaji. * (Strašan ogenj.) Že predvčerajšnjem so nam pravili železnišk uradniki o grozovitem ognji , ki sc jc vnel v velikem magazinu za prevaža valno blago na kolodvoru v Trstu. Zdaj berem« o njrm: Veliki ogenj, k se je ob pol treh po noči vnel v tržaškem magazinu za oddavanje , je gro zovito veliko škode napravil. Ogenj se jc vnel v neki shrambi, kjer je le. žalo 300 sodov špirita, vsak sod po 12 vedrov. Te shrambe imajo na tlel zatvornice . po kterih se blago spušča v kleti. Po teh zatvornicah se je go reči špirit raz lil v niže prostore in je pokončal , kar je bilo tam blaga nalo Ženega. Pri tacem ognju na rešenje tega blaga ni bilo mislRi. Škoda, ki s, Denarja in pisem sc je le ne-pop.). Iz Dunaja se pričakuj. zdaj le površno ceniti, iznaša l\ milijon, koliko otelo. Ogenj še razgraja (28. jan. !.■ comisija. ki bo preiskovala. (Štirski dež. zbor.) Volitev velicega posestva se je preložila i.a nedoločen čas. — Posl. dr. Stremavr je postal ministerski svetovalec in so ho odpovedal poslanstvu. —• Posl. Raohov jo položil svoj mandat. — (Dr. (i iskra) je dobil „kot representant avstrijskega liberalizma" od kralja Viktorija Fmanuvela veliki križ reda italijanske krone. (Obsojen) je v Zagrebu kaplan Aksamovič zarad razžaljenja cesarjevega imena na 18 mesecev težke ječe. Viša sodnija jc to razsodbo potrdila. (Tabor) mislijo napraviti, kakor v „Nov." beremo tudi Slovenci na Pivki, na Notranjskem. Živeli! (Volitve na Ogerskem), ki so zdaj vrše, nikakor niso igrač«1. Poroča se, da po nekterih krajih, kjer imajo levičnjaki večino, privrženci vladajočo Deakove stranke, ne upajo si na očito pokazati ako nimajo — pištol seboj. Mirni veljavni meščani pak so kar — tepeni, če se ne spoznajo k opoziciji. (Vojske) in izurjenih vojakov Prusija, kakor beroliuski list poroča, lehko vsak dan en milijon na noge postavi; Francoska tudi čez en milijon, Rusija šc več in Avstrija si je ravno ondan dala v državnem zboru S00O00 dovoliti. Torej ni menda kar Evropa stoji šo toliko stoječe vojske bilo, kakor dan denes. Potem naj veruje , kdor more , da so ti miljohi vo-vojakov lo za parado in da se bo mir zmerom ohranil. * (Iz Gorice) se „Primorcu" piše: Lani se jc odprlo 8 čitalnic torc so sc v letu 1807 ustanovile. Vse te čitalnice se tako krepko razvijajo, da so ni bati za njih obstanek, izvzemši Rihcmherško, ktera je žc kmalo po svojem rojstvu za taisto strašno bolezen umrla, ktera že na veke pretepa človeštvo in ž njim tudi slovenski narod. Ta bolezen kliče se nesloga. Naša Goriška čitalnica si še zmerom prav na noge ne upa, dozdaj jej še nismo mogli pravega doktorja najti. Imamo sicer letos vrle može v odboru, pa dozdaj se še niso nič kaj pokazali; kakor se sliši, se zelo vkvarjajo s stanovanjskim vprašanjem, pa žali bože brez vspeha. Ločujejo so naši odborniki v pesimiste in optimiste. Prvi, ki so v večini, pravijo, da ne hode letos nobene besede; drugi pa vedno kokodakajo o petji, o igrali in Rog ve šo o čem; pa dosti kokodakanja, malo jajce! Pesimisti utegnejo prav imeti. Sicer pa ni obupali, — Od vseh čitalnic na Goriškem se odlikujeti Solkanska in Kanalska; ti dve čitalnici se prekoševati ena drugo z izvrstnimi bedami — Narodovo gibanje na Goriškem je pa po Šempaskem taboru prav živahno postalo, niarsiktcri zaspanec se jc po taboru predramil. — Mi se sicer nismo od vlade nikdar dosti nadejali, tedaj smo bili prepričani, da nam tabor vladi nasproti nič koristil nc bode; koristil pa jc komur je imel koristiti, namreč narodu, kteri po taborih svoje svete pravice čedalje bolj spoznava in ceni. — Naši prvaki, spoznavši to korist, delajo na vse kriplje, da se napravita na spomlad tabora na Tominskem in v Brdah; točka o Predel-ski železnici bila bi sosebno pri Tominskem taboru na svojem mestu. (Avstrijsko vojno po m o r s t v o.) „Reform" piše: Mi no bomo naši moči na bregu Adrije pomogli, ako napravljamo trdnjavo na njenem bregu, ampak napraviti si moramo pripravnega in zdatnega brodovja (floto) in povzdigniti Slovane, kteri so zrno na njem. Naj pa hode Avstrija Slovanom v primorskih deželah tudi poštena in pravična. — To so gotovo tehtne besede, ktere kažejo, da lo Slovani morejo vzdržati Avstriji morje in moč * (G o s p. P i n o) goriški okrajni glavar je, nedavno, od slovenskih županov zahteval, naj ima vsak župan človeka, kteri zraven slovenskega tudi laški in nemški pravilno govori. 8 — 4 župani mu pa odgovore, da okrajno glavarstvo laže plačuje tacega človeka, nego vsaka županija posebe. — Sploh jc pri goriškem glavarstvu premalo uradnikov, ki so zmožni slovenski govo-rili in Pi8atil ._ „Pri.n." živinska, rdeča po 3 gl. 50 kr. cent siva. se dobiva pri 25 55 F. Koletniliii v Mariboru. I>iiiiaj»ku borza od 90. juiiuavju -I" T!ftc,ku °! (1Y10 kr\. . Kreditno akcije 380 II. -kr r>% metaUke /. obresti v mati umov. 01 ti. lo London 131 n 7-, bi ..'narod, gojilo GG ti. 85 kr. Srebro 118 fl. 76 te. 1800 dri, posojilo 113 II. 66 kr. Cekini ^ (I 7 k. Akoj» narod, banke «77 11. _ kr kr' v ImBtniki: J)r. Jote Vošnjak in dnini, Tinkar I Id mu d Janzič.