Leto XII. št. 1
risi rji!! 94
'og:	,
Proizvodnjo in proizvodnost delo v decembru 1964
15. januar 1965
CINKARNAR
V	decembru je proizvodnja v primerjavi z mesecem novembrom porastla za 2 %, \ primerjavi z letnim povprečnim mesečnim rezultatom pa za 3,8 %. Število delavcev je bilo manjše kakor v mesecu novembru, zaradi česar je proizvodnost dela na zaposlenega porastla za preko 2 %. Osnovni plan za mesec december je bil presežen za 2,5 %, letni plan proizvodnje pa je bil dosežen s 102,2 °/0. V decembru je bila dosežena zelo visoka proizvodnja v topilnici, tako da je obrat presegel letni plan za 1 %. Rekordna je Bila proizvodnja žveplene kisline, saj je kljub težavam, ki se pojavljajo pri reaktorjih presegel 5.000 ton. V decembru so dosegli zelo ugodne proizvodne rezultate še obrati: natrijev hidrosulfit, krom galun, cinkov sulfat, modra galica, ul-tramarin in cinkografija.
V	primerjavi s preteklim letom je proizvodnja v merilu celotnega podjetja porastla za 10%. Največji porast je bil dosežen pri naslednjih proizvodih: cink in prah, cinkova pločevina 25%, ofset plošče 17%, čašice za galvanske elemente 14 %, Na-hidrosulfit 23 %, bari jev sulfid 58%, cinkov sulfat 19%, litopon 113 %, ultramarin 41 %, svinčeni oksidi 12% in modra galica 22 %. Manjša kakor v letu 1963 je bila proizvodnja cinkovega belila za 21 in superfosfata za 32 % (zgolj iz finančnih vzrokov), od važnejših proizvodov je bila še manjša proizvodnja žveplene kisline za okoli 3 % zaradi rekonstrukcije, ki je bila opravljena sredi lanskega leta.
Visoko planirane proizvodne naloge so bile v letu 1964 torej izpolnjene. O celotnem poslovnem rezultatu Cinkarne pa bomo poročali, ko bo izdelan zaključni račun za leto 1964.
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
Na občinski konferenci nas bodo zastopali
Na letni konferenci komunistov Cinkarne so bili izvoljeni za delegate |na občinski konferenci naslednji tovariši: ing. Jeri-slav CURKOV, Franjo TOVORNIK, Nuša SLAPNIK in Franc GRABAR.
LETNA KONFERENCA ZK V CINKARNI
V nedeljo, 20. decembra so komunisti iz našega kolektiva kritično ocenili svoje delo. Referatu, ki ga je imel sekretar TK ZK ing. Jerislav Cukrov, je sledila živahna razprava. Konference so se udeležili predsednik občinske skupščine tovariš Marjan Učakar, član okrajnega komiteja ZK tovariš Božo Lukman in predstavnik Železarne Štore tovariš Rajko Markovič.
AKTIVNOST KOMUNISTOV V NAŠEM KOLEKTIVU
V enoletni mandatni dobi je imel TK ZK 16 rednih sej, na katere so bili navadno vabljeni tudi sekretarji osnovnih organizacij ZK in ostali vodilni družbeno politični delavci podjetja. Poleg omenjenih rednih sej je Tovarniški komite organiziral predkongresno konferenco in izredno konferenco komunistov Cinkarne. Sodeloval je pri orga-
pravilna stališča do vsebine dela obratnih delavskih svetov, načel delitve dohodka po delovnih enotah, načel dodeljevanja stanovanj in o ostalih vprašanjih, ki določajo osebni in družbeni standard delavca v našem podjetju.
Tovarniški komite je le delno rešil te naloge.
Pri komiteju sta delovali po-
Delovno predsedstvo na letni konferenci ZK
niziranju skupnih sej TK in ostalih družbeno političnih organizacij ter samoupravnih organov v podjetju.
Tovarniški komite je izdelal, oziroma dopolnil prejšnji program dela Zveze komunistov v podjetju in izdelal akcijski program dela TK, ki je vključeval nekončano delo prejšnjega komiteja in predkongresne sklepe in sklepe izredne konference komunistov Cinkarne. Prav zaradi izredne konference TK ni pravočasno realiziral akcijskega programa. Bodoči Tovarniški komite bo moral to delo nadaljevati in še razpravljati o delu mladinske organizacije, delu sindikata in nalogah ŽK v teh organizacijah, o sedemletnem planu kadrov v okviru sedemletnega razvoja podjetja, o 42-urnem delovnem tedniku, o disciplini v Zvezi komunistov, o delu članov ZK v družbeno političnih organizacijah v podjetju, o sprejemu novih članov v ZKJ.
Na izredni konferenci ZK je bil TK' zadolžen, da zavzame
litično ideološka komisija in kadrovska komisija. Posamezne skupine članov TK so bile zadolžene, da spremljajo delo družbeno političnih organizacij in komunistov v njih in o tem dostavljajo mesečna poročila: Ugotoviti pa moramo, da je le kadro^skPkomisiji in delno ideološko politični komisiji uspelo reševati postavljene naloge, medtem ko ostale skupine niso opravile svojega dela.
Neresnost pri delu, mnogo izostankov in dejstvo, da so v komiteju člani ZK, ki ne poznajo osnovnih pojmov demokratičnega centralizma, na čigar osnovah je zgrajena ZK, so vzroki, da nekateri sklepi TK niso bili realizirani, bodisi na sejah TK in OO ZK ali na sejah samoupravnih organov. Mnogim komunistom ni znano, ali pa se delajo nevedne, da so sklepi komiteja obvezni za vse komuniste.
Sestav TK je tak, da v njem sodelujejo člani iz vseh osnovnih organizacij. Naloga teh članov TK in posameznih sekre-
tarjev OO ZK je, da se borijo za izvajanje sklepov TK v OO ZK in za posredovanje sklepov OO IK ZK. Le ob pravilnem pojmovanju vloge članov TK in sekretarjev OO ZK po vprašanju stikov med OO in TK ne bo prišlo do nesoglasij med OO in TK.
Prav zaradi tesnejše povezave med TK in OO so sekretarji OO skoraj vedno vabljeni na seje TK, v praksi pa se'je pokazalo, da ta povezava kljub vsemu prizadevanju ni bila vedno dovolj tesna.
OSNOVNE ORGANIZACIJE IN NJIHOVO DELO
Iz dneva v dan ugotavljamo, da smo nedelavni, da je disciplina slaba, da se ne čutimo odgovorne za svoja dejanja. Vse to se naj lepše odraža v delu komunistov v OO ZK' Niso bili redki primeri, ko je bila ogrožena sklepčnost zaradi slabe udeležbe na sestankih (za ilustracijo naj pdvemo, da je povprečna letna udeležba na sestankih OO ZK uprave 57,3%). Ugotavljamo, da je OO topilnica le delno obdelala svoj program političnega izobraževanja; da je ta organizacija izključila iz,svojih vrst 4 člane, sprejela pa nobenega, da OO kemija I skoraj pol leta ni imela seslan-ka, da je OO ZK predelovalni obrati na predzadnji seji pred svojo letno konferenco razpravljala o tovarišu, ki je bil kaznovan zaradi neplačevanja članarine. Na prvi seji po letni konferenci OO pa so temu tovarišu, potem ko je plačal članarino za nazaj, kazen črtali.'V poročilu letne konference OO predelovalni ^obrati ugotavljamo nedoslednost pri kaznovanju članov ZK zaradi neopravičenih izostankov z različnih sej. Ugotavljajo, da organizacija ni bila v stanju kaznovati nediscipliniranega člana. Na koncu pa zaključujejo poročilo z besedami, kako uspešno je bilo delo OO. Osnovna organizacija kemija II, ki velja za eno najboljših, se-je tudi večkrat srečala s problemom izostankov in celo sklepčnosti sej.
Vse osnovne organizacije so se v glavnem srečevale s podobnimi programi, ki so se razlikovali le po specifičnih pogo-(Nadaljevanje na 2. strani)
LETNA KONFERENCA ZVEZE KOMUNISTOV
(Nadaljevanje s 1. strani) jih dela. Organizacije, ki so se svojih nalog resno lotile, so tudi dosegle boljše uspehe. Vsekakor moramo pohvaliti osnovni organizaciji v kemiji II in predelovalnih obratih, ne mo-, r<^mo pa dojeti, zakaj ne more zaživeti delo v 00 metalurgije in kemije I, kjer imajo v svojih vrstah mnogo razgledanih in sposobnih komunistov.
Ugotavljamo, da se je med komunisti silno razmahnila fa-miljarnost pri reševanju določenih nalog in izvajanju skle: pov. OO ZK se bodo morale zelo zavzeti za preprečevanje teh pojavov, ki lahko imajo usodne posledice.
Poudariti moramo tudi to, da mnogi člani ZK ne poznajo in ne razumejo novega položaja in vloge ZK. Osnovna naloga organizacije v bodočem delu je, da te pomanjkljivosti odpravimo.
PRIPRAVE IN VOLITVE NOVIH ORGANOV UPRAVLJANJA
V mesecu juniju 1964 so bile v našem podjetju volitve za nove člane organov upravljanja.
Izvršni odbor sindikalnih podružnic je skupaj z osnovnimi organizacijami ZK že v. začetku leta organiziral masovne sestanke v delovnih enotah našega 'podjetja, na katerih so poleg splošnih gospodarskih problemov razpravljali tudi o bodočih volitvah novih organov upravljanja.
Na volitvah, 13. junija 1964, smo izvolili 8 delavskih svetov po enotah in skupnostih ter centralni delavski svet. Novost teh volitev je bila izvolitev treh delavskih svetov delovnih skupnosti v naših službah, ki dose-daj niso imele svojih delavskih svetov, ampak so njihove probleme rese vali centralni organi upravljanja. ”
Če pregledamo udeležbo na volitvah vidimo, da je od ca. 2.000 vpisanih volilcev volilo 1.614 članov našega kolektiva ali 80,7 %. Od 19,5% izostalih volilcev je svojo odsotnost opravičilo 15,5%, preostali pa svoje odsotnosti niso opravičili.
Tovarniški komite meni, da nas komuniste 80,7 odstotna udeležba ne more zadovoljiti, zlasti pa ne visok procent neopravičenih izostankov, ki znaša v nekaterih volilnih enotah preko 10%, kar očitno kaže, da smo bili na predvolilnih sestankih in zborovanjih, na delovnih mestih, oziroma pri celotnem predvolilnem delu premalo aktivni.

CIMCiRNAR
DELO KOMUNISTOV V DELAVSKIH SVETIH
V delavske svete enot in skupnosti ter v centralni delavski svet je bilo izvoljenih 58 članov ZK, v upravni odbor pa 9 članov, v komisije, ki so pri delavskih svetih pa 14 članov ZK, to je 43 % vseh članov ZK v Cinkarni.
Disciplina članov ZK v delavskih svetih je zadovoljiva. Število neopravičenih izostankov s sej se je močno zmanjšalo.
Udeležba članov ZK na sejah CDS je zadovoljiva, saj je povprečno na seji prisotnih 80%
članov ZK. Isto velja tudi za ostale člane ZK, ki so bili izvoljeni v delavske svete ekonomskih enot. Tudi tu se je disciplina, v primerjavi z lanskim letom, izboljšala.
Ker so pred nami volitve novih članov DS.to je tiste polovice, ki ima enoletno mandatno dobo, je potrebno že sedaj misliti, koga naj. predlagamo v delavski svet. Vsekakor pa je nujno, da pri volitvah, ki b6do verjetno meseca aprila prihodnjega leta, kandidira čimveč komunistov.
DELO DELAVSKIH SVETOV IN SODELOVANJE KOMUNISTOV V ORGANIH UPRAVLJANJA
Centralni delavski svet ter upravni odbor, kakor tudi sveti delovnih enot so takoj po izvolitvi začeli z delom in so pokazali dovolj aktivnosti, razen sveta delovne skupnosti komerciala in transport ter sveta delovne skupnosti investicije in razvojni institut. Ta dva sveta sta imela doslej le po dve seji in še ti dve sta bili več ali manj formalni.
K večjemu zanimanju za delo v samoupravnih organih je, po mnenju komiteja, pripomogla predpriprava kandidatov za člane delavskih svetov v obliki seminarjev, ki jih je za kandidate na predlog komiteja že pred volitvami organiziral Center za izobraževanje kadrov našega podjetja.
Ko govorimo -o sodelovanju na zasedanjih samoupravnih organov, lahko zaznamujemo manjši napredek; še vedno pa ne moremo biti zadovoljni z vsebino diskusij.
Res je, da imajo samoupravni organi pri mnogih stvareh zelo ozke možnosti odločanja, da ne rečemo, da so postavljeni kar pred gotovo dejstvo, ki ga v okviru podjetja sploh ni mogoče spremeniti, kot so npr. razne situacije okoli cen ali surovin ipd., so pa Judi problemi, v katerih bi morali aktivno razpravljati, pa vendar člani samoupravnih organov niso o njih
toliko poučeni, da bi lahko sodelovali v diskusiji. Največ razprav je o manj pomembnih stvareh, ki so ljudem bližje in bolj poznane (razprave o bolezenskih in neopravičenih izostankih, o osebnih dohodkih), medtem ko se diskusija o mnogo važnejših stvareh, največkrat omeji na nekaj vprašanj. To je'opaziti, pri problemih investicijske izgradnje, zaključnem računu, ko je treba odločati o ekonomskih problemih, o povečanju proizvodnje lin podobno.
Glede sodelovanja komunistov v razpravah na zasedanjih delavskih svetov je opazitir da so tudi v tem oziru bolj aktivni, kakor pa v lanskem letu. Od 20 članov ZK v centralnem f)S jih polovica uspešno sodeluje v razpravah, vendar pa vsebina diskusij pogosto ni na ustreznem nivoju. Pri delu centralnega delavskega sveta je Opaziti, da v tem organu komunisti več in bolj razpravljajo in sprašujejo, kakor pa ostali člani/delavskega sveta. Iz zapisnikov je videti, da sc ie stanje tudi v ostalih delavskih svetih izboljšalo ter da člani ZK bolj aktivno sodelujejo na sejah.
Pri svojem nadaljnjem delu bodo morali komunisti bolj spremljati delo samoupravnih organov. Vsi komunisti, ne samo tisti, ki so izvoljeni v te organe, bi morali biti točno obveščeni o njihovem delu. Za vsakega komunista, ki je član DS ali UO mora njegova osnov-
(Nadaljcvanje na 3. strani)
Cinka tka
največji
izvoznik
CINKARNA JE V LETU 1964 DOSEGLA NAJVIŠJI IZVOZ MED INDUSTRIJSKIMI PODJETJI SLOVENIJE .
Cinkarna že vrsto let izvaža svoje proizvede v različne dežele sveta, vendar ta izvoz v primerjavi z ostalimi podjetji ni predstavlja pomembne postavke, saj je znašal le eno desetino tega, kar dosegamo danes.
Po sistematski proučitvi inozemskega tržišča in sposobnosti našega kolektiva za večjo vključitev v mednarodno izmenjavo blaga smo v zadnjih dveh letih z veliko naglico večali iz meseca v mesec dobave v inozemstvo. Tako smo do decembra 19G4 dohiteli in prehiteli vse naše izvoznike med industrijskimi podjetji Slovenije.
Kaj in kam smo v preteklem letu izvažali izdelke naših obratov? To nam kaže naslednji pregled:
Cinkova pločevina: v Nemčijo, Avstrijo, Švico, ZDA, Francijo, Dansko, Turčijo, Marol-.o, Italijo, Egipt in Norveško.
Cinkov prah: v Nemčijo, Avstrijo. Madžarsko, Francijo, Italijo, Švico in Čehcslovaško.
Cinkovo belilo: v Nemčijo, Francijo, Italijo, Tunis in Ciper.
Svinčeni minij: v Nemčijo, Francijo in Italijo.
Cinkov siilfat: v Italijo, Švico,
Turčijo, Madžarsko in Cehoslo-vaško.
B" rije v sulfid: na Madržarsko in Čehcslovaško.
• Lilooon: v Švico. Madžarsko, Brazilijo, Ciper, Bolgarijo, Italijo in Egipt.
Natrijev liidrosulfit: v Avstrijo.
Mc-dra galica: v Francijo. !
Ultramar in: na Madžarsko.
Kromov galun: v Bolgarijo.
Razen tega smo za Italijo, Nemčijo in Avstrijo predelali nekaj njihovih cinkovih koncentratov in drugih cinkovih surovin v kovinski cink.
Cinkarnarji smo ponosni na dosežene rezultate, saj smo s tem dokazali, da smo v popolnosti sledili priporočilom Zveznega izvršnega sveta, da samo s povečanim izvozom lahko stabiliziramo vrednost našega dinarja.
L. š.
Dopisujte v naš list!
DELO KOMUNISTOV V SINDIKALNI ORGANIZACIJI
(Nadaljevanje z 2. strani) na organizacija vedeti, kako izpolnjuje svoje dolžnosti in kako sodeluje na sejah ter kako posreduje problematiko članom kolektiva. Na osnovi tega naj 00 sproti opozarjajo svoje člane na vse pomanjkljivosti in se izognejo ostrejšim ukrepom, ki jih včasih izvajajo predvsem zaradi kampanjskega dela.
Komunisti v vseh treh novoizvoljenih svetih delovnih skupnosti, posebno pa v svetu komerciale in transporta ter svetu investicij in razvojnega instituta se bodo morali resno zavzeti, da bodo ti sveti zaživeli. Dobro bo treba pripraviti kandidate za nadomestne volitve in poskrbeti, da se bo povečalo število komunistov v teh svetih.
Tovarniški komite je v letošnjem letu izvolil komisijo, ki je spremljala delo komunistov v samounravnih organih in na o tem občasno obveščala TK na sejah, katerim so prisostvovali (Sekretarji 00. Na osnovi tega je TK zavzemal potrebne sklepe in dajal priporočila 00 ZK. Tak način dela bo treba v prihodnje nadaljevati in ga še izpopolniti.
Že lanska konferenca komu-
V preteklem letu je bilo mnogo storjenega pri oblikovanju novega zakona o delovnih raz-rrv*r5ih. Nekateri se vprašujejo, z~klj ie potrebno, da izide nov zakon in kakšni so vzroki.
Vzroki za izdajo novega zakona o delovnih razmerjih izhaja-ja iz same ustave, v kateri je posvečena velika skrb delovnemu človeku. Novosti, katere naj b’ prinesel nov zakon, bi v gro-to raznoredili v dve skupini. V prvi skunini ustava neposredno rtrujc določene pravice iz delovnega razmerja in to skrajšanje delovnega časa od 48 na 42 tir tedensko in pa povečanje letnega dopusta od 12 na 14 delov-n h dni in podobno. Te spremembe so nedvomno odraz uspehov našega gospodarskega raz-vo'a, ki dovoljuje izboljšave splošnih pogojev dela in neneh-iv' brige skupnosti za delovne ljudi. Iz druge skupine novosti izhaja, da so delovni odnosi medsebojni odnosi med enakopravnimi člani delovne skupno-s*i in, da sc ti odnosi urejujejo na osnovi samoupravljanja. Zahteva se, da delovni ljudje čim-l'o’j neposredno odločajo o medsebojnih delovnih odnosih. Izrabljanje norm je manjše, če jih s 'rc.imcjo samoupravni organi, ker iih s tem sprejme delovni kolektiv v celoti, na drugi strani ra to zmanjšuje samovoljo. Da ra bodo samoupravni organi kos tej nalogi, bodo morali poskrbe-
nistbv je ugotovila, da sloni delo celotne sindikalne organizacije le na predsedniku in nekaj članih ter zaradi tega ta organizacija ne opravlja uspešno svoje naloge. Za odpravo slabosti v sindikalni organizaciji bo treba utrditi disciplino, predvsem med člani ZK, ki so sindikalni funkcionarji in pa opraviti precej razbo- ' hotne pojave familijamosti med funkcionarji. Vsekakor je ZK kriva za životarjenje sindikalne organizacije, ker ni mogla in ni znala razložiti vloge sindikata v prejšnjem in sedanjem obdobju porajanja in utrjevanja mehanizma samoupravljanja v našem podjetju. Mnogo delavcev, med njimi se najdejo tudi komunisti, ne razume, da ima sindikalna organizacija v naši socialistični skupnosti drugačne naloge in metode dela, kot jih je imela sindikalna organizacija v predvojni Jugoslaviji oziroma, kot jih imajo sindikalne organizacije v drugih deželah. Razumljivo je, da sindikat v sedanjih pogojih ne more nasprotovati niti samoupravnim organom podjetja, niti oblastnim organom kot nek zaščitnik interesov delavskega razreda, ko pa vemo, da so to organi, ki jih
ti, da se c krepijo strokovne službe.
Predvideva se, da bo zakon o delovnih razmerjih določal le, kaj morajo delovne organizacije urediti, vse ostalo pa bodo te uredile s svoim internim predpisom — pravilnikom 0 delovnih razmerjih.
Prcdcsnutek zakona o delovnih razmerjih predvideva novost zaposlitve v nepolnem delovnem času. Tu so mišljena manjša podjetja, ki nimajo potreb.lih strokovnih kad-ov, nimaio .iih pa zato, ltrr ti kadri ne-bi bili polno zaposleni in ker jih orga-nizarija ne more nagrajevati za p-lnl delovni čas. S tem določilom cj bi hha dana možnost, da manjša podjetja sklenejo s posameznimi strokovnimi delavci pogodbo za nepolni delovni čas preostali čas pa bi se ta delavec zaposlil v drugem podjetju. Tudi poizkusna doba bo sedaj različna, kar bo morala gospodarska organizacija urediti s svojim internim preduisom, upoštevajoč zahtevnost delovnega mesta in druge vplive.
To je le nekaj podatkov o novem zakonu o delovnem razmerju, naloga nas vseh pa bo, da bomo pri izdelavi pravilnika čim aktivnejše sodelovali s svojimi prispevki tako, da bo naše podjetje imelo pravilnik, kateri bo podrobno določal vse dolžnosti in pravice delavca in drugih medsebojnih odnosov.' F. TS'
je izvolil delovni človek, uprav-Ijalec. Iz tega jasno sledi, da je sindikat ena od samoupravnih organizacij, ki z ozirom na svoje mesto in sestavo kot najma-sovnejša organizacija delavskega razreda dopolnjuje splošni sistem samoupravljanja. Dejav-■ nost sindikalne organizacije bi morala obsegati vsa področja, ki jih obravnavajo delavski sveti in sveti proizvajalcev. Način reševanja problemov pa je drugačen od ostalih in specifičen za sindikalno organizacijo, ker sloni vsa dejavnost sindikatov na prostovoljni bazi, reševanje nalog-pa na metodi prepričevanja. Odločitve in priporočila sindikalnih vodstev ne pomenijo zakonskih^rešitev, za člane sindikata pa šo obvezne iz moralnega in političnega stališča. Prav te moralno politične obveznosti proizvajalcev in tudi komunistov med njimi obstojajo le na papirju in vedno bolj vodenijo. Mi, komunisti smo dovolili, da smo svojo dejavnost v ZK, sindikatu, v mladinski organizaciji, v ostalih političnih organizacijah, posebno pa v raznih društvih tako »zmaterializi-rali«, da latiko pridobimo za prostovoljno delovanje v teh organizacijah le še majhno število proizvajalcev, za katere se je udomačil izraz, »idealisti«, ki pa v opisanem okolju kmalu izgubijo svojo voljo do dela. To je eden glavnih vzrokov, da sindikalna organizacija ne predstavlja vezi med delovnim kolektivom in samoupravnimi organi, da zanemarja delo na ekonomskem šolanju delavcev, na dvigu kulturnega nivoja proizvajalca, na demokratizaciji odnosov v kolektivu in demokratizaciji odnosov do komune, da se ne briga poleg splošnih še za interese posameznikov, za njihova delovna mesta, osebne dohodke; da zaščiti delavca — proizvajalca pred morebitnimi birokratskimi odločitvami posameznikov itd.
DF.LO MLADIH KOMUNISTOV
Aktivnost mladih komunistov v organizaciji Zveze mladine je tako problematična, da bo moral TK o tem vprašanju še več in ostreje razpravljati.
Želja TK ZMS, kakor tudi TK ZKS je bila, da ustanovimo aktiv mladih komunistov, katerega primarna naloga bi bila pomagati organizaciji Zfyl pri njenem delu.
V ta namen smo večkrat sklicali mlade komuniste, vendar nikoli nismo bili sklepčni. Od 24 se je sestankov udeleževalo okoli 8 mladih komunistov. O njihovi neaktivnosti so bile seznanjene vse osnovne organizacije, vendar ni prišlo do bistvenih izboljšav.
V letošnjem letu je bilo sprejetih v organizacijo ZK 5 mladincev, želimo pa poudariti, da naj organizacija ZK sprejema take mladince, ki so se pri delu v mladinski organizaciji izkazali in ne take, ki niso nikoli aktivno delali pri mladini; v tem pa osnovne organizacije ZK grešijo. Predloge za sprejem mladincev v ZK naj posreduje mladinski aktiv.
Na zadnji letni konferenci ZK smo ugotovili, da je v samoupravnih organih delovalo le šest mladincev, zaradi česar so mladi tu premalo sodelovali in premalo posredovali mnenja mladih proizvajalcev samoupravnim organom. Letos deluje v samoupravnih organih 30 mladincev. Pričakujemo, da bodo ti mladi proizvajalci opravičili zaupanje celotnega kolektiva, ki jim je zaupal tako odgovorne naloge.
PRVA SEJA NOVEGA TK ZKS CINKARNE Novi tovarniški komite se je sestal dne 25. decembra 1964 in izvolil za sekretarja itov. ing,- Jožico FARCNIK, za namestnika sekretarja tovariša Franca GRABARJA. Izvoljeni sta bili tudi ideološka in kadrovska komisija. Za predsednika ideološke komisije je bil Izvoljen tovariš Zdravko BRDNIK. za predsednika kadrovske komisije pa tovariš Avgust DERŽEK.
Program dela bo Tovarniški komite obdelal na prihodnji seji in z njim seznanil vs« osnovne organizacije ZK.
SODELOVANJE
KOMUNISTOV
V	OSTALIH POLITIČNIH
ORGANIZACIJAH IN DRUŠTVIH
V	aktivu Zveze borcev Cinkarne Celje je včlanjeno 236 članov, od katerih je 142 priznano sodelovanje v NOB. V Zvezi komunistov deluje 25 članov ZB, ki jim je priznano sodelovanje v NOB.
Kolektiv se trudi, da bi članom ZB omogočil strokovno usposabljanje — bodisi na tečajih — bodisi na večerni tehniški šoli v podjetju. V preteklem letu so 4 člani ZB dobili stanovanje, 4 člani Zveze borcev gradijo enodružinske hišice, tako da je še nerešenih prošen j za stanovanje 14 borcev. Od teh 14, jih je 5 na prioritetni listi.
(Nadaljevanje na 4. strani)
CINKiRNAR
ZAKAJ NOVI ZAKON 0 DELOVNEM RAZMERJU
Ideološko politično izobraževanje
(Nadaljevanje s 3. strani)
Komunisti, člani te organizacije so med najbolj aktivnimi. 00 in tovarniški komite bodo morali pregledati dejavnost članov ZB in ugotoviti, zakaj ni več teh članov v ZK.
Dejavnost aktiva žena se kaže predvsem pri pripravah novoletne jelke in še nekaterih praznovanj. V ZK je 24 žena, nekatere med njimi tvorijo steber tega aktiva. Aktiv žena, posebno še žene — članice ZK, bi morale posvečati več pozornosti vprašanjem uveljavljanja žena v družbeno političnem življenju kolektiva, posebno tistih iz neposredne proizvodnje. V letošnjem letu smo sprejeli v ZK tri žene> od teh nobena ni iz obrata.
V upravnem odboru in nadzornem odboru Ljudske tehnike Cinkarne deluje 11 članov ZK. Njihova dejavnost je vzorna. Važna naloga članov ZK v LT in ostalih funkcionarjev pri bodočem delu bo zainteresirati čimveč članov kolektiva za tehnično izobrazbo.
Ideološka komisija pri TK je izdelala plan dela za leto 1964, s katerim so bile seznanjene^ vse osnovne organizacije. VB njem je bila poudarjena potre-
ba po intenzivnejšem ideološko političnem delu, predvsem v mladinski ih sindikalni organizaciji. Komunisti naj bi temeljiteje individualno študirali aktualna vprašanja, na študijskih sestankih (pa naj 'bi razpravljali o že preštudiranih temah. V komisiji so bili zadolženi posamezni člani za ideološko delo v ZK, sindikatu in mladinski organizaciji, vendar, zaradi večkratne abstinence članov komisije, dela ni bilo mogoče organizirati tako kot smo si ga začrtali. Deloma pa je bil plan spremenjen tudi zaradi važnejših aktualnih tem, katere je bilo treba čimprej preštudirati. V prvem polletju smo predelali materiale VI. plenuma CK ZKS in VI. plenuma CK ZKJ, razen tega pa so v nekaterih 00 pa delovnih sestankih podajali tudi kratke izvlečke najpomembnejših aktualno političnih dogodkov doma in po svčtu. Naša organizacija je bila tudi iniciator in organizator tečajev za člane samoupravnih organov, ki so zelo dobro uspeli ter bo treba s tako prakso še nadaljevati. Izmed vseh članov ZK je obiskovalo razne partijske tečaje in šole 55 članov. Iz tega je razvidno, da imamo za ideološko-politiično delo teore-
RACIONALIZATORJI
PREDLAGAJO
Šest predlogov naših radona-lizatorjev je UO odstopil stalni strokovni komisiji za raciona-liz.acije.
Na razpis meseca racionalizacij je šest naših sodelavcev prispevalo predloge, o katerih začasna komisija, ki jo je določil UO, ni mogla razpravljati, ampak jih je moral upravni odbor odstopiti stalni strokovni komisiji za racionaliziranje. Te preglede bo komisija rešila, ko bodo uresničeni.
UO je odstopil naslednje predloge strokovni komisiji:
Tovariš Leopold Šmon iz kemijskega laboratorija, predlaga nov način oziroma nove naprave za jemanje vzorca rajmov-ke. Ker se problem jemanja vzorcev rešujp enotno za celo podjetje je upravni odbor odstopil njegov predlog in skice glavnemu inženirju delovne enote metalurgije s pripombo: V kolikor bi naprave za jemanje vzorca in separacijo, ki jih predlaga tovariš Šmon, prišle v poštev pri kompleksnem reševanju tega problema in če bo to jemanje yzorca vsaj delno urejeno po predlagateljevem sistemu, ima ta avtorsko pravico, da predloži svoj predlog

strokovni komisiji za racionaliziranje pri UO.
Tudi predlog tovariša Franca Kraševca je upravni odbor odstopil strokovni komisiji. Ko bo predlog, to je zamenjava pogona pri brusilnih mizah, uresničen, bo strokovna komisija predlog ocenila in predlagala nagraditev.
Tovariš Miran Prezelj predlaga izboljšavo varovalk na valjčnih progah v valjarni. Upravni odbor je tudi ta predlog odstopil stalni strokovni komisiji za racionalizacije.
Tovariš Karl Lešek iz OOB predlaga novo napravo za pre-kristalizacijo in sušenje barve »Tobacid rdeče 6 R«. Obrato-vodstvo mora njegov predlog uresničiti, ocenila pa ga bo stalna strokovna komisija.
Tovariš Ljubo Kompan iz obrata novi litopon, predlaga uvedbo dozirnega gnetilca za polnjenje pladnjev. Tudi o tem predlogu bo razpravljala strokovna komisija, ki ga bo po izvedbi ocenila in predlagala za nagraditev.
šesti predlog, ki ga je upravni odbor odstopil stalni strokovni komisiji je predlog tovariša Isljam Mehdija, ki predlaga zamenjavo lesenih okvirjev pri filterski stiskalnici z močnejšimi, ker bi po njegovem mnenju povečalo volumen stiskalnice.
tično dovolj sposobnega kadra. Žal, marsikateri tečaj, posebno lanskoletni 6-mesečni pri Obč. komiteju ZK, ni bil na takem nivoju, da bi nudil solidno osnovo za nadaljnje politično delo. Občinski komite bi moral v prihodnje bolj skrbeti za kvaliteto predavanj oziroma predavateljev, tako, da bi ti tečaji dosegli cilj, kateremu so namenjeni.
Za individualno izpopolnjevanje naših članov smo uredili v prostorih družbeno političnih organizacij politično knjižnico, ki je dostopna vsem članom kolektiva, namenjena pa je predvsem članom ZK in drugih družbeno političnih organizacij. Nabavljene so bile brošure VI plenuma CK ZKJ in CK ZKS in predloga sprememb in dopolnitev Statuta ZKJ ter razdeljene vsemu članstvu. Ravno tako je bilo nabavljenih tudi precej izvodov Programa in Statuta ZKJ, ki so bili razdeljeni med one, ki so želeli stopiti v ZKJ, z namenom, da se z njim spoznajo. Slednjim so bili določeni starejši člani kot mentorji, ki naj jih spoznajo z delom, programom in razvojem ZKJ. Predavanj, ki smo jih organizirali pireko Delavske univerze za mladino, so se udeleževali predvsem starejši člani kolektiva. DU pa je v večini primerov poslala zelo slabe in nepripravljene predavatelje, tako da smo sklenili, da te naloge ne bomo več zaupali Delavski univerzi. Zelo dobro pa so bili pripravljeni sestanki, na katerih smo razpravljali o predlogu sprememb in dopolnitev Statuta ZKJ.
Na področju strokovnega izobraževanja smo letos mnogo napravili. Prodobili smo nove prostore za Center za strokovno izobraževanje, na novo smo organizirali I. letnik srednje tehnične šole, v kovinarskem šolskem centru v Štorah se izobražuje 20 učencev. V naš elek-tro oddelek smo vključili 9 učencev. Razpisali smo 40 štipendij, ki pa niso vse podeljene, ker nekateri prosilci po odobritvi šipendije kljub številnim pozivom se niso odzvali.
V srednjih šolah se izobražuje 89 štipendistov.
Tehniško šolo za odrasle v Cinkarni (I. in III. letnik) obiskuje skupno 77 delavcev.
Organizirali smo več tečajev za dopolnilno izobraževanje (tečaji za žerjavovodje, kurjače parnih kotlov, tečaji za kurjače v topilnici itd.). Skupno je te tečaje obiskovalo 233 naših delavcev. Oblike in načini, ki se jih poslužujemo pri izobraževanju po našem mnenju najbolj ustrezajo našim pogojem in so tudi najcenejši. Za celotno izobraževalno delo vključno štipendije in honorarje smo v letu 1964 porabili 36,119.338 din.
Kolektiv je tudi pokazal razumevanje za širše potrebe izobraževanja in je na prošnjo okrajnega sklada za šolstvo za potrebe strokovnega šolstva določil 12 milijonov dinarjev iz sklada za kadre.
V	prihodnjih letih nas čakajo še velike naloge na področju izobraževanja. Predvsem bomo morali organizirati izobraževanje za potrebe delovnega mesta. Novi objekti, ki jih gradimo in jih še bomo gradili, bodo zahtevali nove profile delavcev, ki jih bomo morali usposabljati sami. V tem oziru bo potrebno zelo tesno sodelovanje z gospodarji investicij in obratovodji novih obratov, ki morajo biti v prvi vrsti zainteresirani, da prodobijo in šolajo kadre, ki bodo po svojih sposobnostih in -strokovnem znanju kos nalogam, ki jih zahteva moderna tehnika in tehnologija.
KADROVSKA POLITIKA ORGANIZACIJE ZK V PODJETJU
Pri vodenju kadrovske politike v ZK je tovarniški komite skrbel predvsem za uresničevanje vse večje demokratičnosti v ZK, pri čemer pa ni smel pozabiti na vodenje pravilne politike v zvezi s kadrovanjem članov ZK, ki bi z razgledanostjo, organizacijsko sposobnostjo in poznavanjem sodobnih metod dela, izpolnili naša pričakovanja.
V	letošnjem letu je TK sodeloval pri pretresu kandidatov za CDS, U0 in DS EE .in pri izboru predlogov za kandidate predsednikov novih samoupravnih organov.
Tovarniški komite je obravnaval predloge osnovnih organizacij in sicer za novi tovarniški komite, za delegate na občinski konferenci ZK, za delegate na republiškem kongresu ZK, predloge za člane revizijske komisije pri ObK in predloge osnovnih organizacij ZK za slušatelje večernih političnih šol. Predlaganih je bilo 10 slušateljev.
Danes je v našem podjetju zaposlenih 171 članov ZK (8,5% zaposlenih). Med letom je bilo na novo sprejetih 14 članov. V podjetju se je na novo zaposlilo 31 šlanov ZK, iz podjetja pa je odšlo 26. Izključenih je bilo 10 članov, 6 članov pa je bilo kaznovanih.
Pri pregledu zapisnikov posameznih osnovnih organizacij je ugotovljeno, da pri izrekanju kazni svojim članom, niso upoštevane predhodne kazni ter so kaznovale nekatere člane z nižjimi kaznimi kot pa so jih
Nekateri sekretarji osnovnih organizacij pa na sestankih izrečenih kazni niso sprovedli. (Nadaljevanje na 5. strani)
AKTIVNOST NAŠIH KOMUNISTOV
(Nadaljevanje s 4. strani)
Takšni primeri so v 00 topilnice. Prav tako je s črtanjem kazni članom, ki so pokazali,
' da je kazen na njih vzgojno/ vplivala. O tem se vodi slaba evidenca. Osnovne organizacije bi morale voditi stalno kontrolo o vplivu kazni na kaznovane. Črtano je bilo 6 kazni.
Zaskrbljujoča je bila tudi ugotovitev, da smo v letu 1964 sprejeli zelo malo število novih članov. Pri tolikšnem številu zaposlenih v podjetju se je povečalo število komunistov samo za 7 članov. Zaskrbljujoče je' tudi dejstvo, da sprejemamo zelo malo komunistov iz neposredne proizvodnje, katere na0 drugi strani pogosteje in ostreje kaznujejo kot ostale člane ZK. Edina osnovna organizacija ja, ki je sprejela precej novih članov je kemija II. V prihodnje bo potrebno izboljšati evidenco, o delu osnovnih organizacij pa voditi večjo kontrolo.
KADROVSKO — SOCIALNA PROBLEMATIKA IN VLOGA KOMUNISTOV PRI NJENEM REŠEVANJU
Rekonstrukcija Cinkarne in gradnja novih objektov zahteva prizadevanje celotnega kolektiva in velika finančna sredstva. Vzporedno s tehničnimi, tehnološkimi, ekonomskimi in drugimi problemi, moramo reševati tudi zelo zapleteno in zahtevno kadrovsko problematiko.
Po številnih diskusijah nam je v letošnjem letu uspelo analizirati kadrovsko situacijo in pripraviti plan kadrov. Na tej osnovi smo že letos razpisali štipendije na visokih in srednjih šolah, kakor tudi v centrih za poklicno šolanje. Plan kadrov seveda še ni v celoti obdelan, storili smo šele prve korake, to pa nam omogoča nadaljnje poglobljeno delo in planiranje drugih potreb kot
Nagrajeni
npr. samska stanovanja, družinska stanovanja, kuhinje itd.
Ko ugotavljamo, da je v letošnjem letu veliko število ljudi zapustilo podjetje, moramo tudi nekaj spregovoriti o vzrokih za tako stanovanje.. Ne mislimo trditi, da so odnosi v našem podjetju slabi. Daleč pa smo od tega, da bi-se zadovoljili, češ pri nas je vse v redu, le delavct so nezadovoljni in nestalni.	|
Prizadevati si moramo, da bo vsak delavec na svojem delovnem mestu imel občutek, d& je njegovo delo v kolektivu pogrebno in cenjeno in da bo vsak član kolektiva imel široke možnosti sodelovanja v političnem življenju, v delu samoupravnih organov, ker bomo le na tak način ustvarili prepotrebno enotnost v naši akciji, s tem pa prispevali k večjemu dohodku naše delovne organizacije in celotne naše skupnosti. *■
V letošnjem letu smo precej napravili na polju stanovanjske izgradnje. Najpomembnejši je brez dvoma novi samski dom z 215 ležišči, tako da imamo sedaj 325 ležišč v samskih domovih. Brez teh samskih ležišč bi po naših grobih izračunih v letošnjem letu v proizvodnji manjkalo ca. 200 delavcev, kar bi v veliki meri zmanjšalo naš proizvodni plan ~ in poslovne rezultate sploh. V letu 1964 smo rešilj 55 stanovanjskih problemov.
Ker za tako velike potrebe po družinskih stanovanjih (ca. 200) kolektiv nima finančnih sredstev, smo sprejeli tudi novo obliko pri gradnji, to je kreditiranje individualnih interesentov za gradnjo 45 hi^c v Selcah. Poleg tega pa smo pred kratkim odobrili kredite posameznikom, ki so že pričeli graditi in bo na ta način rešenih še 22 stanovanjskih problemov.
Ker je ta oblika kreditiranja ,
dala zelo pozitivne rezultate, nameravamo tudi v prihodnje graditi družinska stanovanja na ta način. Popolnoma jasno je namreč, da smo s sredstvi, ki so na razpolago, podjetju ne bo mogoče uspešno reševati stanovanjske problematike, zato je vedno več članov kolektiva zainteresiranih za individualno gradnjo stanovanj.
Izredna konferenca ZK je postavila TK ZK nalogo, da reši problem razdeljevanja stanovanj. Vse OO ZK še niso razpravljale o tem vprašanju. Tako se je 00 uprave izjasnila za obstoječi način razdeljevanja stanovanj, OO predelovalni obrati pa za enotno listo. TK je mnenja, da je potrebno razdeljevati stanovanja tako, da bomo lahko zadostili 7-letnemu perspektivnemu planu kadrovanja v okviru 7-letnega plana razvoja podjetja.
Ker so kapacitete sedanje provizorne kuhinje odločno premajhne in ker sedanji prostori povsem ne ustrezajo sanitarnim predpisom, pripravljamo projekt za gradnjo nove kuhinje, ki bo^predvidoma pričela obratovati proti koncu leta 1965. Zgradili bomo kuhinjo s kapaciteto 2.000 do 2.500 obrokov dnevno.
Kljub uspešnemu delu na področju kadrovanja, izobraževanja in družbenega standarda pa ne moremo biti zadovoljni z rezultati na področju preprečevanja nesreč pri delu. Boleznine so se v primerjavi z lanskim letom visoko dvignile, tako da smo presegli lansko zelo ugodno povprečje za 1,26 %. Zaradi nesreč pri delu in bolezni smo izgubili v letošnjem letu 31.650 dni, kar predstavlja dnevni izpad proizvodnje 6,47%, ali 134 delavcev.
Predvsem moramo zainteresirati prav vse člane kolektiva, da z največjo odgovornostjo skrbijo za svojo varnost in
racionalizacijski predlogi
Na razpis meseca racionaliza? cij, ki je tudi letos trajal dva meseca, je 19 naših sodelavcev poslalo 34 predlogov. Upravni odbor je od teh 34 predlogov ocenil 23 predlogov kot izvedljive. Enajst predlogov je upravni odbor zavrnil, ker so ali neizvedljivi, ali premalo utemeljeni, ali pa se jih zaradi neekonomie-nosti ne izplača uresničiti.
Od 23 sprejetih predlogov je upravni odbor šest predlogov odstopil stalni strokovni komisiji za racionalizacije. Ta komisija bo te predloge po njihovi realizaciji pregledala ter ugotovila njihovo vrednost. Na podlagi vrednosti bodo predlagatelji tudi nagrajeni.
Devet predlogov pa je upravni odbor predlagal za nagraditev.
Centralni delavski svet je predlog UO sprejel ter nagradil 6 tovarišev, ki so te racionalizacije, oziroma ideje prispevali.
Nagrajeni so bili naslednji tovariši:
Alojz Potočnik iz novega lito-pona je predlagal kar pet izboljšav v obratu. Nagrajen je s 5.000 dinarjev.
Od petih predlogov, je upravni odbor sprejel štiri, ki so že, oziroma bodo v kratkem uresničeni. Ko bodo uresničeni vsi njegovi predlogi, bo na delovnem mestu »lužilec BaS« lahko odpravljena nočna izmena, ali pa nedeljsko delo.
Tovarišu Zvonku Arhu je z boljšim in »vestnejšim delom pri vlivanju blokov, čiščenju blokov ipd., uspelo povečati proizvodnjo offset in avtotipij-skih plošč. Zaradi izboljšave postopka ni več potrebno nihalno brušenje teh plošč. Že, ukinitev tega delovnega mesta, da kar precejšen prihranek.
Tovariš Arh je nagrajen z 42.125 dinarjev.
Po predlogu Martina Andre-
jaša so preurejene sejalne in drobilne naprave v aglomeraciji. Kapaciteta tako imenovanega mlina se je precej povečala in tudi separiranje aglorrterata je precej boljše. Tovariš Andre-jaš prejme nagrado 35.000 din.
Viktor Završnik je bil nagrajen z 10.000 dinarjev. Po njegovem predlogu so zaščiteni s polivinilom vsi deli strojev v oddelku za proizvodnjo silikofluo-rida. Na ta način je podaljšana življenjska doba strojnih pa-prav v tem oddelku.
Samo za idejo sta pa bila nagrajena s po 5.000 dinarjev tovariša Egidij Hodej iz predelovalnih obratov in Vinko Motoh iz OOB.
Tovariš Hodej je predložil skico škorij, s katerimi naj bi rezali svinčeno pločevino.
Tovariš Motoh je predlagal kako naj bi črpali in potiskali bencol. Takšen način pretakanja pa ni izvedljiv.
zdravje, ker samo masovna prizadevanja lahko uspešno preprečujejo številne nesreče pri delu in bolezni. Angažiranje celotnega kolektiva za to problematiko je nujno potrebno. PROBLEMATIKA PROIZVODNJE IN INVESTICIJSKA IZ-GRAE^IJA
Ko ocenjujemo enotno prizadevanje članov ZK v smislu idejno politične vloge, plemenitenja medsebojnih odnosov, dela v organih upravljanja in ostalih političnih in družbenih organizacijah, je nujno, da tudi ocenimo prizadevanja članov ZK za produktivni uspeh samega podjetja. Razumljivo je, da številke s katerimi podajamo poslovne rezultate podjetja, niso direktno merilo kvalitetnega oziroma kvantitetnega prizadevanja samo članov ZK, so pa vsekakor smernice s pomočjo katerih lahko kritično ocenimo velikost prizadevati j a članov za stabilen razvoj podjetja.
Predvidoma bo celotni dohodek po vnovčeni realizaciji znašal 115% v letu 1963 doseženega dohodka, oziroma. 103% planiranega dohodka za 1. 1964.
Cisti dohodek bo predvidoma po vnovčeni realizaciji znašal 156% v letu 1963 doseženega čistega dohodka, oziroma 132% planiranega dohodka za 1. 1964.
Osebni dohodek pa 55.000 din ali 134,1% v letu 1963 doseženega osebnega dohodka, oziroma 131% planiranega dohodka ' ^.a leto 1964.
Glede na delež osebnega dohodka bi znašali skladi 297% v letu 1963 dosežene vrednosti skladov, oziroma 169% vrednosti za leto 1964.
Naše podjetje, je po obsegu in strukturi izvoza najmočneje ,ši izvoznik med industrijskimi ' podjetij v Sloveniji. Plan izvoza za leto 1964 je bil že septembra presežen za 4,52%.
Iz omenjenih rezultatov lahko sklepamo, da je bil vpliv Članov ZK pri ustvarjanju in utrjevanju pogojev za dosego navedenih rezultatov podjetja vsekakor pozitiven. Vprašanje je le, v koliki meri je bil ta vpliv prenešen na vsa potrebna področja in v koliki meri bi dosegli boljše rezultate ob učinkovitejšem prizadevanju pri reševanju tovrstne problematike. Že bežen pregled izkoristka časovnega fonda nam pove, da na tem področju precej šepamo. Časovni fond bolezenskih izostankov v obdobju januarja do septembra je pora-stel na 7%, kar je za 1,76% več, kot v istem obdobju lanskega leta. Če k temu prištejemo še izraziti porast časovnega fonda neopravičenih izostankov na vrednost 0,34% celotnega razpoložljivega časa, potem je porast časovnega fonda nadur na vrednost 4,55% kot logična po-(Nadaljevanje na 6. strani)
Problematika proizvodnje in investicijska izgradnja
(Nadaljevanje s 5. strani) sledica omenjenih fondov vsekakor razumljiva, nikakor pa ni opravičljiva. Vse dotlej, dokler bodo našteti časovni fondi na taki stopnji ali pa bi še nadalje naraščali, je problematična vsaka realna razprava o prehodu na skrajšani delovni čas, saj omenjeni časovni fondi predstavljajo eno izmed temeljnih osnov pri proučevanju problematike skrajšanega delovnega časa.
če torej natančno izvajamo določila in kontrolo odobravanja nadurnega dela, potem je ob zadostnem številu zaposlenih vrednost časovnega fonda nadur odvisna samo od kraj-
ših bolezenskih in neopravičenih izostankov. Temu problemu moramo posvetiti posebno pozornost in moramo biti dosledni pri. odkrivanju in kaznovanju tistih, ki skušajo dobro-bitna določila zakona o 'zdravstvenem zavarovanju koristi v sebične namene na škodo skupnosti, oziroma na škodo svojih delovnih tovarišev. Prav tako nam mora biti jasno, da moramo pri ekonomično organizirani proizvodnji vsak izpad v 'obliki neopravičenega izostanka nadomestiti z nadurnim delom. Vprašanje pa je, če smemo dovoliti, da s presežkom 50% vrednosti nadurnega plačila zmanjšujemo vrednost točke vsem delavcem zaposlenim v neki ekonomsko-obračunski skupini oziroma enoti. !$a ta način je delavec, ki je neopravičeno izostil, prikrajšan pri svojem dohodku le za vrednost manjkajočih delovnih ur, po vrednosti točke pa samo toliko, kot vsi drugi delavci brez neopravičenih izostankov. Neizpodbitno je, da nobena nadura ne more biti po končnem efektu enakovredna proizvodni delovni uri kljub 150",j izplačilnih vrednosti. Nadurno delo je lahko rentabilno za podjetje kot celoto le pri odpravljanju nepredvidenih okvar ali drugih ovir v proizvodnji, kot rešitev trenutne situacije. Vendar je tudi ta rentabilnost samo navidezna, ker nosi s seboj povečano fiziološko izčrpanost delavcev, kar v kasnejšem obdobju povzroča večji časovni fond bolezenskih izostankov. Zato moramo v prihodnje posvetiti

večjo pozornost vzrokom in potrebam po nadurnem delu in zastopati pozitivno rešitev tam, kjer se izkažejo potrebe, kot posledica nezadostnega števila zaposlenih. Primer pozitivnega reševanja neopravičenih izostankov so vsekakor določila o delitvi dohodka v ekonomski enotf topilnica in bilo bi prav, da končno tudi druge enote zavzemajo na tem področju določeno in odločno stališče. V zvezi s časovnim fondom bolezenskih izostankov pa je potrebna temeljita analiza obolenj, oziroma vzrokov nezgodnih primerov. Ukreniti je treba vse kar je potrebno za ustrezno ureditev delovnih mest ter poostriti zahtevo po upoštevanju HTV predpisov. Ustrezna ureditev delovnih mest pa ne zadostuje za povečanje proizvodnosti, če k temu ne prištejemo še maksimalne mehanizacije, oziroma v posebnih primerih avtomatizacijo, proizvodne faze določenega delovnega mesta. Nenormalni delovni pogoji v topilnici vsekakor zahtevajo temu primerna določila o osebnem dohodku.
Prizadevanje članov ZK za čimvečjo proizvodnost mora biti osnovna naloga, kjer moramo jemati doseganje proizvodnosti kot kompleksni zbir vseh faktorjev, ki kakorkoli vplivajo na samo stopnjo proizvodnosti pri čemer pojem medsebojnih odnosov nikakor ne sme biti na zadnjem mestu. Težave pri oskrbi s cinkdvimi koncentrati predstavljajo problematiko v proizvodnji. Že v drugi polovici leta 1963 je cena kovinskemu cinku pričela postopoma naraščati na vseh svetovnih borzah. V začetku tak pojav ni bil presenetljiv, saj je bila prej ustaljena cena sorazmerno nizka.
Cena je še nadal je naraščala v
letu 1964 tako, da je presegla dvojno vrednost prej ustaljene cene. Kasnejše znižanje cene cinka je bilo le delno iako, da se je sedanja cena ustalila med vrednostmi 125 — 140 £/t. Omenjeni porast cene cinka pa nikakor ni bil izoliran pojav, saj so vzporedno naraščale tudi cene drugih barvastih kovin, predvsem bakru in svincu, katere potrebuje podjetje. Nenormalni porast cene cinka na zunanjem tržišču predstavlja za našo državo, kot producenta in potencialnega izvoznika, vsekakor dobrodošlo dejstvo, ven-
dar pa je našemu podjetju prineslo določene težave. Vzporedno z naraščanjem cene cinka so na zunanjih tržiščih rasle tudi cene cinkovih koncentratov in to sorazmerno s porastom cen cinku. Zaradi takšnega stanja so se domači rudniki, ne glede na obveznosti do domačih odjemalcev, preorientirali predvsem na izvoz koncentratov. Posledica tega so motnje pri oskrbovanju podjetja z osnovnimi surovinami.
Predlog plana za 1965. leto predvideva povečanje proizvodnje za 10"n v primerjavi s(pro-izvodnjo v letu 1964, ki mora biti ustvarjena s povprečnim številom zaposlenih v letu 1964. •Planirano povečanje proizvodnosti dela za leto 1965 znaša torej 10
V skladu s povečanjem proizvodnosti dela plan predvideva tudi povečanje dela čistega dohodku, namenjenega za osebne

dohodke za 1£)%, pri čemer bi se skladi nekoliko povečali v absolutnem znesku.
Povprečni mesečni dohodek na zaposlenega bi se prav tako povečal za 10%.
Za izpolnitev planskih t nalog obstojajo vsi objektivni pogoji, potrebna je le prizadevnost slehernega člana kolektiva na njegovem delovnem mestu, vsesplošna štednja z materialom in vestno ravnanje s strojnimi napravami, le na ta način bodo zmanjšani zastoji in izdatki za popravila.
Investicijska dejavnost v Cinkarni je v polnem razmahu. Predvidene so povečave praktično vseh proizvodnih obratov (metalurgija, predelovalni obrati, anorganska kemija in organska kemija). Tako da bo struktura proizvodnje po končani investicijski izgradnji precej drugačna kot pred začetkom gradnje.
Kadar govorimo o investicijski dejavnosti, mislimo vedno samo na nove objekte pri tem pa pozabljamo, da je tudi modernizacija, mehanizacija in avtomatizacija že obstoječih objektov oziroma proizvodnih kapacitet tudi investicijska dejavnost, katera je prav tako potrebna, posebno še če upoštevamo, da je potrebno v prihodnjem obdobju storiti nekaj več za dvig produktivnosti kakor smo storili v preteklem obdobju. Menimo, da je nemogoč obstoj takih načinov dela, ki so značilni za obrtniško — neindu-
strijsko proizvodnjo poleg procesov pri katerih se izkoriščajo vse pridobitve sodobne tehnike. Razumljivo je, da bomo pogosto naleteli na težave, nerazumevanje, razne komentarje in primerjave z dobrimi starimi načini proizvodnje, ko ni bilo zastojev in okvar, pri tem pa bado pozabili na nizko proizvodnjo in nizko storilnost dela ter slabo kvaliteto. Investicijska dejavnost mora stremeti da bodo novi postopki rentabilni v taki meri, da z uvedbo industrijskega načina proizvodnje omogočimo našemu proizvajalcu takšen osebni dohodek — takšen standard — kakršnega ima za cilj sistem katerega gradimo in izpopolnjujemo.
Vaša kri vrača zdravje in rešuje življenje
Prevzeli smo obvezo, da zberemo vsaj 300 krvodajalcev ter oddamo letos v skupni akciji najmanj 80 litrov .krvi.
Zbiranje krvi bo v sredo 27. januarja lt)65 v obratni ambulanti od 5. do 15. ure.
Prijave , krvodajalcev zbirajo sindikalne podružnice, mladinska organizacija in obratovodstva.
Vsak prijavljenec bo vsestransko zdravniško pregledan.
Darovalci krvi ne smejo vsaj 4 ure pred oddajo krvi zaužiti nobenih maščob, (mleko, sir salama in podobno.
Na dan oddaje krvi so darovalci upravičeni do plačanega prostega delovnega dneva.
CINKARNARJI!
Vključite se v krog rednih krvodajalcev. Storite in darujte svojo kri!
KRVODAJALCI!
Pridobivajte za to humano gesto svoje tovariše!
Ob oddaji krvi bo postaja za transfuzijo krvi vsakemu krvodajalcu, ki bo to želel, registrirala krvno grupo v zdravstveno izkaznico.
VSEM VAJENCEM ZVIŠANE NAGRADE
Centralni delavski svet je zvišal mesečne nagrade vsem vajencem v našem podjetju. Doslej so prejemali višje nagrade le tisti vajenci, ki se šolajo v Šole skem centru v Štorah.
Mesečne nagrade za vajence sedaj znašajo:
v I.	letniku	11.000	din
v II.	letniku	12.000	din
v III.	letniku	13.000	din
D. M.
O ZAVAROVANJU PODJETJA
V lelu 1963 je izšla uredba zve znega državnega sekretariata za notranje zadeve, ki določa, da morajo gospodarske organizacije in zavodi organizirati posebno službo za zavarovanje premoženja. Iz omenjenega odloka izhaja, da so gospodarske organizacije dolžne zavarovati premoženje, ki jim ga je skupnost zaupala, to pa so: vse stavbe, stroji, naprave, delovno orodje, reprodukcijski material, skratka vse kar nam služi za proizvodnjo. Ta odlok je izdan kot nujen ukrep, da se družbeno premoženje zavaruje pod poškodbami, uničenjem, tatvinami ipd.
V naši tovarni znova organiziramo čuvajsko službo, ki mora biti usposobljena na zaščito vsega našega imetja, kar bo zahtevalo precejšnje napore in seveda tudi sredstva. Mnogi člani našega kolektiva so nevoljni in kritizirajo slabosti našega zavarovanja predvsem zato, ker so nekateri nepošteni ljudje
imovino in osebno laštnino, začasno shranjeno v podjetju pa izločiti iz našega kolektiva.
Če malce pogledamo po nh-šem podjetju ugotovimo, da je občutek odgovornosti za čuvanje našega imetja pri mnogih naših delavcih občutno premajhen. Nikomur ni žal, če se stavba poškoduje, če šofer podre
J,;|
Motiv iz kemičnega obrata v Mozirju
kradli kolesa, diname, obleke, denar in podobno. V takem primeru smo bili zelo občutljivi, čeprav je šlo za zasebno lastnino. Na drugi strani pa smo posvečali kaj malo skrbi tatvinam, ki so jih izvršili nekateri znani in neznani storilci na škodo podjetja. Človek dobi vtis, da imamo dva povsem ločena kriterija. Ostro obsojamo tatove, ki kradejo zasebno lastnino, medtem ko tatove, ki kradejo družbeno lastnino premalo ostro obsojamo. Ko je šlo za tatvine družbenega premoženja, so disciplinske komisije preblago reagirale, kar bo treba v prihodnje temeljito popraviti. Kot rečeno imamo za' to posebno službo, ki jo sestavljajo vratarji, čuvaji koles in nočni čuvaji, ki pa z ozirom na to, da je podjetje zelo razsežno, precej težko učinkovito zavarujejo vse naše objekte in imovino, ker jim člani kolektiva premalo pomagajo. V naši zavesti in našem gledanju na to problematiko se mora nekaj premakniti. Poznamo celo primere, da so posamezniki vedeli za tatvine raznega materiala, orodja ipd., pa o tem niso nikogar obvestili. Tak odnos je nedopusten in ga bomo morali v prihodnje temeljito spremeniti. Tatvinam, ki jih je žal še precej in so skoraj na dnevnem redu moramo napovedati "oster boj, posameznike, ki sc hočejo okoriščati z družbeno
ograjo, če je na nek način poškodovan ta ali oni objekt ali naprava. Skrbneje kot doslej moramo pomagati službi, ki je v ta namen organizirana.
Ko ugotavljamo razne nepravilnosti in napake glede čuvanja našega premoženja včasih dobimo vtis, da posamezniki še niso prišli do spoznanja, da je vse to kar imamo in kar nam je družba zaupala, pravzaprav naša skupna last in da moramo to čuvati najmanj tako kot da bi bilo naše, če ne še bolj. Žalostno je poslušati nekatere neodgovorne posameznike, ki ob tej ali oni škodi dajejo kaj čudne izjave češ, saj to ni moje^to je državno, to je last podjetja itd. Kdo pa je pravzaprav podjetje in kaj razumemo pod pojmom delovna organizacija? Podjetje je organizacijska forma, ki je potrebna za to, da delovni kolektiv proizvaja določene proizvode za skupnost. Ta delovni kolektiv je v celoti materialno in moralno odgovoren za vse imetje, ki mu ga je družbene skupnosti dela v upravljanje, s ciljem, da s čimboljšim delom širi in veča to družbeno bogastvo, ter da stori vse, da se to družbeno bogastvo ne uničuje ali na kak način odtujuje. Če nam je to jasno potem menim, da moramo v našem kolektivu temu vprašanju posvetiti vso pozornost in napoveda-
ti boj vsem tem slabostim in napakam. Ni_dovolj, da posameznika, ki poškoduje zgradbo, naprave, stroj, orodje ali neko družbeno oziroma privatno lastnino, obravnava za to odgovorna služba, LM, organi za notranje zadeve, sodišča in podobno. Vsak član kolektiva, ki ne ceni družbenega premoženja in ki ne opravlja s tem v zvezi svoje dolžnosti ali pa celo sam dela škodo, mora biti tako ali drugače obravnavan, v težjih primerih pa izločen iz gospodarske organizacije, ki mora zahtevati odškodnino za povzročeno škoda ali tatvino.
Kolektiv »Cinkarne« je zaradi svojih uspehov v proizvodnji in v izvozu svojih proizvodov na tuja tržišča dosegel po osvoboditvi zelo lepe rezultate. Cinkarna je podjetje, ki je dobro znano po vsej Jugoslaviji in tudi v svetu. To mora prav gotovo vzbuditi občutek samozavesti pri vsakem delavcu, ki pripada temu kolektivu. Če pa poglecja-mo notranje slabosti z ozirom na red, disciplino in našo odgovornost do družbenega premoženja, potem pa ugotovimo, da je marsikaj narobe, kar bomo morali v tem letu odločno pO\ praviti. Med nami so še nekateri posamezniki, ki temu kolektivu zaradi svojega ravnanja niso v čast. Zato menim, da bomo morali pojačati naše napore in prizadevanja za čimbolj šo organizacijo našega zavarovanja, ki pa bo lahko učinkovito opravljala svoje naloge le tedaj, če bo ves kolektiv pokazal razumevanje, posamezniki pa bomo nudili vso pomoč, kadar bi bilo to potrebno. .Naš kolektiv je že neštetokrat pokazal, da je v najtežjih pogojih zmožen izvršiti tudi najtežje naloge. Prepričani smo, da bomo na polju zavarovanja našega premoženja napravili v letu 1965 kvaliteten korak naprej, da bomo čuvali naše imetje ter tako k našemu skupnemu dohodku dodali še kak milijon.
K. S.
NOVI
INDUSTRIJSKI
OBJEKTI
V	CINKARNI
V	okviru sedemletnega plana pripravlja Cinkarna veliko rekonstrukcijo in izgradnjo novih industrijskih objektov.
Zaradi vedno večjega povpraševanja po žvepleni kislini, deloma pa zaradi naraščanja lastnih potreb, je Cinkarna pričela v februarju lanskega leta graditi še en obrat za pridobivanje žveplene kisline. Predvidoma bo začel obratovati v začetku leta 1966. Njegova letna zmogljivost bo ca. 100.000 ton žveplene kisline. Del te kisline bodo rabili pri proizvodnji titanovega belila.
Titanovo belilo je beli pigment, ki ga v veliki meri uporablja industrija barv in lakov, delno pa tudi industrija gume in papirja. Z izgradnjo tega oh. rata bo Cinkarna zadovoljila vse potrebe na domačem tržišču, preostali del pigmenta pa bo izvozila v tujino.
Naš kolektiv namerava razširiti tudi proizvodnjo umetnih gnojil. Doslej smo proizvajali la superfosfat. Po perspektivnem planu pa nameravamo izgraditi industrijski obrat za proizvodnjo granuliranih umetnih gnojil. S svojo zmogljivostjo bi zadostili potrebam po umetnih gnojilih v Sloveniji.
V	tem obdobju nameravamo tudi povečati proizvodnjo kvalitetnih organskih barvil.
S to rekonstrukcijo bo kombinat povečaf vrednost bruto produkta od sedanjih 13 na okoli 50 milijard dinarjev, vrednost izvoza pa bo znašala približno 8 milijonov dolarjev.
Število zaposlenih se bo povečalo za dobro tretjino, povprečni osebni dohodek pa približno za polovico.
Topilcem Se nadalje posebna nagrada
Centralni delavski svet, je na zadnji seji v letu 1964, sklenil podaljšati izplačilo nagrad, ki jo prejemajo delavci na najtežjih delovnih mestih v topilnici, še za nadaljnje 3 mesece, to je do 31. marca 1965. To nagrado v znesku 600 din na dnino prejemajo delavci, ki delajo na naslednjih delovnih mestih:
Topilec I. (ki dela na destilacijskih pcčeli brez Thcde peči).
Topilec II. (ki dela na. destilacijskih pečeh brez Thcde peči).
Kurjač destilacijske peči.
Pečar destilacijske peči.
Pogoji pod katerimi se obračunava nagrada ostanejo isti kot so bili doslej:
Nagrada se obračunava in izplačuje vsake 3 mesece za na-
zaj. Za en neopravičeni izostanek še odbija ena tretjina nagrade, za dva neopravičena izostam-ka dve tretjini, tisti ki imajo tri ali več neopravičenih izostankov nagrade ne dobijo.
Delavec, ki med trimesečnim rokom zapusti topilnico, izgubi pravico do nagrade. Izjema so samo delavci, ki gredo v tem iri-niesečju v pokoj ali če so bili iz zdravstvenih razlogov premeščeni iz topilnice. Seveda ti delavci imajo pravico do nagrade samo za tiste dni, ko so delali v topilnici na omenjenih delovnih mestih.
7 bmutth
OSTANITE PONOSNI IN ZDRAVI CINKARNARJI!
V torek, dne 29. decembra se je 13 naših tovarišev, ki jim je zaradi upokojitve v letu 1964 prenehalo delovno razmerje v Cinkarni, odzvalo vabilu glavnega direktorja na poslovilni večer. Pozno popoldne smo se odpeljali s tovarniškim avtobusom v Dobrno. Poslovilne slovesnosti so se udeležili: Jože KOVAČ iz valjarne, Ivan KAL-ŠEK iz topilnice s soprogo, Bogomir FRANK, gasilec, Miha BINCL iz topilnice, Marija LA-ZICKI iz pomožnega oddelka, Janez VEGELJ iz kopalnice, Stanko TEPEŠ iz mehanične delavnice, Ivan GRUM iz cin-kovega belila, Franc ERŽEN iz topilnice s soprogo, Jakob JE-REBINŠEK iz valjarne, Martin JURŠA iz mizarske delavnice, 'Alojz CELESTINA iz cinko-vega belila ter Franc JAKOP iz plinarne.
Med potjo, ko je avto zdrsnil v snežni zamet, so dokazali, da jim še ne bodo kmalu pošle moči. Z združenimi močmi so
uspehom. Veliko fizičnega dela, študija in izkušenj je bilo treba vložiti, da se je Cinkarna tako naglo razvila iz malega v veliko podjetje. V tem razvoju je bilo letošnje leto za Cinkamo prelomno. Glavni cilj vseh prizadevanj delavcev, ki delajo v tako težkih pogojih kot so v Cinkarni, mora biti izboljšanje pogojev dela ob povečanju izkoristka dela. Z novimi obrati, tovarniškimi objekti in tehnološkimi postopki predvsem odpravljamo najtežje fizično delo kot je sedaj npr. v aglomeraciji in topilnici. Tako delo je tudi vzrok preranega izčrpavanja delavcev. Istočasno s povečanjem proizvodnje in bruto produkta podjetja se bo povečal tudi zaslužek proizvajalcev. Dovolj bo sredstev za stanovanjsko izgradnjo, kopalnice, menze in druge servise družbenega standarda. Vzporedno s takim razvojem se bo spremenila tudi kvalifikacijska struk-
Tovariš direktor je z zanimanjem poslušal pripovedi svojih gostov
kar z golimi rokami odmetavali sneg in kmalu so močna pleča pripravila težko vozilo k pokorščini. Po taki uverturi se je res prilegla izdatna večerja ob dobri kapljici v kmečki sobi zdravilišča Dobrna. Mnogi upokojenci so želeli naj ob tej priliki pohvalimo restavracijsko osebje, ki se je izkazalo ne le s kuharskim znanjem, ampak tudi z vzorno poklicno pozornostjo do gostov — zaslužnih veteranov dela.
V prijateljskem vzdušju, ki je tipično za to, kakor tudi za vse dosedanje poslovilne slovesnosti, so upokojenci seznanili glavnega direktorja s svojimi invalidskimi prejemki in anomalijami sedanjega pokojninskega zakona. Direktor je na to nakazal nekatere glavne značilnosti novega zakona, ki bo odpravil neenake pokojnine bivših delovnih tovarišev. Nadalje je še poudaril pomembnost prispevka vsakega člana delovnega kolektiva k skupnim
CINIC&RN&R
8
tura delavcev. Človek ne bo več suženj dela. Tam kjer se danes znoje številni nekvalificirani delavci bo v prihodnje le neko liko visokokvalificiranih kadrov upravljalo mehanizirane obrate. Na dosedanjih in prihodnjih uspehih proizvajalcev sloni tudi nov zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki bo omogočil pravičnejšo razdelitev vse večjih uspehov proizvajalcev tudi med upokojence. Čim večji bodo delovni uspehi proizvajalcev, tem več sredstev bo družba lahko nudila upokojencem. Za to je utemeljena želja, da ostanejo upokojenci čim tesneje povezani s kolektivom, da spremljajo njegove uspehe in se jih vesele, kakor tudi da kritično gledajo na neuspehe in prispevajo s svojimi predlogi in idejami, ki jih bo kolektiv vedno s hvaležnostjo sprejemal. Čeravno so današnji upokojenci prenehali z delom v podjetju, niso prenehali biti člani delovnega kolektiva, ki želi ostati z njimi povezan in jim bo po ^potrebi stal ob strani pri reševanju problemov.
Glavni direktor je upokojencem izrazil željo kolektiva in tudi svojo osebno željo za njihovo osebno srečo in zadovoljstvo. Tudi kot upokojenci naj ostanejo ponosni in dobri cinkamarji ter naj po svojih močeh kot Jugoslovani in socialistični delavci pospešujejo izgradnjo socializma.
V nadaljnjem pogovoru je vsak upokojenec na kratko orisal svoje počutje po izstopu iz podjetja in kateri problemi ga tarejo. V sodelovanju z navzočim vodjem službe socialnega zavarovanja je glavni direktor v nekaterih primerih nakazal pot k rešitvi najtežjih vprašanj.	'
Žal niso prišli k poslovitvi Jožef BRINOVŠEK iz Mozirja, Vinko SABOLČEC iz Čakovca, Pavla ROBIČ iz Maribora, Matija JAMNIŠEK iz Škofje vasi, Anton ŠKORC iz Lopate, Stane LENARČIČ iz Celja, Matevž SEKIRNIK iz Ponikve pri Gro-belnem, Anton KAJIČ iz Celja in Marija POZNIČ iz Šmartnega ob Paki. Nekateri so sporočili, da jih tare bolezen, drugi pa so se-'verjetno ustrašili dolge poti in snežnega meteža. Prisrčne besede in želje na tej slovesnosti veljajo seveda tudi njim. Želja nas vseh je, da bi se odzvali vsaj povabilu k udeležbi na naših proslavah ob praznovanju Prvega maja in praznika republike.
Člani počitniške zveze in vsi mladi v Cinkarni
PRISLUHNITE .
Pred nekaj meseci je bila v našem podjetju ustanovljena družina Počitniške zveze.
Na svoji ustanovni konferenci je IO PZJ Cinkarne sprejel sklep, da bo skrbel za razvedrilo mladih, predvsem za izlete, pohode, letovanja in zanimiva predavanja o dejavnosti počitniške zveze.
IN POJDITE Z NAMI
Družina PZ pripravlja dvodnevni izlet na Mozirsko kočo, ki bo v soboto in nedeljo, dne 16. in 17. januarja 1965.
Na izlet vabimo vse člane PZ • Cinkarne in ostalo mladino iz našega kolektiva. Udeleženči, s seboj vzemite smuči, ker bomo imeli na koči tekmovanje v smučanju. Tisti, ki se ne smučate, se pa boste razvedrili pri tekmovanju v kepanju. Za to se ne obotavljajte in pojdite z nami.
Prijave sprejema tovarišica Ivanka Svagula najpozneje do 15. januarja 1965, int. tel: št. 220 in sicer vsaki dan od 2. do 3. ure popoldne. Pri njej dobite.tu-di ostale informacije.
Ce bo na Mozirski planini veliko snega in bo pot otežkočena, bo smer izleta spremenjena. V primeru slabega vremena izleta ne bo.
Nagrajeni najboljši mladinci — udeleženci taborenja predvojaške vzgoje
Tudi letos je upravni odbor podjetja, na predlog kadrov^ skega sektorja, nagradil štiri najboljše mladince, udeležence taborenja v okviru predvojaške vzgoje-in komandirja voda.
Mladinci Rajko Peciga, Jože Leskovšek, Ivan Završnik in Dragan Murovič so bili nagra-
jeni s praktičnimi darili, tovariš Franc Grabar, komandir voda pa z denarno nagrado.
Imenovani mladinci, kakor tudi komandir, so se izkazali na taborenju predvojaške vzgoje v poletnih mesecih lanskega leta, pa tudi v podjetju so dobri delavci.
RAZPIS TEKMOVANJA ZA POSAMEZNO PRVENSTVO CINKARNE V NAMIZNEM TENISU
V decembru mesecu so bile izžrebane skupine za prvenstvo Cinkarne v namiznem tenisu. Ker tekmovanja ni bilo mogoče pripraviti v mesecu decembru, je bilo sklenjeno, da se to prične v januarju, takoj po izidu našega glasila. Vsi imenovani tekmovalci naj se zberejo v ponedeljek 18. januarja ob 15.30 uri v sindikalni dvorani podjetja kjer bodo žrebali in igrali I. kolo:
1. Rot, 2. Kerček, 3. Jurhar, 4. Smon; 5. Posinek; 6. Smeh; 7. Dom, 8. Lukašček, 9. Žolger, 10. Šmid; 11. Jovanovič; 12. Dečman, 13. Kovač, 14. ing. Osolc, 15. ing. Semjčar; 16. Oblak, 17. Butinar, 18. ing. Lebar, 19. Mimik; 20. Šalej; 21. ing. Klinger. 22. ing. Zupančič, 23. Leban, 24. Gornik; 25. Cater; 26. Franc, in 27. Veselko.
Ker je to prvo prvenstvo posameznikov, naprošamo imenovane tovariše, da se točno ob napovedani uri javijo v dvorani vodji tekmovanja tovarišu Lukaščku. Nanič tekmovanja boste izvedeli na dan tekmovanja.
Ljubitelji namiznega tenisa vabljeni!
Odbor za šport in rekreacijo pri IOSP
NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRIDELU - NESREČE PRI
V	mesecu novembru je bilo 32 poškodb pri delu s 404 izgubljenimi dnevi in 4 poškodbe na poti z 89 izgubljenimi dnevi. Skupaj 36 poškodb s 493 izgubljenimi dnevi.
Od 32 poškodb pri delu je bilo:
15 zaradi osebne neprevidnosti, 5 zaradi neprevidnosti in pomanjkljive organizacije dela, 5 zaradi slabe zainteresiranosti nadzornega osebja in 3 zaradi opuščanja varnostnih predpisov in ukrepov in 3 zaradi nediscipliniranosti.
Pri eni poškodbi ne moremo navesti vzroka, ker se praktično ne da preprečiti.
Pri delu so se poškodovali:
V	pražarni:
Štefanu VARJACICU je padel košček aglomerata v oko.
Anton KLENOVŠEK si je pri vstavljanju varnostnega zatika poškodoval kazalec na roki.
V	cinkovem belilu:
Jernej NOVAK je pri šaržira-nju trdega cinka udaril z roko ob zunanjo steno retortnega Okna. Poškodoval si je dva prsta.
Ivan SLOBOBANAC si je pri odnašanju posod z odpadnim cinkom poškodoval nogo.
V	topilnici:
Josip KIRINČIČ se je udaril s kladivom po prstu.
Ančtelko SAVIČ se je opekel po komolcu, ker se je predlež prelomil.
Herman STRES se je opekel po roki.
Vinko KOVČE se je pri vstavljanju predležev opekel po trebuhu, ker se je predrla odprtina v spodnjem predležu, skozi katero so udarili vroči hlapi.
Avgust LUPINSKI se je pri vlečenju cinka opekel po nogi.
Draganu KRSNIKU je pri čiščehju predležev padel drobec oksida v oko.
V	keramiki:
Jože PRAVICA sa je pri vstav-vljanju retort v peč poškodoval roko.
Milan MIRNIK je pri gnetenju gline z železnim drogom segel pregloboko v gmetilec. Pri tem mu je drog zgrabilo ter ga je ta udaril po roki.
V	valjarni:
Marta KRAJNC si je pri rezanju plošč za anode porezala roko.
Jože ROZMAN se je v enem mesecu dvakrat poškodoval. V obeh primerih je bil vzrok pomanjkanje poklicnih izkušenj in naglica pri delu. Ponesrečenec si je v razdobju 25 dni najprej poškodoval s klešči oko, potem pa mu je paket z zobčastim robom porezal nogo nad kolenom.
Stanko KRNOVŠEK se je pri sortiranju pločevane porezal po prstih.
Karlu PAL1RJU je pri prevozu cinkovih odpadkov padel tujek v oko.
V	kemiji I in II:
Milovan DRAGOVELIČ je odstranjeval žlindro od peči. Pri tem se je udaril po palcu na roki.
Jože KOVAČIČ je hotel namestiti jermen na jermenico. Ker je bil vinjen, je omahnil s šest metrov visokega podesta ter padel preko ograje.
Slavko STEČUH si je poškodoval desni gleženj, ko je popravljal priključek na kadi.
Franc DOLŠAK je razkladal jeklenke za kisik, pri čemer mu je jeklenka padla na nogo ter mu jo poškodovala. (KIM)
V	kemiji II (OOB):
Vinko ROŠAR je pretakal sol-
Zaradi malomarnosti dve težji
V topilnici, pri rekonstrukciji Thede peči je skupina kvalificiranih delavcev strojne službe postavila cevno ogrodje za podest, ki ni odgovarjalo varnostnim predpisom. Ogrodje podesta so postavili na Thede peč brez zasidran j a, itako da so sami sebe izpostavili nevarnosti padca z višine ca 4 m. Kljub navedeni pomanjkljivosti je podest zadržal ter je skupina na na njem opravila določeno delo brez nezgode. HTV-služba je medtem iskala »strokovnjake«, ki so pustili zdaj že nepotreben oder na Thede peči, da jih poduči o varnostnih ukrepih pri p odstavljanju takih odrov.
Medtem pa so sklenili, da bodo oder odstranili, seveda zopet na smeli način. Demontaže cevastega ogrodja so se lotili ne oziraje se na to, da je ob Thede peči skupina zidarjev zidala kanale in je bila izpostavljena nevarnosti, da se lahko del
So ljudje, ki jih tablica ^Nezaposlenim vstop prepovedan« neprijetno preseneti, če ne užali, so pa tudi itaki, ki te tablice prezirajo in brez kakršnega koli vprašanja kršijo prepoved ker so prepričani, da ravnajo pravilno. Ker jih navadno nihče od nadzornega osebja ne opozori na kršenje varnostne discipline, imajo vse svarilne tablice za nujno zlo, ki se njih nič ne tiče.
Naše preziranje varnostnih ukrepov in slaba kontrola izvajanja teh ukrepov s strani nadzornega osebja sta že večkrat terjala težke pa tudi smrtne poškodbe. Tako je bilo tudi pri poškodbi tovariša Grkoviča, ki je izgubil dva prsta pri rezanju
no kislino. Ker ni uporabljal očal, mu je kislina brizgnila v oko.
V	strojni službi:
Feliks ŠTANCER je pri montaži ventilatorja prijel za jermenico, ta se je zavrtela in mu stisnila palec na roki.
Franc KOVAČIČ je utrpel poškodbe na glavi, ker ni upošteval opozorila o varnostnih ukrepih.
V	gradbenem oddelku:
Konrad SKALE je zaradi mo-
lomamosti in neupoštevanja varnostnih ukrepov s strani kvalificiranih delavcev strojne službe — ti so odstranjevali oder — utrpel poškodbo rame.
poškodbi
ogrodja zruši na njih.
Tokrat so imeli naši »strokovnjaki« smolo. Del ogrodja je zanihal ter se je zrušil na tri zidarje, ki so delali pod ogrodjem. Lažji udarec je doletel samo enega — ostala dva zidarja Miha KOŠENINA in Konrad SKALE pa sta morala v bolnišnico. Najbrž sta našim »strokovnjakom« za tovariško uslugo zelo hvaležna?!
Verjetno bo omenjena skupina na čelu s skupinovodjo dobila posebno nagrado od obra-tovodstva strojne službe?
Adolf TAJiNšEK je pri sestopu s kolesa stopil na nevaren teren in si zvinil nogo v gležnju.
Rudi IVANKOVIČ je zaradi neustreznega dostopa na skla-
svinčenih trakov na strojnih Škarjah. Tovariš Grkovič je bil •'vozač akumulatorskega vozička ter ni imel kaj iskati pri strojili v delavnici. Vodja oddelka, kakor tudi delavci, bi ga morali t4koj, ko je pričel rezati trakove, odsloviti iz oddelka. Prepo-ved vstopa v delavnice k strojem velja za vse osebe, ki niso tam zaposlene, to moramo disciplinirano in dosledno upoštevati.
Člani kolektiva, ki dopuščajo kršenje varnostnih prepisov, se morajo zavedati, da se bodo morali zagovarjati, če se zaradi tega zgodi neSreča. To pa je vsekakor bolj neprijetno, kot če sodelavca iz varnostnih razlogov odslovimo iz oddelka.
Miha KOŠENINA je zaradi istih vzrokov utrpel težjo poškodbo glave. Oder se je podrl in padel na pjega.
V	transportnem oddelku:
Božidar MAKSIMOVIČ si je
poškodoval prste na obeh rokah, ker ni pazil, ali je pri transportnem dvigalu zapornica za vozičke dobro zaprta.
Zdravko MIKEK si je poškodoval dlan pri padcu na razkopanem tiru med topilnico in generatorjem. Ali je bila kriva samo slaba razsvetljava?
V	skladiščih:
Stanko REP si je pri razkladanju odlitkov poškodoval prst na roki.
CIGARETNI OGORKI, PAPIR IN DRUGE SMETI NISO UPO RABNE ZA GAŠENJE POŽAROV
V skladišču surovin in gotovih izdelkov v kemičnih obratih II najdemo vse, kar je potrebno za gašenje požara. Še več, v posodah kjer naj bi bil pesek za gašenje je mnogo cigaretnih ogorkov, odpadnega papirja in drugih smeti.
Je to nova zmes za gašenje požarov?
diščno rampo, stopil na ščitnik tovornega avtomobila, z drugo nogo pa na rampo. Pri tem mu je spodrsnilo in se je udaril v nogo.
Maks DRAŠKPVIČ si je pri preskoku čez jarek poškodoval nogo.
Stane TAVČAR je pri izstopanju iz vlaka stopil na vlažne in spolzke stopnice. Spodrsnilo mu je in isi je zlomil nogo v stopalu.
VofUsufte
V NAŠ
LIST
Kam pelje slab posluh za varnostne ukrepe
n n 7 n D J nezaposlenim vstop riuun; prepovedan
Na poti so se poškodovali
Zapsžanja obratne ambulante o gibanju staieža clnkarnarjev v letu 1964
Zgodilo se je v litoponu
V preteklem letu je podjetje ležu v drugih zdravstvenih usta-zaposlovalo povprečno 1.993 de- novah). V naši ambulanti se je lavcev in uslužbencev (brez ob- torej dnevno nahajalo v bolni-rata v Mozirju); omenjeno šte- škem staležu povprečno 133 vilo ljudi bi v letu 1964 opravi- ljudi.
lo 609.935 delovnih dni, če ne bi - Od celotne mase 40.732 bolni-bilo bolnih.	ških dni odpade na zdravljenje
Iz podatkov, ki jih ima am- raznih poškodb 12.325 dni ali bulanta je razvidno, da je za 31% vseh bolniških dni, 69% zdravljenje raznih bolezni, ali bolniških dni pa odpade na poškodb, za nego družine ali za ' zdravljenje raznih bolezni, ne-spremstvo, porabljenih 40.732 go in spremstvo, delovnih -dni, kar tvori 6,6 % Ako si teh 31% poškodbenih možnih delovnih dni in pred-
i ,ii
stavlja bolniški stalež (tu niso dni pobliže ogledamo, vidimo, všteti porodniški dopusti in pa da so sestavljeni iz 21 % bolni-malenkostne / diference zaradi ških dni zaradi poškodb pri de-izgubljenih dni onih cinkarnar- lu in na poti (»A«), 10% pa iz jev, ki so bili v bolniškem sta- bolniških dni zaradi poškodb
0	/ II -lil IV V VI Vil Vlil IX X XI XI!
LEGENDA________A" nezgode
___B” nezgode
Poglejmo, kako se je gibal bolniški stalež v posameznih mesecih preteklega leta (glej diagram levo zgoraj);
Vidimo torej, da je bolniški stalež občutno narastel v februarju, marcu in aprilu, ko je vladala manjša epidemija gripe, kasneje pa je bil zelo umirjen vse do konca leta. Tako je iz-gledal stalež v celoti; če pa pogledamo gibanje nesreč »A« ali »B«, so pa nihanja v posameznih mesecih precej večja. (Glej diagram levo spodaj!).
Skupni drafikon nazorno pokaže nihanje nezgod: v februarju skrupni porast (»A« več kakor »B«) v marcu zaradi gripe!) skupni rapidni padec, nato pa v maju 100" „ porast »B« nezgod (prazniki?, spomladanska dela?), junija zopet padec »B« z istočasnim porastom »A« nezgod (prvi vročinski val s slabo adaptacijo?); nato »B« nezgode stalno naraščajo, nezgode »A« pa upadajo; razmerje med mesečima z najvišjimi ,in najnižjimi »A« nezgodami je februar 30,5% : december 14,5 % (približno 2 : 1), za »B« nezgode pa obratno — december 15,5% : marec 4,7 % (približno 3 : 1). Dobršen del teh skokov je seveda treba pripisati tudi izredni fluktuaciji delovne sile v preteklem letu, saj beleži obratna ambulanta ca. 1.000 pregledov za sprejem v službo, število zaposlenih pa se je od leta 1963 dvignilo v povprečju le za 170.
dr. Slavko Sopar
VAŠ KOTIČEK
NEGA POHIŠTVENEGA BLAGA
Oblazinjeno pohištvo je vedno izpostavljeno prahu in umazaniji. Čeprav je blago gosto tkano, je bolj ali manj sprejemljivo za prah. Zato ga testo izsesavamo s sesalnikom in krtačimo. Večkrat ga skrtačimo s ščetko, ki smo jo rahlo ovlažili v okisani vodi. Plišaste tkanine po izsesavan ju pokrtačimo z ostrejšo krtačo. Krtačimo vedno v isti smeri.
Če nimamo sesalnika stepemo oblazinjeno pohištvo pri temeljitem čiščenju — spomladi in jeseni. Ce je le mogoče znosimo naslanjače in divane v senco na dvorišče 6li balkon, da se tudi dobro prezračijo. Če pri peka sonce, jih pokrijemo s starimi rjuhami ali krpami. Da se ne dviga prah. pregrnemo oblazinjen kos pohištva s čisto krpo. ki smo jo namočili v razredčen kis in s stepalnikom tol-
četno po nji. Ko sc krpa umaže jo splaknemo v okisani vodi izven dela (»B«). Vidimo torej, in ponavljamo postopek tako da je skoraj eno tretjino bolni- , dolgo, da ostane krpa čista, ških dni odpadla na zdravijo- Vlažna krpa vpija prah. kis pa nje raznih poškodb.	poživi barve pohištvenega bla-
Nesreča zaradi vinjenosti
Kljub vsem prepovedim, da vinjen delavec ne inore in tudi iz varnostnih razlogov; »e sme opravljati delo, se pripeti, da se takšna, črna ovca nekako maskira in nastopi delo.
Tako je bilo tudi v našem pr.imeru v obratu iitopona. Ponesrečenec je prišel okrog L”, ure vinjen na delo, nekaj minut pozneje pa so ga odpeljali v bolnišnico.
Vodja izmene izjavlja, da se ponesrečenec ni javil pred nastopom dela,temveč je takoj odšel na delovno mesto.
Na delovno mesto je prišel v trenutku, ko je pri zagonu mlina za suhi litopon padel jermen z zgornje jermenice. /Ponesrečenec, mlinar suhega Iitopona, je odšel na zgornjo etažo 6 m visokega podesta, da bi namestil jermenico. Njegov sodelavec je opravljal delo pod pe-destom. Ko je hotel oditi, je slišal lomljenje lesa, v istem trenutku pa je občutil, da je na njega nekaj padlo. Ko se je pobral s tul in ugotovil, da na srečo ni poškodovan, je videl na tleh poleg sebe ležati nezavestnega sodelavca. Takoj je poskrbel za prvo pomoč,. Ponesrečenec, ki je po 15 minutah prišel k zavesti je izjavil:	Če
ostanem živ, ne pijem več!
Ker ni nikogar, ki je nesrečo videl, ponesrečenec pa se zaradi šoka ničesar ne spominja, ugibamo, da je hotel stopiti s podesta na lestev, ki vodi k jer-menici. Pri tem je verjetno omahnil nazaj in z zaletom naletel na 1,5 m'oddaljeno ograjo podestu, ki jo je zlomil ter padel na hrbet sodelavca.
Težko poškodovani ponesrečenec leži v bolnišnici. Včasih je dobro pomisliti o tem, kam lahko človeka pripelje njegovo prcviliko poželenje po alkoholu.
ga. Izprašeno blago skrtačimo s čisto gobo iz penaste gume. Prav tako izprašimo tudi kavče in težke naslanjače, ki jih ne moremo znositi na dvorišče, ter vse oblazinjeno pohištvo v stanovanjih brez dvorišč oziroma v višjih nadstropjih. Medtem imamo seveda okna odprta.
- Č iščenja madežev iz oblazinjenega pohištva je bolj težavno. ker ne moremo uporabiti počasi izhlapevajočih tekočin, to je vode. čestokrat je zelo važno. da znamo v najkrajšem času odstraniti madež. Nov madež navadno mnogo luže očistimo kot zastarelega.
Preden se lotimo čiščenja madežev preskusimo obstojnost barv pri mokrem drgnjenju. Tudi če ostane krpica bela, delajmo previdno in ne razmočimo tkanine preveč.
ŠPORT
Srečanje športnikov Cinkarne
in rudnika Mežica
V soboto, 5. decembra 1964 smo se odpravili proti Koroški. Ob 13. uri je bil napovedan odhod avtobusa, ki naj bi popeljal v Mežico športnike Cinkarne. Prijetno nas je presenetilo sonce, ki je ta dan ogrevalo že itak razpoloženo vzdušje. Še bežen pogled skupinovodje po sedežih avtobusa, kratek pomenek z voznikom in že smo na poti proti Velenju. Po kratkem postanku v Velenju, smo vožnjo nadaljevali. V 'Mežici so nas sprejeli predstavniki sindikalne podružnice rudnika in topilnice. V hotelu »Peca« smo dobili program tekmovanja ter se istočasno razdelili v tekmovalne skupine, ki so ta dan tekmovale. V trenutku so se poprej razpoloženi obrazi zresnili, kajti o moči domačinom v posameznih disciplinah nismo dosti, oziroma ničesar vedeli. Tehnični vodja šahiistov tovariš Šnajder je svojo ekipo, ki so jo sestavljali: ing. Vrhovec, Dečko, Jovanovič, ing. Klinger, Arh, ing Ružič, ing. Brglez, Počivalšek, Mraz, Čeh (mlajši) in Naraks, napotil v Narodni dom, kjer so jih pričakovali domačini ob 12 šahovnicah. Istočasno je zbral svojo ekipo tudi vodja kegljačev tovariš Veranič. Na kegljišču so se predstavili: Šmon, Jančič, Veranič, Majerič, Hrastnik, Krumpak, Smukovič, Galjot, Kolšek in Šalej. Igralci namiznega tenisa ing Lebar, Veselko in Žolger z navdušenimi simpatizerji in navijači so se odpravili z avtobusom' v Žerjav, kjčr so igrali v domu »Partizana«.
Če govorimo o šahovski vrsti naše tovarne, potem moramo vedeti, da je to izredno močna in popolna ekipa, ki s svojo igro lahko nadigra še tako re-nomiranega nasprotnika. Že celo vrsto let zasedajo vidno mesto v šahovski ekipi celjskega okraja ter ni slučaj, da so oslabljeni (brez ing. Pipuša in ing. Stegenška), dobesedno pohodili nasprotnika na šahovnici.
V	namiznem tenisu smo videli igro treh različnih razredov. Najlepšo ter najbolj učinkovito igro je prikazal domačin Aup; rih, nato bi razvrstili vse tri naše igralce in nazadnje ostala dva domačina. Po vodstvu naše ekipe 6:3, je dvojica Auprih
—	Vevar nepričakovano premagala našo dvojico ing. Lebar
—	Veselko z 2 : 1, kajti cinkar-narja sta prvi set odločila v svojo korist z 21 : 12.
Ostali rezultati:
Ing. Lebar — Šteharnik: 21:17, 21:16; Veselko — Koren: 21:14, 21:16; Žolger — Auprih: 14:21, 14:21; Veselko — Šteharnik: 21:13, 21:18; ing. Lebar :— Auprih: 10:21, 17:21; Žolger — Koren: 21:12; 21:18; Veselko — Auprih: 12:21, 16:21; ing. Lebar
—	Koren: 2k7, 21:11; Žolger — Šteharnik: 21:12, 21:12; ing. Lebar — Veselko : Auprih — Vevar: 21:12, 10:21, 16:21.
Streljanje z zračno puško:
V	tej panogi smo postavili dve ekipi proti eni mežiški.
1.	/. Ekipa CC:
Kegljanje:
Izid tega športnega dvoboja:
ja:
Cinkarna — Mežica 282 : 307 Cinkarna — Mežica 308 : 344
Šah:
Cinkarna — Mežica 10,5 : 1,5
Martin Kukovič Franc Brečko Martin Andrejaš Cinil Počivalšek Rudi Mraz Ta ekipa je dosegla
2.	Mežica:
82 krogov 79 krogov 77 krogov 75 krogov 72 krogov
385 krogov.
Namizni tenis:
Cinkarna — Mežica 6 : 4
Streljanje:
Cinkarna — Mežica 385 : 363
Odbojka:
Cinkarna — Mežica (zaradi slabih vremenskih razmer tekma'ni bila odigrana).
Naši kegljači so se kljub nepopolni postavi krčevito upirali boljšim domačinom, kli so imeli v svojih vrstah nekaj zelo dobrih posameznikov. V ekipi Cinkarne je bil najbolj uspešen kegljač Leopold Šmon s 96 podrtimi keglji.
Mirko Shudnik 78 krogov Ivan Proper	75	krogov
Franc Ipavec 71 krogov Filip Keršbamer 70 krogov Adolf Mazi	69	krogov
Dosegli so	363	krogov.
3.	II. Ekipa CC:
Ivan Veranič i 70 krogov Dorde Panzalovič 71 krogov ing. Mihael Lebar 62 krogov Fric Kolšek	57	krogov
ing. Igor Zupančič 40 krogov Ta ekipa je
zbrala	300	krogov.
Po končanem tekmovanju smo se napotili v Črno,'kjer
smo tudi prespali. Za vse tiste, ki so se želeli preiskusiti v petju, preferansi, taroku, šahu in dobri volji je bilo preskrbljeno. Takoj po večerji so se grupirale tekmovalne skupine. Videti je bilo, kot da je to nadaljevanje tekmovalnega programa. Končni rezultati so bili naslednji: najbolj zagrizena in borbena sta bila Arh in ing. Ružič, ki sta odigrala nič več in nič manj okrog 70 partij napornega šaha. Ko sem hotel zvedeti za končni rezultat dvoboja, mi je Arh odgovoril, da ne ve kdo je zmagal, verjetno zato, ker nista imela za to priliko sekundanta. Neutrudljivi 4n malo kdaj glasni preferansisti so venomer nekaj zapisovali na cigaretnih škatljah. Domačin, ki ni poznal te zapeljive igre, me je vprašal zakaj igrajo za juhe in ne za denar. Po krajšem premisleku sem mu odgovoril, da je po vsej verjetnosti večerja bila preslaba. Grupa vnetih pevcčv je ob enakomernem srkanju iz kozarcev prepevala narodne viže. Po izčrpnem repertoarju so prišle na vrsto popevke, pa tudi »traviate« ni manjkalo. Žal tempa nismo izdrža-li, ker smo kondicijsko za tovrstno prireditev bili nepripravljeni.
V nedeljo- dopoldne je bil odigran brzoturnir, na katerem je prišlo do večjih presenečenj. V prvem kolu izločilnega turnirja sta bila nepričakovano poražena Arh, kakor tudi ing. Ružič in Šnajder. Kondicijska izčrpanost prejšnjega medsebojnega dvoboja je botrovala porazu in slabi volji. Med oža-loščene so spadali tudi igralci odbojke, ki so se zaradi zapadlega snega morali odpovedati tekmovanju pa tudi živo srebro je krepko padlo pod ničlo.
Zaključne svečanosti so se udeležili vsi predstavniki druž-beno-političnih organizacij Rudnika in topilnic svinca v Mežici, kakor tudi vsi glavni inženirji na čelu z direktorjem'podjetja. Po razglasitvi tekmovalnih rezultatov, se je v imenu športnikov Cinkarne za povabilo zahvalil'predsednik za šport in rekreacijo tovariš Lukašček ter istočasno izkoristil priliko za povabilo rftežiških rudarjev v Celje. V spomin na to srečanje smo ob svečanem slovesu izročili tovarišem iz Mežice spominsko sliko Cinkarne.
Naše srečanje z rudarji in topilci iz Mežice je pomenilo več kakor zgolj športno tekmovanje, kajti poleg športnega užitka smo se seznanili z- njihovimi uspehi in težavami, ki jih imajo pri vsakodnevnem delu.
Izmenjava izkušenj 'z glavnim direktorjem, glavnim inženirjem, glavnim geologom itd., bo marsikateremu cinkar-narju služila kot vodilo pri bodočem delu. Takšnih in podobnih srečanj z našimi proizvodnimi partnerji si še želimo, ker nas zbližujejo in utrjujejo tradicionalno prijateljstvo.
Z. Lukašček
ŠAHOVSKI DVOBOJ
Cinkarna - Rudnik Mežica
V	okvirju športnega srečanja med člani kolektiva Rudnika Mežica in Cinkarne, ki je bilo
■ v Mežici 5. in 6. decembra 1964, je bila v soboto 5. decembra odigrana šahovska tekma na dvanajstih deskah.
V	tem dvoboju so zmagali naši igralci z rezultatom 10,5 — 1,5 točk. Čeprav je rezultat nekoliko visok, Mežičani le niso bili tako slab nasprotnik, saj so imeli v nekaterih partijah izredno dobre pozicije, ki jih niso znali realizirati.
Posamezni izidi partij so ^ili:
CINKARNA — MEŽICA
1.	ing. Vrhovec — Permanšek 1 : 0
2.	šnajder — Grabner	remi
3.	Dečko — Jurhar	1 : 0
4.	Jovanovič — Janžekovič	1: 0
5.	ing. Klinger — Maklin J.	1:0
6.	Zvone Arh	— Triplat	1	:0
7.	ing. Ružič	— Putgar	1	:0
8 ing. Brglez —	Maklin F.	1:0
9.	Počivalšek —	Orešnik	1 : 0
10.	Rudi Mraz —	Zorman	0 :1
11.	Drago Ceh	ml. — Fuks	1	: 0
12.	Naraks —	Fajmot	1	: 0
V nedeljo 13. decembra 1964 je bil odigran brzoturnir po izločilnem sistemu. Turnirja se je udeleži K) 9 cinkarnarjev in 5 domačinov. Zmagal je naš član Franc Dečko, ki je v finalu premagal domačina Permanška. Sledili so: ing. Klinger, ing. Brglez, Arbajtar (M) , Jančič, Počivalšek, Arh, Janžekovič (M), Maklin J. (M), Matjaš (M), ing. Rušič, Šmon in Šnajder.
Tekmovanje je potekalo v pravem prijateljskem vzdušju in bo vsem ostalo v lepem spominu!	/
Jože šnajder
ODBOR ZA ŠPORT IN REKREACIJO PRI IOSP RAZPISUJE
LICITACIJO ki bo 18. januarja od 9 — 10 ure v prostorih sindikalne podružnice. Izvedla se bo razprodaja smuči po poprej določenih izklicanih cenah. Licitacije se lahko udeležijo vsi člani sindikalne podružnice Cinkarne. , i
11 MJrmina
Normalno normalni dan
Kot vsak dan se je tudi danes prikazalo sonce skozi meglo in plin. ki ga je normalno dovolj v Cinkarni.
Normalno so ljudje, po večini, isti. zamudili na delo.
Normalno vozijo šoferji ^.neomejeno hitrostjo po tovarniškem dvorišču.
Normalno se vozijo tudi kolesarji in mopedisti po tovarniškem dvorišču.
Normalno je zbirališče starega železa za vsakim vogalom.
Normalno je v starem železu še precej uporabnega.
Normalno je v topilniških odpadkih — predležih še precej že kovinskega cinka.
Normalno ležijo prazne jeklenke za kisik po dvorišču in normalno našim varilcem primanjkuje kisika — ker ni jeklenk.
Nornialno število članov kolektiva zapušča tovarno pred drugo uro.
Normalno se pozablja,' da je tovarna naša.
Kdo ima pravico do družinske pokojnine
V.: 'Kakšne so razlike pri pogojih za pridobitev pravic do družinske pokojnine med zakonskimi in nezakonskimi otroci ter posvojencem in pastorkom in do kdaj posamezniku te pravice pripadajo?
O.: Po čl. 115 Zakona o pokojninskem zavarovanju imajo pravico do družinske pokojnine takoimenovani pžji družinski člani in širši družinski člani. V prvo skupino spadajo zakonec, zakonski in nezakonski otroci, posvojenci in pastorki ter vnuki brez staršev, ki jih zavarovanec preživlja.
Čl. 125 ZPZ posebej obrav-" nava posvojenca, pastorka in vnuke; S tem členom so dolo-
čeni pogoji, ki jih ožji družinski člani morajo izpolnjevati, da-se jim prizna pravica do družinske pokojnine po zavarovancu.
Ti pogoji so:
1.	Posvojenec — če ga je zavarovanec posvojil vsaj tri leta pred svojo smrtjo, oziroma če je bila zavarovančeva smrt posledica nesreče pri delu ali izven dela)
2.	Pastorek — če nima drugega roditelja, razen zavarovančevega zakonca ali čaje ta'drugi roditelj popolnoma ali trajno nezmožen za delo, če ga je zavarovanec preživljal sam, ali skupaj z zakoncem v svojem gospodinjstvu najmanj eno leto
Novi pogoji za odobritev potrošniških kreditov
V -preteklem letti in v prvem trimesečju letošnjega leta sta število in višina potrošniških kreditov naglo naraščala. Poostreni pogoji za odobritev potrošniških kreditov v aprilu so nekoliko Zavrli to naraščanje. Zaradi povečanja osebnih dohodkov v letošnjem letu, še je zvišala osnova za izračunavanje višine potrošniških kreditov. Nadalje naraščanje teh kreditov bi lahko negativno vplivalo na razvoj našega gospodarstva. Zaradi tega je Narodna banka v soglasju z Zveznim sekretariatom za finance izdala navodila o odobritvi potrošniških kreditov, ki veljajo od 24. oktobra 1964.
Po predpisih, ki so bili veljav ni do tega dne, je bila posojilo jemalcu odobrena višina potroš niškega kredita na podlagi ene četrtine njegovih rednih meseč nih dohodkov v obdobju Za ka tero je najel kredit. Maksimalni rok odplačila potrošniškega kredita za industrijsko blago je bil ir? leta, kredit za nakup novega ali starega motornega vozila pa je bilo mogoče odplačevati do pet let. Vplačilo v gotovini (polog) pa je znašalo: za nakup industrijskega blaga 10%, za nakup motornega vozila pa 20 % od višine najetega potrošniškega kredita.
- Po novih predpisih lahko dobijo potrošniški kredit: delavci in uslužbenci v rednem delovnem razmerju, in sicer na podlagi ene
petine rednih mesečnih osebnih dohodkov v obdobju, za katero nameravajo najeti kredit; upoko-jenci in invalidi do ene petine celotne pokojnine oziroma invalidnine, ki jo bodo prejeli v obdobju, za katero nameravajo najeti kredit.
Vojaškim vojnim invalidom
bodo odojjreni krediti za nakup motornih vozil na' podlagi ene tretjinejnvalidnine, čistega osebnega dohodka, oziroma pokojnine, ki jo trodo prejeli v obdobju, za katero nameravajo najeti kredit.
Rok odplačila potrošniškega kredita je odvisen od njegove višine. Če kredit ni višji od dvomesečnega osebnega dohodka,
invalidnine ali pokojnine, je rok odplačila eno leto. Potrošniški kredit, ki presega ta znesek, je treba odplačati v dveh in pol letih.
Potrošniški kredit za 'nakup novih motornih vozil pa je treba odplačati v štirih letih.
Višina pologa znaša 20 % od višine odobrenega kredita za nakup industrijskega blaga, oziroma 30 0 o za nakup motornega vozila.
Neizpremenjena je obrestna mera, višina provizije itd.
Pogoji za potrošniške kredite, namenjene kritju stroškov poroda, zdravljenja, pogreba, popravila stanovanja, selitve ali letnega dopusta so neizpremenjeni.
POTROŠNIŠKI KREDITI
Z ozirom na spremenjene pogoje kreditiranja navajamo nekaj primerov najemanja kredita:
1. za odplačilo v 12 mesecih	'
Odobreni kredit	Vplačilo'20% v gotovini	Obresti 6%	f3 :§W u«	Mesečno odplačilo
27.000	5.379	702	117	1.870
30.000	5.950	780	130	24)80
70.000	' 13.923	1.820	303	4.850
150.000	29.990	3.900	650	10.380
200.000	40.226	5.200	866	13.820
2. Za odplačilo v 30 mesecih				
29.000	5.898	1.798	300	840
70.000	13.864	4.340	724	2.040
150.000	30.048	9.300	1.548	4.360
280.000	56.056	17.360	2.096	8.140
pred svojo smrtjo, razen, če je zakonska zveza trajala krajši čas in če nima lastnih osebnih dohodkov iz naslova zakonte obveznosti roditelja, ki bi zadoščal za preživljanje;
3.	Vnuk — če nima lastnih dohodkov, ki hj zadoščali za preživljanje.
Pripominjamo, da je za dokaz o posvojitvi potrebna pogodba. ki mora biti sklenjena pred organom, pristojnim za zadeve socialnega varstva (zakon o posvojitvi — Z- 50/47 in 24/32).
Nezakonski otrok je izenačen z zakonskim in Zanj. za prido-J*hev pravice do družinske pokojnine, niso določeni pogoji, kot jih določa čl. 123 ZPZ za posvojenca, pastorka in vnuka, da bi si pridobil pravice do družinske pokojnine.
Pri nezakonskem otroku tudi ne vpliva na pravico do družinske pokojnine, če živi stalno pri svoji materi niti ne vpliva višina preživnine, ki jo daje nezakonski oče. niti to, če„preživ-nine sploh ne daje.
Vsi zgoraj navedeni otroci imajo pravico do družinske pokojnine, čl. 122 ZPZ, do dopolnjenega 15. leta starosti. Če se šolajo, pa do konca roka. ki je predpisan za redno šolanje, Vendar najdalj do'dopolnjenega 26. lota starosti.
Če mora družinski upokojenec prekiniti šolanje zaradi bolezenskega dopusta, ki mu ga je dovolil pristojni organ javne zdravstvene službe, ima pravico do družinske pokojnine tudi med boleznijo — do dopolnjenega 26. leta starosti. Če upokojenec nadaljuje redno šolanje, ne more ga pa dokončati v rednemu roku zaradi presledka kot posledice bolezni, ima pravico do družinske pokojnine še toliko časa po dopolnitvi 26. leta starosti, kolikor časa je zamudil šolanje zaradi bolezni.
Čfc je postal družinski član oz. družinski upokojenec popolnoma in trajno nezmožen za delo. predan je pridobil pravico do družinske pokojnine ali medtem, ko je užival pokojnino. ima še nadalje pravico do pokojnine ves čas, dokler traja 'taka nezmožnost.
SPOMNILI SMO SE NAŠIH UPOKOJENCEV
Upravni odbor je tudi letos na predlog glavnega direktorja, dodelil društvu upokojencev Teharje — Štore, denarno podporo din 50.000. V tem društvu je preko 100 upokojencev, ki so bili zaposleni v našem podjetju.
Upokojenci so se našemu kolektivu že zahvalili. Na koncu isma pa želijo vsem članom
piši
kol.
lektiva v novem letu 1965, še mnogo delovnih zma^, veliko sreče pri delu ter obilo zada volj st va in zdravja.
D. M.
VVADI-EL-NATROUN 64
(Nadaljevanje)
Letalo je zavilo proti Atenam. Vso mojo pozornost v prvi etapi potovanja je vzbujal pogled na zemljo; bil sem prvič tako visoko v zraku. Vreme je bilo lepo, brez oblačka, zato smo lahko zelo lepo in razločno gledali na zemljo. Prepričan sem bil, da iz višine 11.000 metrov ničesar ne vidiš, toda bil sein v zmoti. Hiše, ceste in reke se zelo lepo vidijo, seveda iz ptičje perspektive. Ca$ je zelo hitro mineval in kmalu smo zapustili jugoslovanski zračni prostor in v daljavi že videli obrise Egejskega morja. Nad morjem smo se pričeli počasi spuščati. Pod nami so se hitro odmikali otoki in nad 'Atenami smo že bili tako nizko,'da smo razločno videli dogajanja na tleh. Ob 14.30 po atenskem času so se kolesa caravelte dotaknila pristajalne steze. Že v Atenah smo občutili toploto, ki je bila znatno večja kot pri nas v Jugoslaviji. Spraševali smo se kaj šele bo, ko pridemo v Kairo.
Po 40-minuUiem postanku smo pot nadaljevali. Dva zavoja nad Atenami in poleteli
sp"' proti Kairu na višini 11.U00 metrov. Na nebu pod nami so se pojavljale bele gmote — oblaki in imel sem občutek, da gledam valovanje morja. Res prekrasen pogled. Bilo mi je prijetno, in čakal sem trenutka, ko bom globoko pod sabo zagledal »črni kontinent — Afriko.
Temna črta pod nami, ki se je vila komaj opazno, mi je dala vedeti, da se že nahajamo nad Afriko. Zelena polja pod nami so rodovitna polja ob delti Nilu. a nekoliko levo in desno od delte pa se že razprostira puščavski pesek, saj je bilo iz letala dobro vidno rumenkasto rjavo področje. Letalo jse je spustilo nekoliko nižje in letelo nad Nilom proti Kairu. Zelo lepo smo videli promet na cestah, glinaste zgradbe in manjše' jadrnice na
Nilu. Nekaj minut kasneje smo že zagledali Kairo. ' Bliže cilja smo že«, reče Zoki, ki si je nekaj zapisoval v beležnico. In res povsem razločno Sem pod nami videl ob robu letališča razvrščena transportna vojaška letala, nekoliko od njih lovska letala in hangerje, pred nami pa veliko moderno zgradbo letališča. Temna proga pod nami se nam je z neverjetno hitrostjo bližala. Komaj opazen sunek je označil, da so se kolesa Caravelle dotaknila asfaltne proge. Hitrost se je znatno zmanjševala, zavoj na levo in že smo bili pred letališčno zgradbo oddaljeno ca. 300 metrov. Vrata letala se odpro, poberemo svojo prtljago (imel sem samo fotoaparat) in izstopimo. Pri vhodu v zgradbo sta nas čakala Hasan in Rafat (imena sem izvedel kasneje), ki sta nam po kratkem nadvse prisrčnem razgovoru zaželela dobrodošlico v glavnem mestu ZAR — Kairu. Zelo nas je presenetilo, da je Hasan dobro govoril srbohrvaščino. Sprejeli smo vsak po šopek rož (imena teh še sedaj ne vem),* na carini opravili formalnosti. vzeli prljago, katero
smo dobili po tekočem traku, ure naravnali po kairskem času (dve uri pred nami) in se odpeljali z mulim merccdeso-vim avtobusom v hotel Chaneli. Dolgo smo se vozili, suj je letališče oddaljeno od mesta ca. 30 km. Z. vso |M»zornostjo sem ogledoval predel skozi katerega smo se vozili. Po 20-mi-nulni vožnji isino se ustavili na glavni ulici Kaira, ulici 26. julija pred hotelom Chaneli.
Hotel je skoraj nov, zelo moderno urejen. Sprejemni prostori so opremljeni z zračnim hlajenjem, sobe z dvema ležiščema, tušem, skratka dobro urejen, le čistoča je bolj orientalska. Ruzidtestili snur^sc po sobah in se dogovorili, da se zberemo v restavraciji hotela ob pol devetih.
Torej Zoki se ni motil, začele so se težave z vročino. Po
večerji, ki je bila zelo okusna, smo ise odpravili na kratko »iz-vidžanje« kakor je dejal Pero. Presenetil me je vrvež na ulici ob 9. uri zvečer. Kasneje smo ugotovili, da življenje v Kairu poteka pravzaprav ponoči, saj čez dan zaradi deljenega delovnega časa ljudje res nimajo dovolj možnosti za zabavo. Zoki še je kmalu zapletel v pogovor s cestnim prodajalcem, seveda največ z rokami: nekaj kupuje, sem mislil in res. dal mu je preostanek dolarjev, katere smo dobili za pot do Kjaira. V momentu prodajalec izgine, Zoki pa ves srečen zaradi dobre kupčije pristopi k meni in mi kaže prstan katerega je zelo poceni kupil. Res na pogled je bil prstan zelo lep. Vprašam ga za ceno in mi pove. da ga je dobil za dva dolarja, kljub temu da je prodajalec zahteval zanj 10. Spomnil sem se na Hinkovo opozorilo preden sem odpotoval. da cestni prodajalci zelo radi »opeharijo« kupce. Zato bolj »strokovno« pregledam prstan. Ugotovim, da trna vgraviran žig. le teža mi je bila sumljiva, bil je namreč zelo lahek. Zato sem dvomil v to, da je prstan zlat. Mnenje povem tipli Zokiju, ki pa se s tem ni strinjal in je stalno kazal žig na prstanu. Naslednji dan smo pri zlatarju ugotovili, da je prstan vreden le 10 pičiš t rov (175 dinarjevi). Seveda je bil Zoki razočaran, saj ni pričakoval, da ga bodo že prvi dan trgovci ogoljufali. Te »dobre« kupčije smo se pogosto radi spominjali, saj smo se ob tem vedno krepko smejali.
Po kratkem ogledu okolice hotela, smo se vrnili nazaj in zaradi utrujenosti odpravili k počitku.
Nisem mogel spati.
23. julij.
Na nogah smo bili—že zgodaj. kljub temu. da smo imeli dopoldan predviden za počitek. Kdo bo spal ali ležal, ko pa nas je zanimalo mesto. Zato smo dopoldan izkoristili za ogled tistega dela Kaira v katerem smo ■ stanovali.
Kairo je zelo veliko mesto suj ima ca. 4,5 milijona prebivalcev, mesto polno velikih kontrastov. Tako smo videli v centru mesta podrtije, v njihovi neposredni bližini pa tudi moderne velike zgradbe, najmodernejše modele avtomobilov in zelo. zelo stare tramvaje, sodobno oblečene može in žene in mnogo Arabcev v nacionalnih oblačilih. Ulice so zelo umazane, polne raznovrstnih odpadkov, in smeti, zelo in okusno opremljene prodajalne z nestabilnimi cenami, ki nihajo kot pri nas, samo s to razliko, da v Kairu odvisno od sposobnosti kupca navzdol, pri
nas pa samo navzgor.
Popoldne smo se odpeljali v spremstvu Hasana, Atije in llafata na centralni stadion, ki lahko sprejme, tudi do 150.000 gledalcev, kjer smo si ogledali festival mladih. Stadion je zgradila mladina v prostovoljnih delovnih akcijah. Začetek programa je bil napovedan za
20.	uro, vendar je bil zaradi zakasnitve predsednika /ZAR. Naserja, Ben Bele in ostalih afriških voditeljev, ki so bili na konferenci afriških voditeljev v Kairu, prestavljen na
21.	uro.
Kljub temu, da smo imeli rezervirane sedeže, smo morali biti na stadionu tri ure prej, da smo rezervirane sedeže tudi obdržali. Program, na katerem je sodelovalo okrog 3.500 mladincev in mladink, je bil zares kvalitetno izveden. Točke programa so bile vsebinsko povezane. Festival je trajal do 1. ure zjutraj. Ne bi mogel opisati občutkov, ki sem jih imel, ko sem gledal program, kajti z besedami se to ne da povedati. Utrujeni od osemurnega sedenja smo okrog 15 minut pred 2. uro zjutraj prispeli v hotel. Brez večerje smo se zleknili vsak na svojo postelj« in pričakovali novi dan.
(Nadaljevanje sledi)
VAŠ KOTIČEK
KUHINJKE BRISAČE
Pri delu v kuhinji si moramo pogosto umivati roke. zato v kuhinji ne moremo pogrešati brisač. Kuhinjske brisače se hitro zmočijo in umažejo, zato izberemo ob nakupu brisače z dobro vpojnostjo iz materiala, ki se lahko opere in hitro osu-.ši. Primerne so brisače iz. nebeljenega platna ali polplatna, ali pa bolj grobe bombažne brisače. Frotirk za kuhinjo ni primerna. Ce kupimo blagp, vzamemo za malo brisačo I m blaga. Zanko za obešanje prišijemo na zgornjem in na spodnjem robu brisače, da lahko brisačo obračamo z mokro polovico navzgor ker se tako enakmerno troši.
ZAHVALA
Dalj časa sem bil v bolniškem staležu. Ob Prazniku republike so se spomnili name moji delovni tovariši. Zelo sem bil vesel, ko sta me obiskala tovariša mojster Mraz in Koprivnik. Ob tej priliki sta mi izročila darilo, ki so mi ga poslali sodelavci.
Za izkazano pozornost se vsem skupaj prisrčno zahvaljujem.
Anton Košak
Na kairskem tramvaju je vedno mnogo potnikov.
Obletnice dela Pje, Bre in novoletne sanje
v Cinkarni
5 let: Bobek (Franca) Anton (25.), Cater (Blaža) Karel (18.), Krajnik (Jožefa) Jožef (8.), Artnak (Andreja) Marta (5.), Jelen (Janeza) Alojz (14.).
10 let: Jesenek (Franca) Jernej (3), Jurkošek (Franca) Alojz (16.), Kostanjšek (Antona) Viljem (12.), Podkrižnik (Alojza) Anton (4.), Krušeč (Jožefa) Matilda (3.).
15 let: Ivankovič (Mata) Tomo) (13.), Kisovec (Riharda) Rihard (23.), Košir (Martina) Ladislav (L), Medved (Janeza) Stanko (5.), Toman (Jožefa) Adolf (3.), Tratnik (Ferdinanda) Jože (21.), Tratnik Mirko (2.).
25 let: Golež (Jožefa) Friderik
(L).
Zahvaljujemo se za sodelovanje!
Pje in Bre sta se v letu 1965 prvič srečala v gostilni, kjer sta preživljala svoj lanskoletni dopust.
Pje: »Danes si pa videti pre-_cej vesel Bre, a še kar Novo leto praznuješ?«
Bre: »Prav imaš, še. kar prez-nujem, sicer če se uresničijo vse moje sanje, bom vse leto 1965 tako dobre volje.«
Pje: »Ti si pa res še malo pod \gasom, zdaj mi govoriš o sanjah, ko je potrebno realno misliti in delati, da bomo ustvarili kar si želimo.«
Bre: »Res sem sanjal. V noči na Novo leto nisem nikjer silvestroval. Ko sem prišel domov iz službe sem bil precej dobre volje in me je postelja kmalu zvabila v svoje naročje. In sem sanjal, sanjal...«
Pje: »No, a si sanjal o kakem lepem dekletu, se boš poročil,
si stanovanje dobil ali zadel na loteriji?«
Bre: »Še več, sanjal sem velike sanje. Sanjal sem o Cinkarni.«
Pje: »Ti pa res vedno misliš na Cinkarno, še ponoči ji ne daš miru.«
Bre: »Sanjal sem, da se je v letu 1965 vse uresničilo, kar smo se dogovorili in sklenili na konferencah in- občnih zborih. Sanjal setu, da so se vsi v Cinkarni plačani resno zagrizli v delo in visoko dvignili produktivnost, brez povečanja stroškov. Sanjal sem, da so bili vsi remonti v naših obratih hitro in dobro opravljeni, seveda s pomočjo nabave, ki je vse potrebne dele pravočasno nabavila že v celjskih trgovinah, ne da bi prej iskala v drugih mestih. Sanjal sem, da so v kadrovskem sektorju s pomočjo stati-
Kmalu nova premiera v SL6 Celje
Slovensko ljudsko gledališče pripravlja za svojo četrto abonmajsko predstavo zahtevno delo angleškega renesančnega mojstra \Viliama Shakespeara »Vihar«. Tri drame: Cvmbelin, Zimska pravljica in Vihar stoje ob koncu Shakspearovega dela. Vihar je zadnja, ki se po značaju in duhu loči od" vseh prejšnjih; zaključuje pesnikovo delo in pripravlja slovo od odra. Vihar je pravljična komedija, v njej nastopajo realni ljudje in duhovi, realizem se meša s fantastiko. Vendar so moderni shakespearologi to komedijo oklestili fantastike in jo po svoji kruti vsebini približali našemu času. Zgodba govori o pregnanem knezu, ki so ga najožji sorodniki iz koristoljubja pregnali na nek zapuščen otok. Spremljala ga jc samo še ne-doletna -itčerka. V tolažbo so mu ostale le knjige iz katerih se je naučil čarati. Vse na otoku si podredi, tudi divjega polčloveka, gospodarja otoka Kali-fana. Tudi Aricla, človeka ptico, si je pregnani knez Prospero podredil, da mu služi. Naključje je hotelo, da so po dvanajstih letih knez.ovega pregnanstva, prijadrali mimo otoka, prav ljudje, ki so Prospcra pregnali. Prospero je s svojim pomočnikom človekom in duhom povzročil silen vihar. Ladja se je ob pečinah razbila, toda vsi so se zdravi rešili na otok. Sedaj jih je imel Prospero v svoji magični oblasti, toda namesto, da bi se kruto maščeval nad njimi, jim je velikodušno odpustil in se z njimi potem ko so
v svojo domovino. Toda to je le mu vrnili kneževino, odpotoval glavna zgodba, ob nji nastopajo še druge osebe, ki v komičnih, ljubezenskih in plesnih scenah poživljajo razvoj komedije.
Delo režira Branko Gombač s sodelavci Alenko Bartlovo (kostumi), Marjanom Vodopivcem (glasba), Marto Pavlinovo (balet). Premiera bo predvidoma v prvi polovici februarja.
stike ugotovili, da je potrebno več delovne sile v proizvodnih obratih in ne v pisarnah in da lahko število ljudi v kolektivu ostane isto. Sanjal sem, da so iz naših skladišč odstranili vse nepotrebne in neuporabne predmete, na ista mesta pa naložili nujno potrebni material za nemoteno obratovanje. Sanjal sem, da sc je bolniški statež močno znižal, največji padec pa je bil, ko so se začela kmeti iška delar Da ni bilo nikogar, ki bi iskal zdravniško pomoč, če je pojedel surovi krompir, da je dobil vročino. Nadalje sem sanjal, da se je na odpad metal samo dotrajani in neuporabni material, da ie bilo opaziti asfalt na dvorišču in zelo malo sprehajajočih se med delovnim časom. Sanjal sem. da so za končne izvite na naši Tehnični šoli dali slušateljem po dva meseca domista in ugotovili, da je to cenejše kot štiriletno šlioen-diranje. Sanjal sem, da so plače hitreje naraščale kot pa cene v celjskih trgovinah.«
Pic: »Bre, Bre, veliko si sanjal, ne vem, če še sedaj ne sanjaš. Za dravje tvojih sanj!«
Izpila sta vsak svoj kozarček in zapela:
»Kam se ti fantič v nevarnost podajaš...«
Zanimivo tekmovanje naših gasilcev
Ob koncu oktobra je naše gasilsko društvo priredilo tekmovanje svojih članov v 5 disciplinah. Od >6 prijavljeneev jih je tekmovalo 22, šest se jih iz npznunih vzrokov ni udeležilo tekmovanja.
Tekmovalna proga je bila dolga 250 metrov. \ sak tekmo-
lil
tekel do hidranta, vrgel zvito cev. jo priključil na hidrant, na dingi konec cevi pa je med tekom pritrdil ročnik. Zopet je moral pretoči nekaj (lese: metrov. da je prišel do mesta, kjer je moral vreči vrv v daljino. Od tn do cilja je moral pokazati še svojo spretnost v hoji

1
-
~ H •; -
f\ J
v . .	,
-
. i • ...v#.;
& mm mm
Treba se jc čimprej obleči.
eh 14
valeč je na sturterjevo znamenje stekel do improviziranega obešalnika, na katerem je bila obešena gasilčeva osebna oprema. Ko se je hitro oblekel, je
po lestvi in kako zna vezati vozlje. Tu navidezno enostavna disciplina je nekaterim povzročala preglavice, 'tekmovalci so morali zelo pohiteti, kajti čas v
katerem so morali vse to opraviti je bil skopo odmerjen: 2 m initi in 15 sekund.
I o! movolei so se razvrstili takole: Alojz lašner (2.02). Jože Mastnak (2.15.5). Fric Kolšek 12.2'». Ciril- Počivnlšok (2.15.25); Vinko Zairar (2.2.Š). Boris Brečko (2.21). Dmiro Kukovič 12 2<>), Ivan Špoirlič (2,5t.'5), Drugo Ovntila (2.22.75), Karel Ramšak (2.41.75), Ludvik Rebernak (2,54-.5). Stefan Šafarič (2.27). Jože Pravica (2,52). Jože VaVn-čak (2,59). Slavko Vervcga (5.15).
Upravni odbor društva jc prve tri nagradil s praktičnimi nagradami.
Tekmovanje je bilo dobro pripravljeno. Vsi udeleženci so se požrtvovalno borili za dosego čim boljšega rezultata. I udi starejši člani društva, ki so se tekmovanju udeležili, so bili izredno prizadevni..Vsi tekmovalci zaslužijo pohvalo za dosežen uspeli in požrtvovalnost, ki so jo na lem tekmovanju pokazali.
'fovrjlnu tekmovunju prireja društvo vsako lelov ker meni, da je to najboljši način izobraževanja svojih članov. V prihodnje bodo tekmovalci razdeljeni v dve skupini: v prvi bodo nastopali starejši, v drugi pa mlajši člani društvu.
Vsem tekmovalcem čestitamo in jim želimo mnogo uspeha pri njihovem delu.
Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. januarja do 15. februarja 1965.
KINO UNION:
Od 18. do 20. januarja »TOVARIŠI« italijanski VV film Od 21. do 22. ianuarja »PAVEL BALUJEV« ) sovjetski Cs film Od 23. do 24. ianuaria »LABIRINT SRCA« sovjetski film Od 25. do 26. januarja »ZLATA PRAPROT« češki Cs film Od 27. do 31. januarja »PESEM ZA KARABIN« mehiški barvni film Od 1. do 8. februarja »V VRTINCU« ameriški barvni film Od 9. do 10. februarja »DEŽEVNA NEDELJA« madžarski film Od 11. do 12. februarja »KROKAR«
francoski, film (kinoteka)
Od 13. do 15 februarja »SLAVNE LJUBEZNI« francoski barvni film
KINO METROPOL:
Od 17. do 18. januarja »BITKA ZA SEVASTOPOL« sovjetski film Od 19. do 20. ianuaria »MALI KAPETAN« bolgarski barvni film Od 21. do 24. ianuarja »IZDAJALEC« jugoslovanski film Od 25. do 27. ianuarja »VRAŽJA PAST« češki film
Od 28. do 31. ianuaria »ZAJTRK PRI TIFANUU« ameriški barvni VV fiim Od 1. do 3. februarja »POT V ARENO« sovjetski barvni Cs film Od 4. do 5. februarja »ZAROTA« jugoslovanski film Od 6. do 8. februarja »ALADINOVA ČAROBNA SVETILKA« ameriški barvni Cs film Od 9. do 11. februarja »LAŽNJIVEC BILLY« angleški Cs film Od 12. do 13. februarja »RUSKO ČUDO I. del« vzhodno nemški film Od 14. do 15. februarja »RUSKO ČUDO II. del« vzhodno nemški film
MATINEJE KINO METROPOL:
17. januarja »TAKSI ZA TOBRUK« francoski Cs film 31. ianuaria
»SREČALI SE BOMO NOCOJ« jugoslovanski film 14. februarja ’ »DOLGA NOČ 1943« italijanski film
KINO UNION:'
24. januarja »SENCA SLAVE« jugoslovanski film 7. februarja
»MOŽ DVEH OBRAZOV« češki film
Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. uri, matineje pa ob 10. uri dopoldne. Program objavljamo po podatkih kinomatografskega podjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.

Tovarišu Stanetu . v slovo
Staneta Jagodiča ni več med nami. Pokojni Stane Jagodič je bil rojen 31. oktobra 1920 v Celju, kot sin delavca. Član gasilskega društva v Cinkarni je postal leta 1952.
Z njegovo smrtjo je društvo izgubilo vestnega in požrtvovalnega člana gasilske organizacije, zelo priljubljenega tovariša, ki je zvesto služil gasilski organizaciji polnih 13 let. Bil je dolga leta liajnik društva. Imel je značko za 10-Ietno delovanje, bil pa je tudi odlikovan z medaljo za zasluge za narod. Pokojni Stane je bil član ZK in ZB. Bil je aktivni bcrcc NOB in nad 20 let član zveze komunistov.
Priljubljen je bil v kolektivu in med člani društva, kot resnično dober tovariš. V gasilski organizaciji je svoje delo opravljal vestno in požrtvovalno. V najtežjih dneh katastrofe, pri obeh poplavah, je bil na mestu samem pa tudi pri vseh drugih akcijah se je odzval pozivu gasilske organizacije.
Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo 80 uniformiranih gasilcev s 6 gasilskimi prapori in Številni člani kolektiva.
Tovariš Stane, ostal nam boš v trajnem spominu kcO priljubljen tovariš in zvest član gasilske orga-• nizaeijc.
DEDEK MRAZ JE OBISKAL NAŠE CICIBANE
V temnem gozdu sta se Janko in Metka izgubila. Spoznala sta, da se ne bosta mogla vrniti domov, ker sc drobtine, ki jih je potrosil Janko, pojedli ptički. Nagajivčku, ki jima je iscer dejal, da bosta v gozdu srečala Dedka Mraza, nista več verjela. Iz zadrege ju reši boter Slama — upokojeno ptičje strašilo, ki se spomni, da je v bližini vas. Odpravijo se na pot, in ko že pomislijo, da so zašli, stopijo iz hišice ob poti Dedek Mraz, Rdeča Kapica in dva palčka.
Vsi so biii veseli tega srečanja; Metka, Janko in boter Slama so spoznali, da niso zgubljeni, Dedek Mraz je bil vesel, ker je dobil pomoč pri delu, ki ga je še čekalo, cicibani so se pa veselili daril.
Dedek Mraz se je trudil, da bi neučakanim cicibanom čimprsj izročil darila. Vprašali smo ga, ali so bili cicibani zadovoljni. Dejal nam je, da so bili cicibani zelo pridni in potrpežljivi, le eni mamici se jc verjetno zelo »mudilo«. Ker je pripomnila, naj Dedek Mraz deli darila hitreje, ji priporoča, naj v decembru pelje svojega cicibana v samopostrežno trgovino. Mogoče ji tam ne bo treba dolgo čakati.	j
Ročni gasilni aparat na vodo
Uporabljamo ga pri gašenju manjših začetnih požarov. /. njim no smemo gasiti električnih naprav pod napetostjo in lahko vnetljivih tekočin. Prav tako z njim ne smemo gasiti tistih snovi, katere z vodo reagirajo kemično in tvorijo gorljive pline (karbid).
Aparat ima izgled pokončnega valja. Na strani ima, dva ročaja. ki služita za namestitev aparata na zid. za prenašanje in za usmerjanje. Na zgornjem delu aparata je kovinski pokrov, ki pokriva odprtino za polnjenje. Na njem je nameščen udarni vzvod, ki služi za razbijanje stoklene ampule napolnjene s kislino. Na zgornji strani aparata je-izstopna šoba in varnostni ventil, l a ventil se odpre pri (> do 8atm. Normalni delovni pritisk aparata je od 4 do (> atm. Aparat je. polnjen z originalnim polnilom, ki je sestavljeno
Gališni aparat na vodo
iz steklene ampule s kislino in zavitka sode bikarbone.
Aparat uporabimo takole: držimo ga za oba ročaja- in obrnemo z vzvodom proti tlom ter z njim udarimo ob tla. Voda izteka iz aparata pod pritiskom ogljikovega dioksida, ker se pomeša s sodo bikarbono in kislino. Domet vodnega curka znaša 5 do 6 metrov. Ce iz. izstopne šobe pravilno napolnjenega in navzdol Obrnjenega aparata po udarcu pa udarni vzvod ne pride tekočina, je treba tak aparat odložiti in se primerno oddaljiti. Zaradi zamašene šobe in nepravilno dimenzioniranega ventila se pritisk v aparatu lahko toliko poveča, da aparat poči.
Po uporabi je treba aparat temeljito očistiti, pregledati in ga ponovno napolniti.
MLADINCI, MLADINKE!
KADROVSKE
VESTI
V	mesecu decembru 1964 so prišli v podjetje: Kajtna Stanislav, Novakovič Milorad, žerjav ing. Ivana, Bele Avguštin, Kodrič Franc.
Odšli iz podjetja: Topolovec Jakob, Praznik Ana, Novakovič Milorad, Hu-stič Stjepan, Slobodjanec Ivan, Čeh Elizabeta, Rakuša Franjo, Sabclnik Stanko, Kolšek Franc, Junačkocič Lju-bniko, Ravnikar . Viljem, Dragovelič Milovan, Gabrovec Franc, Lončarič Milan, Galjot Slavko, Sulič Metod, Topolšek Franc, Jovanovič Jovan, Milojkovič Peter.
V	pokoj so odšli: Celestina Alojz in Poznič Marija.
Umrli so: Jagodič Stane, Fajdiga Peter ter Grašinar Franc.
Poročili so se: Topolšek Frančiška, Bornšek Anton, Kaurin Stevo, Kajtna Mihael, Vodenik Franc, Novak Jožica ter Simič Milovan.
Kri so darovali: Hrovatin Jože, Korošec Helena, Malgaj Karel, Perc Milan.
Disciplinsko odpuščen: Hozjan Božo.
KADAR VAM JE V NEDELJO DOLG ČAS,
SE ODPRAVITE NA MLADINSKI PLES V NARODNI DOM,
KI JE VSAKO NEDELJO OD 17. DO 22. URE.
POMOČ POPLAVLJENCEM
Centralni delavski svet ■ je odobril pomoč poplavljencem, ki so bili prizadeti ob poplavi v mesecu oktobru lanskega leta v višini 400.000 dinarjev.
Prvo pomoč poplavljencem je nudila naša sindikalna podružnica, ki je iz svojih sredstev razdelila med poplavljence ca. 380.000 dinarjev. Višina pomoči je bila odvisna od škode, ki jo je posameznik utrpel. Poplava je prizadela ca 20 članov -našega kolektiva.
I
Vrednost točke '
DECEMBER 1964
I. Ekonomska enota metalurgije:
1.	Predpjtažarna ih žveplena kislina.................145,11
2.	Aglomeracija..................................;	149,71
\	3. Skupne službe (1. in 2)................ . . . .*	153,83
4.	Topilnica surovega in finega cinka................139,43
5.	Cinkovo belilo............> . ....................134,16
6.	Keramika............................................140,12
7.	Skupne službe obratov topilnice.................... I42jj?
8.	Povprečje samostojne proizvodne	enote metalurgije 14jHo
9.	Kemič-ni-nietalurški anulitski laboratorij...........137,98
II.	Ekonoinska^cnota predelovalni obrati:
1.	Valjarna cinkovc pločevine...........................132,00
2.	( inkografija................,.......................125,34
3.	Oblikovalnica cinkove pločevine......................122,00
4.	Skupne službe predelovalnih	obratov.................141,34
5.	Cinkovi žlebovi.....................................129,07
III.	Ekonomska enota anorganske kemije:
1.	Kromov galun.........................................139,14
2.	Na-hidrosulfit in metalit.............................150J1
>. N a-sulfid . . v-....................................130,10
4. I.itopon, Ba-sulfid, 7n-sulfat.......................130,12
f	3. Svinčeni oksidi....................................135,11
6.	Superfosfat .........................................139,18
7.	lltrauiarin ...".....................................142,13
K. Modru galica........................................ 138,10
Kemični obrat III. Mozirje............................125,14
10. Modri* baker........................................135,20
tl. Skupne službe anorganske kemije.....................136,08
12.	Obrat o vodstvo modri baker —	modre galica ....	136,85
13.	Obratovodstvo kromov galun, Na-sulfid,
svinčeni oksidi, ultrnmnrin................. . .	135,77
IV'. Ekonomska enota organska kemija:
z v^emi službami .	. ................................ 145,40
V. Ekonomska enota vzdrževalni obrati:
1.	Priprava dela	 139,02
2.	Stroini	obrat	 139,02
3.	Gradbeni obrat	 139,02
4.	Merilni	obrat	 139.02
5 Elektro	obrat	 139,02
6. Energetski obrat	 139,02
VI. Predračunske enote
1.	Strokovne službe................................139.02
2.	Družbena prehrana...............................139,02
VII. Celotno podjetje . . ............................. 139,02
u
S
o
D
<-33
-
(I?OJ5I !P««S) AojnuioMs^a poljublja Sonji (Mija Mencejeva) nogo. Prizor iz dramatizacije Zločina in kazni, ki je ta čas na sporedu v celjskem Slovenskem ljudskem gledališču.
Okrajni moštveni brzoturnir
V nedeljo, 13. decembra 1964 je Okrajna šahovska zveza priredila brzoturnir na katerem je sodelovalo osem štiričlanskih ekip, med njimi tudi moštvo Cinkarne.
Na tem tekmovanju so igralci morali odigrati partijo v desetih minutah. Naši igralci so prvič sodelovali na takem tekmovanju. Seveda pri tako majhnih izkušnjah pismo mogli pričakovati posebnega uspeha in smo se morali zadovoljiti z doseženim petim mestpm.
Kakor je bilo pričakovati je zmagalo moštvo celjskega šahovskega kluba, saj so ga zastopali najboljši igralci v tovrstnem tekmovanju. Oddali so le točko in pol in to Brežicam A 1 točko in Cinkarni pol točke, medtem- pa so ostale gladko premagali s 4:0. Med igralci tč-ga moštva so kar trije dosegli 100% uspeh!
Končni vrstni red je takle:
- z'	točk
1.	S K	Celje	26,5
2 —	3.	SK	Savinjčan	17
2 —	3.	SK	Žalec	17
4.	SK	Brežice A	13,5
5.	Cinkarna	12
6.	SK Rog. Slatina	9,5
7.	SK Zreče	8,5
8rSK Brežice B	8
Ekipo Cinkarne so zastopali: 1. ing. Vrhovec, 2. Dečko, 3. ing. Pipuš, 4. Jovanovič.
To tekmovanje je pokazalo, da bo treba tudi naše vrste seznaniti s tem načinom tekmovanja, kar bomo dosegli le z rednim igranjem mesečnih br-zoturnirjev.
Tekmovanje je vodil tov. Stane Pertinač, ki je svojo nalogo opravil zelo dobro!
J. S. '
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 23. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila » Cink arnar«, Cinkarna, Colje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji CP »Celjski tisk« Celje