Murska Sobota, 30. marca 1989 • Leto XU • Št. 12 • Cena 2200 din Ob koncu tedna bo suho in razmeroma toplo vreme. Stanovanja za standardnega človeka Človek je gospodar. Si podreja naravo in materialne dobrine, da bi služile njegovim potrebam. Pa se to njegovo izkoriščanje zanj vse prevečkrat obrača zoper njega, torej v nasprotje želenega. Ne da bi se narava ali tvar zarotila zoper njega sama po sebi, ampak zato, ker je človek prepričan, da mora tako in tako ravnati, ker dela za višje človekove cilje, cilje razvoja in napredka. Tudi gradbeni material je človek podredil svojemu cilju, torej da bi imel streho nad glavo. Tako je bilo v prazgodovini in še drži v času, ko se piše dvajseto stoletje. Poleg tega osnovnega cilja gradbeništva pa pozna človeštvo tudi drugega, ki je čedalje močnejši in včasih želi »okrog prinesti« osnovni namen in cilj. To je interes človekove potrditve in udejanjanja idej posameznika ali skupin v oblikovanju materiala in tvarine. Človek pa je postavljen na drugi tir, postavljen v »standarde«, ki izključuje videnje konkretnega človeka, njegovih interesov in potreb. Če sedaj ne razčlenjujemo urejanja širšega bivalnega prostora človeka (vasi, mesta), moramo podrobneje povedati o hiši in stanovanju. Če pri gradnji zasebne hiše človek, z imenom in priimkom, še lahko vsaj delno vpliva na njeno podobo, pa pri družbeno usmerjeni gradnji tega ni. Pozna se »standardizirani človek« in prav taka družina. Število prostorov določa, kolikšna je lahko družina, da bo stanovala v njem. Za majhne otroke je »standardno« stanovanje polno nevarnosti. Balkoni so z neprimernimi ograjami zanje smrtno nevarni, prav tako nizko postavljeni vtikači, drseča tla in nezavarovane stopnice na stopnišču. Tudi ostarelim ne ustrezajo drseča tla, keramične ploščice in majhne kopalnice, ki so dobre le za spretne. Stopnice v stanovanjskih blokih starce skorajda dobesedno zapirajo med štiri stene. Za mnoge so nepremagljive, nekateri jih obvladajo, a z muko. Dvigala, če sploh so, prav tako mnogim starim povzročajo telesne težave in strah. Paraplegik, invalid na vozičku, s svojini vozilom ne more skozi nekatera vrata. Kljuke so previsoko postavljene, sanitarije povsem neuporabne. Pa ne zato, ker bi bil sam preslaboten za njihovo uporabo, ampak zato, ker so stanovanja »standardizirana«. In če na poti do dvigala nima visoko postavljenih pragov — in večina stanovanjskih blokov ima le stopnice — se bo z njim ali stopnicami prav gotovo srečal pri izhodu. Ali pa bo imel to srečo, da se bo lahko zapeljal tam, kjer odvažajo zabojnike s smetmi, saj zanje arhitekti niso postavili arhitektonskih ovir. Majda Horvat NAGRAJUJEMO! Motel Garda NAGRAJUJE NAROČNIKE VESTNIKA Super li po celotni Sloveniji, od Bleda do Murske Sobote! TRIJE NAROČNIKI VESTNIKA ; OBISKOVAL VSE SUPER LIJE V SLOVENIJI. Čimprej postanite naročnik VESTNIKA in morda čaka sreča prav vas! Bliža se Vestnikov vlak! Sodeč po vremenu letošnja pomlad nekoliko prehiteva in tako je tudi v Pomurju že vse nared za spomladanska dela. Pridelovalci ozimnih žit so opravili prvo dognojevanje posevkov, začela pa se je že tudi spomladanska setev. Večji tržni pridelovalci krompirja na območju TZO Beltinci in Turnišče pa že sadijo, v tem tednu pa začenjajo tudi s setvijo sladkorne pese. Pomurje tudi v Gradačcu Tako kot v Prizrenu na Kosovu je SGP Pomurje združilo sredstva in poslovno sodeluje tudi z gradbeno organizacijo Bosna iz Gradačca. Pred dnevi so tudi tam predali namenu nov gradbeni industrijski obrat (GIO), kakršnega ima Pomurje v Lipovcih. Združili so 873 milijonov dinarjev. V novi obrat so prenesli del opreme in celotno tehnologijo. Priučili so tudi tamkajšnje delavce, ki so bili nekaj časa na usposabljanju v Lipovcih. V novem obratu je zaposlenih okrog 80 delavcev, letno pa bodo lahko izdelali okrog 30.000 kvadratnih metrov raznih betonskih konstrukcij za hale in druge objekte. Vsi trije obrati, ki so medsebojno poslovno povezani, pa lahko s skupnimi močmi prevzemajo največje gradbene objekte v Jugoslaviji in tudi dokaj hitro izdelajo naročeno, kar je danes pri investitorjih zelo pomembno. J. G. V POMURJU SE JE ZAČELA SPOMLADANSKA SETEV NE VARČEVATI NA NEPRAVEM MESTU Priprave na setev le-te so bile končane pravočasno, pravijo v ormoški tovarni sladkorja, slovenski pridelovalci pa bodo letos tej poljščini namenili približno enake površine kot v lanskem letu. Nekaj več zanimanja za peso je le med pridelovalci v lendavski kmetijski zadrugi, medtem ko je močno poraslo zanimanje na Hrvaškem, kjer bodo letos sladkorno peso zasejali na več kot 2.300 hektarjih. Slovenski kmetje jo bodo tokrat posejali na 1.200 do 1.300 hektarjih, družbeni sektor na enakih površinah kot lani, tovarna pa je podaljšala tudi petletno pogodbo s pridelovalci na Madžarskem, tako da si bodo v Ormožu jeseni zagotovili sladkorno peso z 8 tisoč hektarjev. Ob ustreznih pridelkih bi morale GPS V nedeljo bo odločeno biti tudi letos proizvodne zmogljivosti v celoti zasedene. V Tovarni sladkorja v Ormožu namenjajo pridelovalcem sladkorne pese posebno skrb in tako ostaja ta poljščina še vedno ena od dohodkovno najbolj zanimivih. Že lani so pridelovalcem doplačali 30 dinarjev za kilogram oddane pese in jim s tem nadomestili izpad zaradi inflacije v avgustu in septembru, za odstotek inflacije v teh dveh mesecih pa bodo pridelovalcem tudi letos doplačali razliko. Pa tudi sicer bo letos cena spodbudnejša, saj se je razmerje do pšenice spremenilo z 1 proti 4 na I proti 3,5, 'vse ugodnosti iz lanskega leta ostajajo še naprej, seme dobijo pridelovalci tudi tokrat brezplačno, do zaščitnih sredstev proti cerkospori bo letos upravičen tudi družbeni sektor, kot nadomestilo za obresti pa bodo pridelovalci jeseni dobili še 15 dinarjev za kilogram oddane plese. Pridelovalci in predelovalci pa se bodo letos še čvrsteje dohodkovno povezali, saj bo po končani predelavi napravljen obračun, ostanek čistega dohodka pa bodo razdelili med pridelovalce in tovarno glede na vloženo delo. S setvijo koruze bodo v Po- nezadržnimi koraki se nam približuje dolgo pričakovani DAN X. Seveda mislimo na nedeljo, 2. aprila, ko bo neposredno izjavljanje ljudi v SR Sloveniji s tajnim glasovanjem za novega člana predsedstva SFRJ iz naše republike. Ker bo ta avtomatično postal tudi predsednik kolektivnega vodstva države, ki se je znašla v globoki gospodarski in politični krizi, hkrati pa bo tudi predsedujoči v gibanju neuvrščenih, so volilci gotovo pred težavno nalogo. Komu od dveh kandidatov, ki sta še ostala na »rešetu«, zaupati? Le še dva dneva nas ločita od sobote, dneva predvolilnega zatišja, ko naj bi prebivalci SR Slovenije v miru premislili o oddanem glasu za novega predsednika SFRJ. To lahko postaneta le dva: MARKO BULC, rojen 15. avgusta 1926 v Šmarjeških Toplicah, diplomirani inženir kemije in sedanji predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, ali pa JANEZ DRNOVŠEK, rojen 17. maja 1950 v Celju, doktor ekonomskih znanosti in sedaj delegat skupščine SRS r Zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ. Kdo od njiju bo dobi! več glasov slovenskih volilcev, je v tem trenutku nedvomno težko napovedati; pa čeprav so na kandidacijski konferencah — tudi v Pomurju — dajali prednost prvemu. Kakor koli že bodo volilni rezultati v prid enemu ali drugemu kandidatu, bo tokratno murju začeli šele v drugi polovici meseca, kakovostnega semena je dovolj in so se pridelovalci z njim v glavnem že oskrbeli, dokaj redno pa teče tudi oskrba z ostalim reprodukcijskim materialom. Pridelovalce skrbijo le visoke cene, ki še naprej rastejo, Pred nami je jugoslovanski sejem gradbeništva, ki bo v Gornji Radgoni od 3. do 7. aprila, in pomlad je čas, ko mnogi začnete graditi nov dom, obnavljati staro stanovanje, gospodarski objekt. .. In v VESTNIKU objavljamo ponudbo organizacij združenega dela, ki vam bodo pomagale, da bo stekla gradnja hitreje in pod čimugodnejšimi pogoji. splošno glasovanje, ki ga je v krajevnih skupnostih pripravili VOLITVE 89 ZAUPANJE Socialistična zveza, vsekakor velik izziv. Prav zdaj, ko je Jugoslavija na razpotju in ko je vprašanje, ali demokratičen razvoj in tržna ekonomija v resnici prinašata boljše življenje. To pa pomeni v praksi, da novoizvoljeno predsedstvo ŠFRJ, ki bo svojo funkcijo začeto opravljati že sredi letošnjega maja, ne bo niti vlada v senci niti pasivni opazovalec Markovičevih potez. In tega si še najmanj želimo! Milan Jerše vendar kljub temu ne bi kazalo varčevati na nepravem mestu. Slabo seme in neprimerno gnojenje pomenita tudi nižje pridelke, s tem pa se stroški na enoto pridelka samo še povečajo. L. Kovač NAJVEČJA PREDSTAVITEV GRADBENIŠTVA V JUGOSLAVIJI - specializirane razstave - strokovna posvetovanja - srečanje gradbenih strokovnjakov gradbenega šolstva aktualno doma in po svetu Kritično o obveščanju s Kosova Na skupščini Jugoslovanske radio televizije Ljubljani so precej kritično pretresli ugotovitev, da Kosovo »različne kamere različno vidijo«. RTV Priština že čuti posledice — šest poročevalcev, za katere trdijo, da so iz Starega trga poročali drugače kot so se dogodki odvijali, so razporedili na druga delovna mesta. Prejšnji teden so v Prištini povedali nekaj novih podatkov o tem, kaj se je dogajalo v rudniku Stari trg. V jamah tega rudnika nikoli ni bilo 1300 rudarjev, temveč 650. Vsak dan so jim pošiljali 1100 obrokov hrane. Rudarji (stavkajoči), so se v jamah menjavali. Mnogi od njih so noči preživeli doma. Med upravo rudnika in stavkajočimi v jami so vzpostavili posebno telefonsko zvezo. Vest o razstrelitvi rudnika naj bi si izmislil sekretar rudniškega sindikata. Kot trdi sekretar predsedstva Pokrajinskega komiteja ZK Kosovo Tomo Sekulič so ugotovili, da je tistih znanih osem točk, ki so vsebovale rudarske zahteve, lastnoročno napisal direktor rudnika Burhan Kavaja. Najprej je napisal osem točk, potem pa je dodal še dve. Ko so rudarji začeli stavkati, za te zahteve niso vedeli, šele naslednji dan so z njimi seznanili posamezne rudarje. Ob teh podatkih se nam seveda ponuja nekoliko drugačna slika o zadnjih kosovskih dogodkih, kot smo si jo ustvarjali ob gledanju v televizijske ekrane. Tudi na posebnem posvetu zvezne konference SZDL so govorili o tako imenovani »propagandni vojni« pri nas, ki ji je treba narediti konec. Pisanje naših časopisov v zadnjem času ni le odsev odnosov v družbi, marveč celo vpliva na te odnose, je dejal Slobodan Rakočevič iz slovenske SZDL. Dejal je tudi, da nobeno glasilo v državi ni objavilo izvirnega dokumenta — izjave z zborovanja v Cankarjevem domu. F "NEPORAVNANI RAČUNI" 1 Pred nekaj meseci so na ra- tolikokrat prej je tudi to pot Našega denarja denimo ne pri- Idiu Staneta Dolanca nehote posvetili v preroka. Če se prav spomnim, se mu je preroštvo sicer pritaknilo nehote in ne da Ibi mignil. Vse delo so zanj opravili kmečki novinarji med protokolarnim intervjujem. V prisrčnem razgovoru jim je razlagal. da bomo, če nas napa-Idejo z Vzhoda, imeli zaveznike na Zahodu, če nas napadejo z Zahoda, pa nam bo priskočil na pomoč Vzhod. V primeru napadov z drugih nedefinira-Inih nebesnih smeri, denimo z Marsa, pa lahko vedno računamo na prijateljsko pomoč neuvrščenih diktatur. Neka nem-Iška zloba ga je potem vprašala, kaj se bo zgodilo, če nas ne napade nihče. V izvrstnem stilu zen budističnih menihov je Dolanc izčrpno odgovoril tako, da Ije umolknil. Pri razsvetljenih je molk zgovornejši od protokolarne modrosti. Sedaj, ko so mistični trenutki že mimo, je I navadnim smrtnikom razumljiv ta pomenljiv molk, izrečen v trenutku navdihnjenja. Stane Dolanc je molče napovedal, da bomo, če nas ne bo nihče napa-I del, sami začeli vojno. In kot že Čeprav vodji koalicijskih vladnih strank Vranitzky in Mock vztrajno zatrjujeta, da nedavni volilni rezultati v treh zveznih deželah: Koroški, Tirolski in Salzburški v prid Haiderjevi svobodnjaški stranki »ne segajo do Dunaja«, temu vendarle ni tako. Pogajanja treh koroških strank o tem, kdo bo novi koroški deželni vladar, so se po velikonočnih praznikih nadaljevala. Časa ni veliko, saj se morajo dogovoriti najkasneje do 23. aprila. Zveznemu vodstvu ljudske stranke nikakor ne gre v račun, da bi njeno koroško deželno vodstvo pristalo na to, da podpre Haiderjevo kandidaturo za deželnega glavarja. Še manj gre to v račun socialistom, ki so glavarja postavljali vsa povojna leta. Tudi brez orožja Zvezni zbor skupščine Jugoslavije bo na pobudo predsedstva SFRJ najbrž že aprila razpravljal o zakonu o vojaški obveznosti. Predlog najnovejših sprememb je v tem, da se dovoli služenje vojaškega roka brez orožja osebam, ki zaradi verskega prepričanja orožja nočejo sprejeti. Takšnim vojakom naj bi omogočili služenje v pomožnih vojaških enotah, služili pa bi 24 namesto 12 mesecev. V ojak, ki bi si med služenjem vojaškega roka brez orožja premislil, bi moral potem končati program usposabljanja, ki pa ne bi smel biti krajši od 12 mesecev. pravilno prerokoval. Spopadi so sicer šele na začetku in orne- ne, ki bi radi pri njih nakupili jenega lokalnega značaja, toda nobenega dvoma ni, da bodo kmalu prerasli v lep pretep z nekaj tisoč heroji in kopico trupel. Iz radijskih poročil preteklega tedna pa lahko utemeljeno sumimo, da se, vsej propagandi navkljub, ne bomo najprej udarili z Albanijo. Diktature sicer rade lajajo druga na drugo, zelo nerade pa se začnejo zares klati. Še celo tako je, da se njihovi konflikti radi končajo s tisočletnimi pakti. Najustreznejša dežela za povračilni udarec se sedaj kaže Madžarska. Z njimi imamo neporavnane račune še od leta 1956, ko je tovariš Tito kontra-revolucionarja Imreta Nagyja, ki se je pred Rusi zatekel v Jugoslavijo, s prijateljsko gesto vrnil KGB-ju. Odsihmal Nagyja živega ni videl več nihče, pa tudi kje je njegovo truplo ni znano. Madžari te geste nikoli niso znali pravilno ceniti in že nekaj mesecev hinavsko postavljajo neprijetna vprašanja. Provocirajo pa tudi na druge nesramne in umazane načine. Zagate po volitvah Nekateri trdijo, da je za slab volilni rezultat v vseh treh deželah kriv zvezni vodja ljudske stranke dr. Alois Mock s svojim »nebrzdanim galopiranjem v Evropsko skupnost.« Znano namreč je, da bi bila ob morebitnem vstopu Avstrije v ES, za to deželo najbolj ranljiva točka kmetijstvo in prav ljudska stranka ima na podeželju svoje tradicionalne volivce, ki so se sedaj — očitno — ustrašili lastnega političnega vodstva. Ko so pred štirinajstimi dnevi televizijski novinarji dobesedno »vrtali« v kanclerja Vranitzkega glede avstrijskih priprav na vstop v ES, ta v svojih odgovorih ni hotel biti zadovoljivo konkreten. Morda je imel pri tem v mislih, da lahko povolilne peripetije na Koro- Na prvi pogled kot kakšen dan žena, pa ni; marveč je to tradicionalni banket, ki ga vsako leto ob tem času priredi hamburški senat. V Hamburgu pravijo, da gre za največji banket na svetu, saj se ga je letos udeležilo 633 povabljencev. To filmsko panoramo je posredoval naš Tanjug, ki pa ni hotel ali upal povedati, da je Hamburg proti nam, kar se tega tiče, daleč, daleč zadaj. znajo več za valuto in državlja- vse mogoče uporabne predmete, opozarjajo, da morajo zanje odšteti pravi denar, ali pa ne bodo dobili nič. Sistematično pa so začeli zastrupljati tudi našo mednarodno politiko. V istem tednu so se na kongresu Socialistične internacionale, ki je Jugoslavijo usmiljeno obravnavala kot afriško deželo, važi-li z nekakšno socialdemokratsko stranko in socialistom razlagali demokracijo, v Budimpešti pa so uradno potrdili, da bo kongres Radikalne stranke še letos potekal v istem mestu ob Donavi. Kot da nismo Radikalcem že mi povedali, da v Evropi nimajo kaj iskati. Že na oko je jasno, da načrtno izzivajo s protijugoslovanskimi potezami. Da bo mera polna in tanke obrnemo iz Prištine proti Budimpešti, manjka samo še grožnja, da zaradi navala Jugoslovanov, ki prosijo za politični azil, madžarska vlada resno razmišlja o uvedbi vizumov. Ervin Hladnik-Milharčič škem, privedejo celo do predčasnih volitev zveznega parlamenta. Vsekakor bi prišli socialistom prav tudi tisti, sedaj nekoliko vznemirjeni kmečki volivci. Madžarska nevtralnost Po nedavnem obisku v Moskvi je madžarski partij: ski voditelj Karoly Grosz novinarjem povedal, da se znotraj vzhodnoevropske skupnosti pojavljajo različna mnenja o skupnem trgu, ki ga ni mogoče graditi od zgoraj, temveč ga mora vsaka država uvesti najprej pri sebi. Grosz je napovedal možnost ločenega povezovanja posameznih držav članic vzhodne skupnosti SEV. Novinarje je tudi zanimalo kaj je s težnjami, da bi Madžarska postala nevtralna in da bi izstopila iz vzhodnega bloka. Grosz je na to dejal, da si Madžarska prizadeva za ukinitev obeh vojaško-po-litičnih blokov in da se je o tem pogovarjal tudi s sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom. Doživetje Po doživljanju neskončnih političnih konfrontacij v imenu narodov in narodnosti, kar so tukaj ponazorili s krilatico »zgodilo se je ljudstvo«, nam končno televizija in druga sredstva obveščanja predstavljajo manj pompozno sicer, a vendarle — trajanje in nastajanje frontacije. na katero so. kol na načelo, politiki že desetletja prisegali, očitno pa je niso negovali niti toliko, kolikor bi morali. Mislim na poročila o vlaku bratstva in enotnosti med Slovenijo in Srbijo oziroma iz krajev, od koder so bili v drugi svetovni vojni izseljeni v srbske kraje in od koder so se po osvoboditvi vrnili, ne da hi kdaj doslej zanemarili med vojno ustvarjeno bratstvo s povsem konkretnimi družinami, s katerimi so skupaj preživljali najtežja leta življenja. Malokdo tukaj ve za razraščanje v vojni nastalega bratstva, kajti. omejeni so na simboliko, ki jo označuje ta vlak, ne da bi spremljali vsa povojna dogajanja, ki so se izražala v konkretnih oblikah trajnega gospodarskega in kulturnega ter vsakršnega drugega sodelovanja, ki je spontano prav iz globoko občutene enakosti v doživljanju skupne usode. Zal ta čas tudi sam ne morem postreči z vsemi podrobnostmi vzajemnosti med desetinami občin, še mnogo večjim številom vasi, krajev in mest, ki jih to sožitje prežema, saj že dalj časa ne spremljam dnevnih dogajanj, vem pa, da imajo pri republiški konferenci SZDL Srbije o tem obilje podatkov, ki bi bili zanesljiv napotek za podrobnejše novinarsko raziskovanje tega fenomena, ki ga ne more uničiti noben nacionalizem in nobena konfrontacija, saj so to trdne čustvene vezi, skorajda krvno sorodstvo, ki ga množično morda ni mogoče doživljati, saj gre za čisto človeška občutja. Vsa stvar je nastala spontano, brez kakršne koli filozofije, ki jo je gradilo nastajanje samoupravljanja precej pozneje. Kolikor se spomnim, so kraji, kjer so ljudje s slovenskih območij sodelovali pri snovanju galerij, vrtcev, šol, tovarn in še marsičesa, kar bo večno nosilo pečat skupnega ustvarjanja, zlasti na nerazvitih območjih Srbije, kjer je to najbolj potrebo za tamkajšnjo in skupno prihodnost. Temu podobno, a sveže, je srečanje albanskih otrok z beograjskimi, ki ga je neko jutro prikazala beograjska televizija. Srečanja je naposled res potrebno začeti z otroki, če so že odrasli deformirani z obremenjenostjo zgodovine in vsega drugega, kar preteklost pušča v ljudeh kot rane in nezadovoljstvo. Otroci kot otroci so pač v bistvu neobremenjeni in si želijo sončnih prostorov za svoje življenje, zato se bolje počutijo v igrah z vrstniki iz drugih mest, kot pa s sovražnimi parolami v rokah na mitingih in zborovanjih, kjerkoli že so. Potreba po sožitju je neizmerna, kajti mnogo majhnih družin se počuti tako kot velika družina Jugoslavija, saj so neredke družine večnacionalne in jim sploh ni ljuba perspektiva razdvojenosti s kordoni ,, policije, kot je rekla delegatka na eni zadnjih sej CK ZKJ, ko je go's, varila o stiskah večnacionalnih družin. S Ljudje, ki vidijo dlje od nosu, se najraje vzdržujejo polemik za in proti taki ali drugačni politiki in se tolažijo z verjetnim dejstvom, da O smo nemara v obdobju izživljanja narodnosti po dolgotrajnem negi-ranju pomena narodnosti za razvoj družbe, sklicujoč se na nadnacio-nalno bistvo socializma. Menda je bila prav Kardeljeva misel, da s socializmom ni mogoče preskočiti nič naravnega, niti tistega, kar Je O treba čim prej preživeti. Kaže, da smo nekje med strpnostjo in nestrpnostjo: vlaki brat'S^ stva in enotnosti vozijo sicer počasi, iz leta v leto, toda zanesljivo vodijo k cilju, ki ga simbolizira čvrsta zgradba doma, v katerem živimo, čeprav se natn včasih dozdeva, da je to potovanje mogoče skrajšati s konvoji državne moči. , Viktor Širec NOVI VIDIKI GESLA >ZEMLJ0 Oktobrska revolucija v carski Rusiji je bila zmagovita tudi zaradi udejanjanja načela »oblast sovjetom — zemljo kmetom.« Potem pa je šel razvoj v smeri, iz katere je bila trditev »zemljo kmetom« vse manj razpoznavna, kljub svoji pomenski enostavnosti in razumljivosti. Lani avgusta pa se je zgodilo nekaj, kar utegne dati staremu revolucionarnemu geslu prvotni pomen. Partijski in državni voditelj Mihail Gorbačov je na seji cekaja izjavil: »Storiti moramo vse, da bo kmečki človek spet postal >hozjain< — lastnik svoje zemlje.« Sedem mesecev po tem — sredi marca letos, v času vse globlje prehrambene krize . v Sovjetski zvezi, je Gorbačov na cekaju zahteval, da avgustovsko parolo spremenijo v politično gibanje, da se sprejme zakon o novi zemljiški reformi. Gorbačov je dramatičnost dogajanja v kmetijstvu orisal s številkami. V zadnjih 17 letih so v Sovjetski zveži v kmetijstvo investirali več kot tisoč milijard dolarjev, skupna kmetijska pridelava pa se je povečala le za 25 odstotkov. Lanska žetev je bila slabša od dv^h prejšnjih in za uvoz hrane je bilo treba od- na m nn nn 1 Na tuje ceneje I Kilogram umetnih gnojil stane letos desetkrat več kot lani. To vznemirja domače porabnike gnojil; združenje proizvajalcev mi- neralnih gnojil Evropske skupnosti pa se pritožuje, da dežele ES I uvažajo umetna gnojila iz. Madžarske, Poljske, Romunije in tudi I iz Jugoslavije po dumpinških cenah, se pravi po nižjih, kot velja- I jo na trgih omenjenih držav. Omenjajo tudi, da se je uvoz iz orne- | njenih štirih držav na trg ES povečal od 207 tisoč ton v letu 11983/84 na 438 tisoč ton v letu 1987/88 in to predvsem v ZR B Nemčijo in na Dansko. Zaradi takšnih kupčij trpijo škodo proiz- I vajalci gnojil v Evropski skupnosti, pa tudi, denimo, pri nas, saj Q mora pokriti razliko v ceni domači potrošhik umetnih gnojil. Za L primerjavo naj še navedemo, da porabi slovensko kmetijstvo let- no nekaj čez 190 tisoč ton umetnih gnojil. KMET0M< šteti 48 milijard dolarjev. Agrarnega vprašanja pa seveda ni mogoče ločevati od pomanjkanja hrane v deželi. Pravda je zapisala, da je v osmih od petnajstih republik hrana že omejena, samo v Ruski federaciji pa naj bi racio-nirali meso v 26, maslo v 32 in sladkor v 53 oblasteh. Osrednje oblasti.vse pogosteje kritizirajo velike primanjkljaje tako imenovane »ekonomije razmetavanja«, ki — kot trdi Gorbačov — »požre« vsako leto 20 odstotkov žetve in uniči okoli milijon ton hrane. Krivdo za to valijo na pomanjkanje kulture trgovanja, na nemarnost distributerjev in na kronično izgubarsko industrijo predelave in konzerviranja hrane. Razmetavati se začne že v kolhoznih hlevih, kjer traja pitanje goveje živine 25 do 30 mesecev (v ZDA in Kanadi 18 — 20 mesecev). Pri transportu gre V nič od 3 do 12 odstotkov govejega in 7 do 1 I odstotkov svinjskega mesa. Vrhunec razmetavanja pa dosežejo pri predelavi — 15 do 20 odstotkov skupne proizvodnje. Kriza v sovjetskem kmetijstvu globus MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija TASS je sporočila, da so blizu ukrajinskega glavnega mesta Kijeva odkrili množični grob s posmrtnimi ostanki žrtev Stalinovega nasilja iz tridesetih let. Nekaj trupel so identificirali. Govori se, da je v tem množičnem grobišču na tisoče trupel. BUDIMPEŠTA - Narodna banka Madžarske je pred dnevi devalvirala forint za 5 odstotkov glede na konvertibilne valute. Z dinarjem pa je tako: za 6,95 forinta je treba odšteti 1000 dinarjev. BUDIMPEŠTA — Madžarski parlament se načelno strinja s pobudo, da naj bi bila Budimpešta in Dunaj sredi prihodnjega desetletja organizatorja svetovne razstave. Zadnji gostitelj te velike prireditve je bil Pariz. NEW YORK — Letalska družba Boeing napoveduje, da bodo letalske družbe po vsem svetu do leta 2005 kupile 8411 novih letal (po prejšnji napovedi le 6908), za katera bodo plačale 516 milijard dolarjev. Največje je povpraševanje za letala s 170 do 240 sedeži za krajše in srednje razdalje. LONDON — Velika Britanija sodi na sam vrh dežel, ki glede na število prebivalstva prevozijo največ potnikov z letali; lani so jih prepeljali 20 milijonov. Na drugem mestu je ZR Nemčija, tej pa sledijo Francija, Italija, Švica in Španija. VATIKAN — Papež bo obiskal Madžarsko septembra 1991. To je povedal madžarski državni sekretar Imre Pazsgai. MONTREAL - V 27 letalskih nesrečah je lani izgubilo življenje 735 ljudi, leta 1987 pa je bilo v 26 letalskih nesrečah 901 mrtvih. ŽENEVA — V bližini poslopja jugoslovanskega konzulata v Žii-richu je prejšnji teden demonstriralo kakšnih 300 albanskih separatistov, ki so vzklikali parole s protijugoslovansko vsebino, med njimi tudi: »Kosovo republika.« TOKIO — Japonska in Nikaragva se dogovarjata, da bi čez Nikaragvo skopali prekop po katerem bi lahko iz Atlantika v Pacifik in obratno pluli tudi največji tankerji. Leta 1914 zgrajeni Panamski prekop dopušča plovbo samo do 64 tisoč brutoregistrskih ton. pa kaže še eno podobo — močno razseljevanje podeželja. Čeprav ni bilo tako načrtovano, se je v preteklih 12 letih število vaškega prebivalstva zmanjšalo: v Belorusiji za 23, v Ukrajini in Litvi za 16 in v Povolški oblasti za 17 odstotkov. V Armeniji je v 25 letih propadlo 250 vasi. Gorbačovov predlog o vračanju zemlje kmetom je veliko upanje perestrojke, čeprav ne manjka tudi nasprotnikov teh pobud. Gorbačov meni, da naj bi dali zemljo v 25-, 30- ali 50-letni zakup, s pravico dedovanja. Kmetje bi smeli najemati sezonske delavcejodločati o dolžini delovnega dneva, o načinu proizvodnje. Ekonomisti predvidevajo, da bo kakšnih 12 odstotkov kolhozov in sovhozov šlo v stečaj in ta zemlja naj bi bila osnova za najem. Kot smo že omenili, ne gre vse tako gladko, ker se pojavljajo nasprotniki Gorbačovovih predlogov. Zato ob koncu dodajmo, kakšno preživetje »prerokuje« Gorbačovu deset znanih evropskih »kremljologov«, ki jih je o tem povprašdl londonski tednik The Economist. Rezultat je naslednji: 90 odstotkov vprašanih meni, da bo Gorbačov preživel na vrhu sovjetske partije še eno leto, 75 odstotkov daje Gorbačovu »šanse« še za dve leti in le 60 odstotkov vprašanih meni, da bo ostal na oblasti še naslednjih pet let. Za preobrazbo tako kompleksnega vprašanja, kot je zemljiško, pa je tudi pet let premalo. Seveda je vse to, kar omenja Economist, zgolj ugibanje in nič več. STRAN 2 VESTNIK, 30. MARCA 1989 od tedna MURSKA SOBOTA — Na ponedeljkovi seji sveta za družbenoekonomske odnose pri predsedstvu OK SZDL so namenili osrednjo pozornost problematiki družbenih dejavnosti, ki dobiva v sedanjih zaostrenih gospodarskih razmerah nove razsežnosti. V razpravi so se člani omenjenega sveta, v katerem so večinoma predstavniki soboškega gospodarstva, opredeljevali do vsebine poročila o uresničevanju programov sisov družbenih dejavnosti za leto 1988 in poglavitnih usmeritvah programov z bilanco potrebnih sredstev za letošnje leto. MURSKA SOBOTA — Na posvetu predsednikov krajevnih konferenc socialistične zveze iz soboške občine so največ časa namenili dogovoru o izvedbi glasovanja za kandidata za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije. Opozorili so na veliko odgovornost predstavnikov frontne organizacije, ki morajo poskrbeti za nemoteno izvedbo nedeljskih volitev. Govorili so tudi o pripravah na redno sejo O K SZDL, na kateri bo osrednja tema namenjena obravnavi problematike delovanja vzgojno-varstvenih dejavnosti v občini. Oba kandidata za člana predsedstva SFRJ iz SR Slovenije sta bila zadnje čase gotovo najbolj oblegani osebnosti. Kako tudi ne, saj bo eden od njiju predsednik naše države. Zato smo o njiju v raznih sredstvih javnega obveščanja zvedeli zares veliko, predvsem pa o uresničevanju vloge člana predsedstva SFRJ in njunih pogledih na aktualne razmere pri nas. Medtem ko je geslo Marka Bulca, da je treba delati z glavo, trezno, dvakrat meriti in enkrat odrezati, pa daje Janez Drnovšek v svojem programu prednost usmeritvam v Evropo. Sicer pa smo po telefonu obema postavili tri enaka vprašanja: - ZA KAJ BI SE ZAVZEMALI KOT PREDSEDNIK DRŽAVE? BULC: Prvič za to, da bi vsak federalni organ opravil svojo ustavno in zakonito dolžnost — skupščina svoje, zvezni izvršni svet svoje in predsedstvo SFRJ svoje. Drugič: vsi ti organi morajo narediti skupno kar največ, da bi se program, ki ga je predstavil novi predsednik zveznega izvršnega sveta, uresničil. To terja odgovorno uresničevanje vseh treh reform, ki so dogovorjene na zadnji jugoslovanski konferenci komunistov. Gospodarske reforme namreč ni, možno izpeljati brez politične reforme in prenove Zveze komunistov. To sta, tako rekoč, dve strani iste medalje. In tretjič: zavzel bi se za to, da se blokade, ki bodo pri tem nastajale, s pomočjo in delovanjem predsedstva SFRJ presežejo. Predsedstvo SFRJ kot najvišji usklajevalni organ republik in pokrajin bi moralo za premagovanje teh blokad, ki izhajajo iz materialnih interesov ali pa posebnih pogledov, storiti vse, kar je v njegovi moči. DRNOVŠEK: Moj programje gospodarsko usmerjen, saj si prizadevam, da bi težišče dogajanja in pozornost zopet prenesli nazaj v gospodarstvo. Tako bi umirili politične razmere in nacionalne napetosti v državi ter bi ljudje začeli počasi bolj delati, ne pa se ukvarjati z medsebojnimi razmerji. V ta namen predlagam vrsto ukrepov in programskih usmeritev, ki so zlasti tržni, v tej zvezi pa tudi vključevanje v A eropske integracije. Mislim, da bi na začetku predlagal vključitev v Evropsko združenje svo- MURSKA SOBOTA — Obiski vojakov na stražnicah, kjer so jim pojasnjevali aktualne družbenopolitične razmere v regiji in širše v naši domovini — to je origilen pristop v SR Sloveniji, za katerega so se odločili v vodstvu pomurske Zveze komunistov. Te obiske so opravili sredi tedna v soboški občini, nosilec akcije je bil OK ZKS. Tričlanske delovne skupine so v pogovorih z vojaki iz raznih krajev Jugoslavije skušale prikazati prizadevanja slovenske politike in partije v sedanjem trenutku, ko je velikega pomena zbliževanje ljudi, ne glede na njihovo nacionalno pripadnost. Podobni obiski so bili tudi v lendavski občini. MURSKA SOBOTA — V izložbi skupščine je na ogled osnutek lokacijskega načrta za gradnjo vodovodnega omrežja od Moravskih Toplic do Bogojine. Ogledajo si ga lahko tudi prebivalci Moravskih Toplic, Bogojine in Tešanovec — v izložbenih oknih svojih trgovin. Gre za zelo pomemben dokument, ki so ga izdelali na Zavodu za ekonomiko in urbanizem, z uresničitvijo naložbe pa bi odpravili problem pomanjkanja pitne vode na tem območju. Javna razgrnitev bo do 9. aprila. MURSKA SOBOTA — Konec tedna je bil posvet s predsednicami sekcij za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri KK SZDL. Na posvetu, ki ga je organiziral svet za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri OK SZDL, so se dogovorile o nekaterih skupnih aktivnostih v letošnjem letu, hkrati pa so se informirale o delovanju posameznih sekcij na terenu, njihovih rezultatih, zastavljenih nalogah in tudi problemih, s katerimi se srečujejo. Kot je opozoril tudi sekretar OK SZDL Jože Stvarnik, se premalo žensk vključuje v družbenopolitično življenje. V razpravi so dali pobude za urejanje odlagališč smeti, negovanje domače obrti in turistične ponudbe, zaposlitev logopeda v vrtcu itn. LJUTOMER — Pred tednom dni sta občinska konferenca ZSMS in soboška organizacija Književna mladina v tukajšnjem hotelu Jeruzalem izpeljali okroglo mizo, naslovljeno Proti izrednim ukrepom na Kosovu. Peščica zbranih je imela priložnost, da iz prve roke in brez zavor zve najnovejše (dotlej najnovejše!) o kosovski drami. Mednje sta namreč prišla člana predsedstva Republiške konference ZSMS Dejan Verčič in Stanko Šalamon, ki sta pred kratkim obiskala stavkajoče rudarje v jami v Starem trgu in študente v Prištini. Znaten del izmenjave mnenj se je sukal okrog vpliva tradicionalnih razmer (kulturnega izročila, duhovne tradicije in veroizpovedi) na položaj na Kosovu, ki so sicer v obliki moralnega kodeksa zbrane v Kanonu Leke Dukadinija. B. Ž. MURSKA SOBOTA — Potrebe in možnosti za pospeševanje podjetniške iniciative na ravni Pomurja je naslov gradiva, ki že dalj časa kroži po pokrajini in so ga dali pod povečevalo tudi na petkovi seji skupščine Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje v Murski Soboti. Ob izpraševanju lastne vesti, kako in kaj z gospodarjenjem po ozdih in ustanovah, so navzoči soglasno pritrdili preobrazbi dogovorne ekonomije v tržno in ozdov v podjetja. Delovni seji je sledila slavnostna s podelitvijo plaket MGZ za leto 1989. Dobili so jih: Jože Hajdinjak iz Ine Nafte Lendava, Jože Karba iz radgonskega Kmetijskega kombinata, Janez Lainščak iz Ljubljanske banke-Pomurske banke, Aleksander Podlunšek, lastnik firme Medicop iz Cernelavec in Branko Zidar iz Križevskih opekarn. B. Ž. MURSKA SOBOTA — Smo za raziskovalne naloge in projekte, ki se ukvarjajo z ekološko problematiko, alternativnimi energetskimi viri (na primer geotermijo) in iskanjem novih razvojnih programov. Letošnje občinske nagrade za inovatorje in mentorje je treba razpisati takoj oz. precej po zaključnih računih. Živi-norejsko-veterinarski zavod (ŽVZ) naj se končno registrira kot raziskovalna enota, saj bo imel s tem odprto pot do republiških sredstev. V sozdu ABC Pomurka bi morali izdelati selekcijo, katerim raziskavam — na soboško raziskovalno skupnost so jih za letos prijavili kar devet (večino ŽVZ) — dati prednost. To so le nekateri pomembnejši sklepi, sprejeti na nedavnem zasedanju skupščine občinske raziskovalne skupnosti Murska Sobota, kjer je bilo tudi potoženo, da je medobčinsko dogovarjanje (ne le med vsemi štirimi občinskimi raziskovalnimi skupnostmi) tako rekoč na ničli. B. Ž. POMOČ NA DOMU Najpomembnejši sklep delegatov skupščine soboške skupnosti socialnega skrbstva je, da s prvim aprilom začne delati stalna delavka, negovalka za pomoč ostarelim in invalidnim osebam na domu. Zaenkrat bo delala le v mestu Murska Sobota, saj so krajevne skupnosti prijavile približno 40 takih, ki bi to pomoč potrebovali. Tisti, ki niso socialno ogroženi, bi jo tudi plačali, za druge pa bo delo plačala skupnost. Na seji so pregledali lanskoletno delo in finančni rezultat. Pri tem se je, oglasila tajnica Medobčinskega društva slušno prizadetih za Pomurje in povedala, da mora prosjačiti za denar po občinah, da si lahko izplača dohodek (je stalno zaposlena, s soglasjem medobčinskega sveta Socialistične zveze) in da društvo lahko dela. Vsako leto pa jih rešuje soboška občina. Na seji so tako menili, da se ta problematika predstavi na skupščinskem zasedanju. Ob pregledu letošnjega programa dela pa se je oglasil predsednik zbora uporabnikov in dejal, da je pretresljiv podatek, da rakičanski dom za ostarele postaja dom bolnih starostnikov, ki potrebujejo stalno zdravniško kontrolo in intenzivno nego in skrb. Vpraša se je tudi, kje je humanost otrok do svojih staršev? do tedna PRED SKUPŠČINSKO SEJO IZVRŠNI SVET POVIŠAL STANARINE ZA 80 ODSTOTKOV O Avtoradgoni vse najboljše Skupščinsko zasedanje v četrtek, 23. marca, je minilo v znamenju *Avto-radgone, saj so predsednik izvršnega sveta in člani začasnega kolegijskega poslovodnega organa delegate podrobno seznanili z izvajanjem ukrepa družbenega varstva. Splošna ocena je, da se razmere v Avtoradgoni zboljšu-jejo. Prav tako pomembna, vendar manj vesela, pa je vest, da se je pred skupščinskim zasedanjem sestal izvršni svet in sprejel 80-odstotno povišanje stanarin v gornjeradgonski občim. Kako premagati 100-milijardno zadolženost? Podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona Jože Farič je najprej spregovoril o gospodarjenju organizacij združenega dela v lanskem letu. Ne morejo biti zadovoljni, je dejal, saj je padec industrijske proizvodnje največji prav v njihovi občini, čeprav je po drugi strani izvozni rezultat najboljši. V prihodnje ne bo več pomembno, če ima DO na papirju zapisano izgubo, ampak odstotek lastnih sredstev. Lani je bila občina zadolžena za 100 milijard dinarjev, za katere so morali plačati 75 milijard obresti. Lastnih sredstev so imeli 59 odstotkov, vendar je odstotek po delovnih organizacijah različen. V Avtoradgoni so imeli le 38 ----VPRAŠANJE, KI VISI V ZRAKU-------------------------------------------- Marko Bulc ali Janez Drnovšek? (NE)SPODBUDNO V OTROŠKEM VARSTVU Če iz poročila o realizaciji programa občinske skupnosti otroškega varstva v minulem letu ter načrtovanim programom za tekoče leto vzamemo spodbudna dejstva in jih uravnovesimo z manj spodbudnimi, upoštevamo pa tudi zaznave pedagoške svetovalke za vzgojo in varstvo Jane Kolarič na zadnji skupščini v Murski Soboti, potem je stanje v njem naslednje: Spodbudno je, da imamo že tretje leto enoletni porodniški dopust in daje od maja 1987 dohodek enakovreden tistemu, ki bi ga delavka dobila na delovnem mestu. Nespodbudno pa je, da se je to že lani izvajalo (še bolj pa bo to opazno letos, če ne odstotkov lastnih sredstev, v Elradu 42, Radenski 51, Kmetijskem kombinatu 68 in Modi 75. Sem spada tudi vprašanje delegata iz Elrada, ki se ni strinjal z različnim obravnavanjem delovnih organizacij. Ko leta 1987 Elrad ni mogel plačati občinskih prispevkov, so o tem pisali vsi mediji, sedaj pa nekatere DO ne plačajo kar velikega števila prispevkov, pa o tem nihče nič ne govori. Zdi se, kot da so sisi že prej računali s tem in povišali prispevno stopnjo. Zanimalo ga je predvsem, ali so slabi rezultati in s tem upravičenost neplačevanja prispevkov resnični ali ne. Zasidranje Avtoradgone Če lahko verjamemo predsedniku Izvršnega sveta Skupščine občine Gornja Radgona Janku Slaviču, je bila uvedba ukrepa družbenega varstva v DO Avtoradgoni pravilna poteza občinske politike, saj jim je že po nekaj mesecih uspelo ustaviti potapljanje ladje, od katere je odvisno kar precej družin v gornjeradgonski občini. Uspeli so pri bankah (denarna pomoč) in pri Tamu (dolgoročna poslovna politika). Pred kratkim so podpisali kooperacijsko pogodbo za izvoz avtobusov, kjer bodo enakopravni partner Tama. Naloga v naslednjih bodne trgovine (EFTA), za kar obstajajo realne možnosti. Poleg tega bi Jugoslavija morala resno proučiti možnosti za vključitev v Evropski svet. Vključitev v te integracije bi potem predstavljala neki most za priključitev k skupnem evropskem tržišču. Hkrati pa to pomeni tudi pospešeno akcijo v razvitem svetu ter program notranjega umirjanja, snovanja in uveljavljanja tržnih zakonitosti v državi. Zdi se mi, da bi SFRJ zdaj potrebovala neke vrste Marshallov načrt, ki bi ga morala spremljati nujna stopnja politične demokratizacije v državi. Marko Bulc - KAKO BI DELOVALI KOT PREDSEDUJOČI V GIBANJU NEUVRŠČENIH? BULC: Gibanje neuvrščenih ima gotovo izjemno pomembno funkcijo, ki se kaže v tem, da so države, članice tega gibanja, resnično mednarodno avtonomne, suverene, da se druge države ne vtikajo v njihove notranje zadeve in da so enakopravne. Kot drugo bi navedel, da se neuvrščeni še bolj zazvzemajo tudi za to, kar danes postavljajo sodobna gibanja, helsinška konferenca o pravicah človeka itd. Tretjič pa bi predlagal, da se ta razvojna vprašanja rešujejo mnogo bolj na relaciji sever—jug kot pa jug—jug. Razvoj je možen le ob veliko večjem upoštevanju sodobnih tehnoloških in poslovnih odnosov ter v skupnem reševanju razvojnih vprašanj manj razviti— razviti in jug—sever. bo dviga prispevne stopnje za otroško in varstvo matere ter otroka v njem po republiškem vzoru tudi v občini) in bo šlo na škodo vzgojnovarstvene dejavnosti ter družbenih pomoči otrokom. Denarne pomoči otrokom v zadnjih dveh mesecih leta 1988 tako niso bile valorizirane zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, kar pomeni, da so bili njihovi prejemniki prikrajšani, pa tudi razredčeni so vedno bolj. V primerjavi z letom prej je skoraj za sto družin in kar 284 otrok v njih manj, pozna pa se tudi, da so svojo vlogo začele opravljati tudi komisije, ki so v krajevnih skupnostih zadolžene za ugotavljanje mesecih je pridobiti sredstva (razvojni dinar), optimalizirati proizvodnjo in pritegniti tuje sovlagatelje. Najpomembnejše je verjetno dejstvo, da imajo delo ter daje celotna proizvodnja prodana. Za zgled: lani so izdelali 171 bivalnih enot, letos v začetku leta pa že 356. Težje (vse bolj) je v transportni organizaciji, saj je obnašanje Petrola vse bolj monopolno (kot je dejal v razpravi delegat Avtoradgone Vlado Pišek), zaradi dragega goriva pa so stroški večji od cene prevoza. O Avtoradgoni je govoril tudi Janez Rozman, predsednik ZKPO in poudaril, da sanacijski program v štirih etapah poteka po načrtih. Po reorga-" nizaciji DO v duhu novega zakona o podjetjih bodo ustanovili enovito proizvodno transportno podjetje. Pred kratkim so podpisali pogodbo z avstrijsko firmo, s katero so si zagotovili poslovno-tchnično sodelovanje za nadaljnjih 15 let. Prek te firme bodo tudi prodali 50 odstotkov izdelanih bivalnih enot. Med ukrepi začasnega vodstva je tudi prodaja neproduktivnih proizvodnih sredstev, med katere spada bivši Element. Klasične prodaje ne bo, ampak bodo s tujim partnerjem ustanovili mešano podjetje za izdelavo strojev za vlečenje žice. Bernarda B. Peček DRNOVŠEK: Gibanje neuvrščenih je že več desetletij pomemben dejavnik v jugoslovanski zunanji politiki. Prevzeta je bila obveznost, da bo Jugoslavija organizirala letošnjo konferenco neuvrščenih in potem tudi predsedovala temu gibanju. Novo predsedstvo SFRJ na to, že sprejeto obveznost, ne more vplivati, lahko jo samo uresniči. Mislim, da bi zasedanje neuvrščenih morali korektno izpeljati, pozornost pa usmeriti v čim bolj konkretne probleme, ne pa v neke splošne deklaracije. Zato je potrebno najti skupne predloge in usmeritve, zlasti za reševanje dolžniške Janez Drnovšek krize itd. Prepričan sem, da se neuvrščena politika in intenzivnejše vključevanje v evropske gospodarske tokove ne izključujeta in da je mogoče oboje ustrezno izpeljati. - IN KAJ PRIČAKUJETE OD NEDELJSKIH VOLITEV? BULC: Pričakujem, da bodo ljudje pač volili; kako bodo pa odločili, bomo videli 3. aprila. DRNOVŠEK: Tokrat gre prvič za splošne volitve; če temu tako rečemo v tem primeru. Nimamo izkušenj in je zelo težko napovedovati, kakšen bo rezultat. Tudi predhodni kandidacijski postopki so nas prepričali o tem. Mislim pa, da bo izid nedeljskih volitev negotov in bo končni rezultat verjetno tesen. Milan JERŠE dejanskega socialnega stanja posameznih družin. Boljša plat je spet v ugotovitvi, da je bil lani v celoti realiziran program priprave otrok na šolo, saj so bili zajeti vsi predšolski otroci. Manj spodbuden pa je podatek, da je v organizirano vzgojno varstvo zajetih le 39 odstotkov vseh predšolskih otrok in da vključevanje v nekatere vrtce na Goričkem upada, medtem ko so posamezne enote v mestnih vrtcih polne do tiste zgornje meje, ki jo še dopuščajo normativi. Spodbudno je, da smo v času prepovedi naložb od lani bogatejši za vrtec v novem objektu bolnišnice v Rakičanu, zaskrbljuje pa prostorska stiska v Dokle-žovju (ki bo kmalu odpravljena), pa tudi na Cankovi in v Roga-ševcih, kjer svojčas niso izkoristili namenskih sredstev in ugodnejših možnosti, zdaj pa je v skorajda v vseh vrtcih pri šolah slabše kot v samostojnih. Skrb zbuja tudi množična odsotnost vzgojiteljic in varuhinj zaradi bolniškega dopusta in nege otrok, ker so v ženskem kolektivu predvsem matere, ki morajo skrbeti tudi za svoje bolne otroke in bi tako kazalo sedem manjkajočih moči v vzgojno-var-stveni organizaciji Murska Sobota čim prej zaposliti. Prav tako pa namestiti pedagoga in za sodelovanje logopeda in psihologa iskati ustrezne rešitev v zdravstvenem domu in Centru za socialno delo, saj vemo, kako težko je z novimi zaposlitvami pri skopo odmerjenih sredstvih za družbene dejavnosti. Strokovne službe se zato morajo racionalizirati, več sredstev je potrebno nameniti dejavnosti, drezniti pa bo potrebno tudi v razmerje deleža staršev in skupnosti za otroke v vrtcih. Čeprav prek stopnje prispevamo za skupnosti vsi zaposleni, starši pa še neposredno za organizirano vzgojno varstvo, bo odnos potrebno urediti — v dobro otrok. Brigita Bavčar -—ALPE-JADR\N--- Sodelovanje mest Lani oktobra so članice Al-pe-Jadrana ustanovile delovno skupnost turističnih mest Alpe-Jadran. Nekako hkrati so ustanovili tudi podobno delovno skupnost za sejme, ki so v deželah Alpe-Jadrana, vključen pa je tudi kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni. V delovno skupnost turističnih mest Alpe-Jadran spadajo tri slovenska mesta, smo slišali na tiskovni konferenci v torek, 21. marca, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, ki je bila sklicana v okviru sejma Alpe-Jadran. Kar 25 mest iz šestih evropskih dežel je sprejelo idejo o tesnejšem turističnem sodelovanju, mednje sodijo tudi Ljubljana, Maribor in občina Jesenice. Ta čas vabijo v svojo sredo tudi občino Radovljico, predvsem zaradi dveh biserov — Bleda in Bohinja. Med pomembnejšimi prireditvami velja opozoriti na razstavo rož v Trenti, ki se je bodo udeležili tudi Mariborčani, spomladanski tabor z naslovom Barok v Ljubljani in jesensko razstavo cvetja, sadja in vina v Mariboru. Italijanski predstavnik je povedal, da je izmenjava podatkov o posameznih mestih in deželah za prihodnost razvoja turizma zelo pomembna. Zaradi lažje izmenjave informacij so organizirali banko podatkov, ki bo kmalu pripravljena. Turistična ponudba je često večja od povpraševanja, zato je treba vedeti, kakšne želje imajo potencialni turisti, kajti »oni kupujejo tisto, kar jim je všeč, in ne tisto, kar bi mi hoteli, da kupujejo«. V posebnem znanstvenem odboru sodeluje tudi Janez Širše, direktor Centra za ekonomsko in turistično propagando, ki pripravlja strokovno gradivo o problemih, ki so lahko skupni in so pri načrtovanju razvoja turizma pomembni. Glavni namen njihovega dela je izboljšati notranjo propagando (med mesti) ter organizirati skupni nastop na svetovnem trgu. Tako bo 1990 leta zanimiv posvet na temo Alpska mesta in kakovost življenja. Vsako mesto ima tudi posebne zadolžitve ali usmeritve. Tako bo Ljubljana usklajevalec kongresne in kulturne dejavnosti, Maribor organizator etnoloških in kulinaričnih prireditev, Jesenice pa bodo s svojimi zimskimi smučišči skrbele za športne prireditve. Če bo v delovno skupnost sprejeta tudi Radovljica, bo le-ta skrbela za zaščito narave in organiziranje prireditev. Bernarda B. Peček Zbor rekorderjev Jugoslavije V Gornji Radgoni se je 20. marca prvič sestal delovni odbor za izvedbo Zbora rekorderjev. ki bo 2. junija letos v Gornji Radgoni. Ob tej priložnosti bodo pripravili pregled razvoja kmetijstva in govorili o njegovem sedanjem položaju v gornjeradgonski občini. Razstava mehanizacije in plemenske živine bo na sejmišču, tam bo tudi organizirana prehrana udeležencev. Pripravili bodo tudi slavnostni kulturni program. ki bo v kulturnem domu v Gornji Radgoni. Udeleženci zbora rekorderjev s področja kmetijstva bodo prenočili pri kmetovalcih. Vsi zadolženi morajo do 10. aprila pripraviti natančen program. širšo javnost pa bodo z organizacijo ene največjih letošnjih prireditev seznanili 19. aprila. bbp VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 3 Patentirano oblikovanje prostora Likovna pedagoginja Majda Babič s prve soboške osemletke (OVIZ OŠ Dane Šume-njak). ki bo kmalu zaokrožila svoje plodno učiteljevanje, je te dni dobila patent za izvirni dosežek pri likovni vzgoji — oblikovanje prostora v osnovni šoli. S tem je Babičeva, ki se sicer že 18 let ukvarja s spomin-karstvom (popoldanska obrt) in jo zlasti vin(ar)ski sladokusci poznajo kot avtorico slovite lutke pater kletar na vinih, ki prihajajo iz ptujske kleti, na odličen način kronala vsa svoja doslejšnja ustvarjalna hotenja. CELO MIZARJA JE ZAGRABILO »Brez ustvarjalnosti otrok učitelj likovne vzgoje ne more uspevati. Osnovna zamisel raste v otroku in pedagog jo samo tankočutno vodi. Pri nastajanju učila so bili prav učenci tisti, ki so pomagali, da je moglo nastati, je pa seveda povezano z učnim načrtom. Ta tega od likovnega pedagoga, da oblikuje v otroku čut za prostor, kar je večkrat pomembno tudi pri poklicnih odločitvah mladih, »nam je pojasnjevala izumiteljica. (Po zakonu o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakih razlikovanja »se s patentom zavaruje izum, ki pomeni novo rešitev opredeljenega tehničnega problema, ki je rezultat ustvarjalnega dela, ki je industrijsko in tehnično izvedljiv in ki se da uporabiti v industrijski proizvodnji ali v kakšni drugi gospodarski ali negospodarski dejavnosti. Patent traja sedem let, šteto od dneva, ko je objavljena patentna prijava.«) Skušali smo prodreti v bistvo učila oz. didaktične igrače, saj je očitno, da bi znala biti inovacija tržno zanimiva oz. donosna. »Učilo je zasnovano na črti, ki je izhodišče nastajanja ploskve, ta pa v gibanju zariše ali začrta neki prostor. Ker so ploskve, ki nastajajo z gibanjem črt v sestavi različne — ploskev je grajena iz vodoravnih ali navpičnih pa-ličastih elementov —, se pri križanju ustvarja nova oblika, to je konstrukcija, kar je osnova prostorskega oblikovanja. Temeljnega pomena je mobilnost, saj z gibanjem v levo in desno nastajajo nove oblike, pri čemer je lahko ustvarjalnost otrok neizčrpna,« se je glasilo strokovno opredeljevanje. Zgovorno je dejstvo, da je celo mizarja, zaposlenega na šoli, zagrabila ustvarjalna sila, ko je dalj časa izdeloval prototip učila. Sprva resda ni vedel, kaj se bo iz tega izcimilo, ob koncu pa, ko je uvidel, za kaj gre, je bil tako navdušen, da je zelo estetsko in funkcionalno naredil izdelek. In tudi to je pomembno. V DVEH MESECIH DO PATENTA Babičeva ne more povsem natančno izpovedati, kako dolgo je nastajal izum. »Prostorsko oblikovanje je bilo že dlje časa trd oreh za likovne pedagoge. Učilo je nastajalo postopoma, gotovo pa je vse skupaj pospešilo srečanje z republiško svetovalko mag. Bercetovo na enem od aktivov likovnih pe dagogov, kjer nihče ni imel prave predstave, kakšni naj bi bili ti izdelki,« se je spomnila. »Predstavitev učila — seveda zgolj v osnovni obliki — sem opravila v Ljutomeru na že omenjenem pomurskem aktivu, kjer sta bila še mag. Berce-tova in predstavnik soboškega Zavoda za šolstvo. Zbudilo je veliko pozornost, saj so stro-kovnjaki-pedagogi spoznali, da v učilu tiči jedro, kako otroku predstaviti problem prostora.« Kdo pa jo je nagovoril, da bi inovacijo zaščitila, jo patentirala? »O tem smo se veliko pogovarjali s prijatelji, znanci, sodelavci. Nekateri so se temu smejali, drugi so zadevo resno vzeli. Zamisel se je porodila doma, kajti menili smo, da bi utegnila biti inovacija zanimiva še za koga, ki bi iz nje iztisnil vsaj kakšno priznanje, če že ne dobiček.« Utemeljitev s fotografsko dokumentacijo je izumiteljica poslala na republiški Zavod za šolstvo — tu naj bi jo posebna komisija potrdila kot obvezno učilo v osnovnih šolah — in v petih izvodih patentni pisarni v Ljubljano. Od tam so vse skupaj posredovali na zve- inouociie zni patentni urad v Beograd. V četrtek, 23. marca, to je po dveh mesecih, je dobila sporočila, daje inovacija že šifrirana in patentirana. »Recenzijo o pregledu učila, ki sem jo že tudi prejela, je napisala svetovalka za likovno vzgojo na Zavodu za šolstvo SR Slovenije mag. Helena Berce-Golob; je zelo pohvalna z zahtevo, da postane izdelek obvezno učilo za likovni pouk v osnovni šoli. Z Zavoda so me še zaprosili, naj jim sporočim ceno učila,« je pripovedovala Babičeva, ki resno razmišlja o tem, da bi ne Soboška likovna pedagoginja Majda Babič s patentiranim učilom oz. didaktično igračo — oblikovanje prostora v osnovni šoli. ostalo le pri učilu, ampak da bi izdelek postal didaktična igrača za predšolske otroke in torej serijsko izdelovan. Podobno je sodila imenovana svetovalka in tudi na Zavodu za otroško varstvo v Ljubljani so temu pritrdili. S ČEBELNJAKA NA SODOBNO ARHITEKTURO »Učilo se da uporabiti že v drugem razredu osnovne šole, kjer je v učnem programu oblikovanje preprostih prostorskih tvorb s sestavljenkami; moj izdelek je, kot že povedano, mobilna sestavljenka. V tretjem razredu gre za razvijanje čuta za prostor in oblikovanje pravokotnega prostora. Ker so vsi elementi zaprti v kocki, ta pa je osnova, iz katere izhajajo vse druge nove stvaritve, je učilo kot nalašč za tretji razred. V četrtem oblikujemo polzaprt in zaprt prostor, v petem se ukvarjamo s konstrukcijo, stabilnostjo in prehajanjem iz odprtega v zaprt prostor, v šestem razredu obravnavamo zunanje in notranje arhitektonske prostore in skeletno zgradbo, kar je pogojeno s paličastimi ploskvami v učilu in se da otrokom zelo nazorno predstaviti. V sedmem razredu zakrivamo in odkrivamo gradbene konstrukcije mas, pri čemer učilo povsem ustreza. V osmem razredu gre za proporce in oblikovne kontraste, saj z razstavljanjem prihajamo tudi do teh elementov, »smo zvedeli od izumiteljice, ki dodaja, da lahko otrok s tem učilom oz. to igračo dokaže ne le ustvarjalne sposobnosti, marveč sposobnost, kako iz preprostih elementov zgraditi nekaj, kar sam vidi, odrasli pa ne. Tisti, ki je našel v teh oblikah samo preprosto obliko čebelnjaka, se je z igračo ukvarjal kakšni dve uri, tisti pa, ki je v njih našel razgibane sodobne arhitekture enostanovanjskih zgradb in podobne možnosti, je bil z njo več ur. Babičeva se je ob tem dokopala do več kot izzivalnega spoznanja: ob testiranju učila oz. igrače se je izkazalo, da imajo otroci z manj inteligenčnimi sposobnostmi boljše prostorske predstave od tistih z visoko. nadpovprečno inteligenco. Ustvarjalna likovna pedagoginja Majda Babič se bo sicer kmalu upokojila, vendar to še zdaleč ne pomeni slovesa od otroške ustvarjalnosti. Omenili smo že, da ji je pri srcu spo-minkarstvo — v 18 letih je izdelala najmanj 70 tisoč lutk pater kletar za slovenskogoriška vina iz ptujske kleti in »če bi se držali za roke, bi verjetno segali od Murske Sobote do Ptuja« in da bo skušala doseči, da bi patentirano učilo kot didaktična igrača prišlo do najširšega kroga otrok. Saj je prav njim namenjeno Branko Žunec MILOŠ PROSENC MED SOBOŠKIMI KOMUNISTI »Moramo se ujemati v razvojni »Glede prenove smo si v Zvezi komunistov postavili dve temeljni izhodišči, in sicer demokracijo v sami ZK ter njeno usmeritev v demokratično politično življenje. Hkrati pa dajemo z osnutkom dokumenta o prenovi Zveze komunistov Slovenije tudi svoj delež k nastajanju dokumenta o prenovi ZKJ. To je gotovo težka pot, z mnogimi soočanji, nejasnostmi in razlikami. Vedeti pa je treba, da je prenova ZK v marsičem pogoj za druge spremembe, pri čemer mislim predvsem na reformo politike, ki smo jo sprejeli na konferencah slovenskih in jugoslovanskih komunistov, od katere pa se žal zelo odmikamo.« To je na seji OK ZKS v Murski Soboti, ki so se je udeležili tudi člani MS ZKS za Pomurje, poudaril sekretar predsedstva CK ZKS Miloš Prosenc. Po njegovih besedah bo prenova Zveze komunistov vsekakor zelo zahtevna naloga, ki jo bomo uresničili le, če se bo prenehala ukvarjati sama s seboj. Če pa bo ostalo po starem, bo brez dvoma odrinjena na obrobje političnega prizorišča. Sekretar predsedstva CK ZKS Miloš Prosenc je ob tej priložnosti govoril tudi o t. i. sestopanju ZK z oblasti, kar pa nikakor ne pomeni, da se v tem procesu odpoveduje vodilni vlogi v naši družbi. »Ob prenovi je treba vedeti, da nismo sami v političnem prostoru in da se moramo enakopravno z dru- Radgonska skupnost socialnega skrbstva brez izgube Radgonska skupnosti socialnega skrbstva je imela lani za nekaj več kot sedem milijonov dinarjev presežka. Poleg odhodkov, dogovorjenih s samoupravnim sporazumom o svobodni menjavi dela, so največ (147 milijonov) dali za rejnine 52 otrok in mladostnikov. Pet mladoletnikov je bilo v zavodih za usposabljanje in so za njihovo varstvo dali nekaj manj kot 36 milijonov, 38 milijonov pa za varstvo v vzgojno-izobraževalnih zavodih za sedem mladostnikov. V oskrbi pri tujih družinah je bilo šest odraslih oseb, za njihovo varstvo pa so dali (oskrbni stroški so določeni enako kot denarne pomoči, kot edini vir preživljanja) 12 milijonov dinarjev. V zavodih splošnega in posebnega pomena je bilo 69 občanov in za 29 so v celoti ali delno plačali oskrbo. Skupnost je 21 milijonov dinarjev dala za denarne pomoči kot edini vir preživljanja, prejemalo pa jih je 12 oseb, za denarne pomoči kot dopolnilni vir preživljanja pa so izplačali 36 milijonov dinarjev. mh Premajhno zanimanje za novogradnjo Počitniška skupnosti Murska Sobota je lanskoletno poslovanje v letovišču Rovinju sklenila s pozitivnim rezultatom 47,7 milijona dinarjev, v Počitniškem domu Jelka na Pohorju pa z izgubo 19,5 milijona dinarjev. Slednjo bodo pokrile članice skupnosti, ki imajo zmogljivosti, a niso izrabile nočitev. O usodi Jelke, ki ima vsako leto izgubo in je predmet nenehnih razprav Počitniške skupnosti Murska Sobota, bodo samostojno odločile članice. Nakazani rešitvi sta dve: prodati ali obnoviti. Na seji skupščine Počitniške skupnosti Murska Sobota so delegati obravnavali tudi cene letovanj za letošnjo sezono in jih sprejeli takšne, kot so bile predložene, čeprav so nekateri menili, da ob sedanji inflaciji nihče ne more zagotovo trditi, da so postavljene realno. Tako bo znašala dnevna cena za letovanje v Rovinju 20.000 dinarjev na osebo za člane in 26.500 dinarjev za nečlane v sezoni ter 15.000 in 11.000 dinarjev za člane, 16.000 in 12.000 za nečlane zunaj sezone. Polni penzion v Počitniškem domu Jelka na Pohorju bo stal 60.000 za odrasle in 42.000 dinarjev za otroke do 7 let starosti. Prenočišče z zajtrkom pa bo stalo 34.000 dinarjev. Za letovanje v zasebnih sobah v Povijani na otoku Pagu pa bo skupaj s turistično takso potrebno plačati 90.000 dinarjev. Dogovorili so se tudi o rokih plačil, ki so tokrat nekoliko drugačni kot prejšnja leta. Delegat?so se na seji skupščine Počitniške skupnosti Murska Sobota seznanili tudi z rezultati ankete o potrebnih počitniških zmogljivostih. ki je bila izvedena v osnovnih sindikalnih organizacijah Pomurja. Žal pa ni spodbudna. Od okrog 400 vprašalnikov je bilo do roka vrnjenih 37, od teh pa je samo 17 organizacij pripravljenih združevati sredstva za skupno 206 ležišč. Zaradi tega tudi letos še ni mogoče začeti konkretnih aktivnosti za pridobitev zemljišča in tehnično dokumentacijo. Ker v Pomurju ni tolikšnega interesa, da bi lahko zgradili letovišče z optimalno zmogljivostjo okrog 500 ležišč, so se dogovorili, da bodo krog interesentov razširili na območje Podravja. Feri Maučec filozofiji!« gimi soočati na politični sceni. To pa pomeni demokracijo v sami Zvezi komunistov in demokratično ravnanje tudi v družbeni praksi. Ker se pojavljajo razne zveze in drugi subjekti, ki ne skrivajo svojega boja za oblast, se v takih razmerah mora tudi ZK postaviti kot stranka, ki se bo skladno z vsemi reformami našega razvoja postavljala kot gibanje. Verjetno je polemična teza, da želimo biti nestrankarska organizacija, ne monopolna in ne pri-viligirana. T. i. nestrankarska demokracija nima nobenih izkušenj in priporočil. Poznamo namreč izkušnje enostrankarskega sistema in monizma ter strankarstva, to o brezstrankar-ski demokraciji pa je navadna zabloda. Dejstvo je, da v današnjih razmerah SZDL ni sposobna vsrkati vsega tistega, čemur danes pravimo novi izzivi in pojav novih političnih subjektov.« V razpravi je Miloš Prosenc omenil, da so dosedanji odmevi na dokument o prenovi Zveze komunistov Slovenije dokaj ugodni. Pa čeprav nekateri pravijo, da z njim preveč spreminjamo podobo ZK, da v njej ni razvidna socialna baza, torej delavsko-razredna opredelitev. »Gradivo nima namena razdvajati članstva, ne gre nam za monolitnost partije, ampak za razmišljanja, kakšna naj bo naša organizacija v spreminjajoči se družbi in kako naj vpliva na spremembe. Nič zato, če se v kakšnem pogledu ne bomo po- URESNIČEVANJE REFERENDUMSKEGA PROGRAMA V OBČINI LENDAVA LETOS TELOVADNICA, VRTEC IN TELEFON V začetku 1986. leta so v lendavski občini izglasovali občinski samoprispevek, da bi tako pospešili zidavo objektov za potrebe šolstva in otroškega varstva ter napeljavo telefonskega omrežja. Sprejeli so tudi sklep, da bodo za prvi namen porabili 64 odstotkov vsega zbranega denarja, za drugega 21 in za telefon 15 odstotkov. Prelivanje denarja med letom oziroma leti pa je dovoljeno. V letih 1986, 1987 in 1988 so zbrali 1.051.445.787 dinarjev. Ker vsega denarja niso takoj porabili, so del posojali nekaterim organizacijam združenega dela in za to dobili 200.831.470 dinarjev obresti. Tako se je v treh letih pravzaprav zbralo 1.252.277.255 dinarjev. Od tega so do konca lanskega leta porabili 661.630.791 dinarjev, kar je le za las več kot polovica zbranega denarja. Pozitivni saldo 31. decembra 1988 znaša 590.646.464 dinarjev. Ta denar so seveda prenesli v letošnje leto. Glede na to, da se bo (po predvidevanjih) zbralo letos vsem strinjali, moramo pa se ujemati v razvojni filozofiji!« Zanimive so tudi njegove misli o tistem delu dokumenta, ki se navezuje na politični pluralizem in s tem povezano prenovo SZDL. »Ali se bo politični pluralizem uveljavil, je odvisno od marsičesa; tudi od iniciativnosti in prodornosti programa ZK, od netransmisijske in odprte SZDL. Morda dajemo vtis, da je ZK skoraj vseeno, v kateri smeri se bo razvijal politični pluralizem, vendar je slovenska partija proti tezi, da je edina alternativa strankarstvo. To ni res, zato bomo razpravo o političnem pluralizmu morali nenehno povezovati z dnevnimi problemi in vprašanji razvojnega pomena.« Končal pa je z besedami: »Če ne bo razvojnih možnosti tudi za Pomurje, potem nas ne more iz krize potegniti nobena prenova ZK. Če ljudje, ki so upravičeno zaskrbljeni ne le za osebno, ampak tudi za družbeno perspektivo, ne bodo videli konkretnih rezultatov, se motimo, da se bodo oprijemali le obravnave posameznih delov dokumentov. Ljudje pričakujejo, da presežemo sedanje krizne razmere in jih izboljšujemo. Če ZKJ kot celota ne bo spoznala, da mora imeti iniciativo, potem tudi s takim ali drugačnim dokumentom o prenovi in spreminjanjem metod svojega dela ne bomo učinkoviti!« Milan JERŠE na računu občinskega samoprispevka 1.595.556.000 dinarjev, k čemur je treba prišteti še ostanek iz lanskega leta (skupaj bo potem 2.186.202.464 dinarjev), bodo lahko s pomočjo občinskega samoprispevka nadaljevali nekatere že začete naložbe, prav tako pa obstoje možnosti za začetek novih. Preden kaj več zapišemo o letošnjih načrtih, poglejmo, kam je šel denar občinskega samoprispevka v omenjenih treh letih. Največ, in sicer 406.519.560 dinarjev, so dali kot delež iz občinskega referendumskega programa za prizidek k osnovni šoli v Turnišču. Druga večja finančna postavka je 201.320.792 dinarjev, ki so jih odšteli za telefonsko omrežje. Največ — 143.556.570 dinarjev — so dali za nakup telefonskega kabla in za tako imenovano kabelsko kanalizacijo od pošte v Lendavi po Kolodvorski ulici in čez potok Črnec, od koder so potem napeljavo kablov plačale krajevne skupnosti Lakoš, Ga-berje in Hotiza ter občani (okrog 400), ki bodo imeli telefone. Lani so z delom občinskega samoprispevka pomagali pri napeljavi medkrajevne povezave med Črenšovci in Polano, nekaj milijonov je šlo za pomoč pri preselitvi poštne centrale v Dobrovniku v dom kulture, razlika pa je bila porabljena za urejanje telefonskih izhodov (sodelovanje pri nakupu kablov) za smer proti Dolgi vasi. Do skupne višine porabljenega denarja, zbranega z občinskim samoprispevkom, je še 53.790.439 dinarjev, kar pa je bilo porabljeno kot delež za ureditev okolice otroškega vrtca v Čren-šovcih. Kakšni so letošnji načrti? Zapisali smo že, da bo letos na voljo 2.186.202.464 dinarjev. To so seveda predvidevanja, saj, če bodo občutneje porasli osebni dohodki, bodo zbrali še več. Seveda pa ne smemo pozabiti na draginjo! Realna vrednost celotnih prihodkov občinskega referendumskega sklada žal pada. Pač posledica nenehnih podražitev! Zdi se, da-so še kar dobro zvozili pri napeljavi pomembnejših telefonskih vodov, kajti kabli se veliko bolj dražijo, kot pa je povprečna inflacija. Letos bodo iz občinskega samoprispevka dali 1.141.139.250 V Muri že o morju V tovarni Mura se delavci že odločajo (prijavljajo), če bodo letovali v enem od krajev ob morju, kjer imajo lastne počitniške zmogljivosti ali pa v sposojenih (zamenjanih) pri drugih delovnih organizacijah. Največ prosilcev bo lahko preživelo dopust v Rovinju, kjer ima Mura 34 hišic, sicer pa bo možno letovati še v počitniških domovih Tama v Omišlju na Krku in Mariborskih livarn v Novem Vinodolskem, v 12 prikolicah v avtokampih Solaris pri Šibeniku in Straško pri No-valji (Pag), kjer so lani kupili tudi 7 apartmajev. Predvidevajo, da bo dnevna cena letovanja okrog 20.000 dinarjev za ležišče, v naselju Gajac pri No-valji pa bo za 20 odstotkov dražje. Če bi lahko Murini delavci koristili dopust tako kot kje drugje (prosta odločitev), bi lahko večini prosilcev ugodili. Zaradi kolektivnega dopusta v juliju pa je to nemogoče. Prizadevajo pa si, in to jim po navadi tudi uspe, da v ponudbo vključijo še druge, predvsem zasebne lastnike počitniških zmogljivosti, kot je bilo to doslej na Pagu. Letos se za podobno letovanje dogovarjajo tudi na crikveniško-vinodol-skem območju. J. G. dinarjev kot soprispevek za telovadnico v Turnišču. To so pravzaprav že začeli graditi, stala pa bo predvidoma 2.009.792.000 dinarjev. Razliko (polovico) med vrednostjo naložbe in delom občinskega samoprispevka bosta pokrili krajevna skupnost Turnišče (462.252.000 dinarjev) in republiška izobraževalna skupnost (406.400.750 dinarjev). Če pa bo dovolj denarja, potem bodo letos prišli na svoj račun tudi na Bistri-cah, kajti tam je otroški vrtec več kot potreben. Postavili naj bi Marlesov montažni vrtec, seveda v velikosti, ki bo ustrezala sedanjim potrebam, to pa je 2-oddelčni vrtec. Razsipniško se pač ni mogoče vesti, kajti obstoji upravičena bojazen, da število otrok ne bo naraščalo. Če bo šlo vse tako, kot so se zavzeli na seji odbora za uresničevanje referendumskega programa, potem se utegnejo bistriški malčki (in vzgojiteljice, varuhinje) vseliti v nov vrtec v začetku druge polovice leta. No, v referendumskem odboru pa tudi niso pozabili na telefon. Vasi južno od Lendave so že napeljale vaško omrežje (Petišovci na primer), zdaj je treba položiti le še »občinske« kable od osnovne šole Drago Lugarič Lendava do poštnega poslopja. To je krak, ki je v občinskem referendumskem programu. Sklenjeno je, da bodo pomagali tudi pri tej naložbi, vredni menda milijardo dinarjev. Kaj bo s Črenšovci? V občinskem referendumskem programu so zapisali, da bodo pomagali pri zidavi prizidka za učilnice in telovadnico. Očitno je, da sicer pametne (in racionalne) zamisli o centralni šoli za višje razrede z območja krajevnih skupnosti Črenšovci, Bistrice in Odranci, ki naj bi stala v Črenšovcih (nova gradnja?), v teh hudih časih ne bo mogoče uresničiti, zato bo treba probleme reševati posamično. V Odrancih so to že storili, med drugim so sezidali novo telovadnico. Zdaj, pravzaprav potem, ko bo v Turnišču vse urejeno, so na vrsti Črenšovci. Z delom denarja, ki ga bodo zbrali z občinskim samoprispevkom, bodo (letos!) pomagali plačati izdelavo načrtov za učilnice. Z gradbenimi deli pa naj bi začeli prihodnje leto. Štefan Sobočan STRAN 4 VESTNIK, 30. MARCA 1989 Vestnikov intervju: dr. Martin Kramar ŠOLA - RAZVOJNA OVIRA INFORMACIJSKI DRUŽBI Pred seboj imam zajetno knjigo na kateri piše: Vseučilišče v Zagrebu — Filozofska fakulteta, tozd pedagoških znanosti, Martin Kramar: Odnosi v vzgojnem procesu v funkciji razvoja učencev v subjekte vzgoje, Disertacija, Zagreb 1988. Ob meni pa je avtor omenjenega dela, sicer višji predavatelj didaktike na Pedagoški fakulteti v Maribora, doktor Martin Kramar. Prijetno mi je pri srcu, saj imamo Pomurci spet novega doktorja znanosti, kar je dokaz, da se naš visokošolsko izobraženi kader ne zadovolji z enkrat pridobljenim znanjem. Torej dovolj velik vzrok za pogovor z znanstvenikom, starim 44 let, ki je trenutno tudi prodekan na pedagoški fakulteti, navsezadnje pa tudi moj znanec iz sosednje ulice na Hotizi, čeprav zdaj že več let živi v mestu ob vznožju Pohorja — Mariboru. Ogovarjava se s »ti«, saj najino poznanstvo prehaja tudi v prijateljske odnose. — Najprej seveda iskrene čestitke za znanstveni naslov! »Hvala!« — Ne bom te spraševal, kaj te je vleklo v prosveto, le obudim naj ugotovitev, ki velja za hotiške Kramarjeve fante in dekleta: velika prizadevnost in šolska uspešnost. Končal si učiteljišče, nato poučeval, ob delu si končal mariborsko pedagoško akademijo, nato pa še študij na filozofski fakulteti v Ljubljani. Teh zadnjih 25 let je bilo gotovo zelo napornih, saj si si ustvaril družino, sezidal hišo .. . Nedvomno so bila to (doslej) najlepša in najbolj ustvarjalna leta. »Lahko bi rekla, da je bilo tako. To pa ne pomeni, da se predajam, kajti načrtov za delo in ustvarjanje še vedno ne manjka, pa tudi, upam, telesno jim bom kos, saj sem še mlad.« — Lotiva se tvojega di-sertacijskega dela Odnosi v vzgojnem procesu___________ Najbrž si se raziskav lotil zato, da bi ugotovil, v kolikšni meri je učenec v vzgojno-izobraževalnem procesu dejaven sodelavec in v kolikšni meri je še objekt — predmet obdelave. »Položaj učencev v zgojno-izobraževalnem procesu je eno od bistvenih osrednjih pedagoških vprašanj. Izhaja iz dejstva, da so učenci vsekakor med temeljnimi dejavniki vsake organizirane vzgojno-izobraževalne dejavhosti. Vloga in položaj učencev sta v veliki meri rezultat prepletanja vplivov mnogih dejavnikov, ki so različno vključeni v vzgojno-izobraževalni proces. V smislu materialističnega razumevanja vzgoje, da se človek oblikuje z načinom življenja, je pedagoški položaj učencev pomemben kot izhodišče in rezultat. Zato je bil položaj učencev skozi ves razvoj vzgojno-izobraževalne prakse od davne preteklosti dd danes v središču pozornosti. Ker je vzgojno-izobraževalna dejavnost sama po sebi dinamična in se bolj ali manj intenzivno spreminja, se to kaže tudi v dinamičnosti položaja učencev. Nanj vplivajo družbene razmere in razvoj znanosti, ki v svoj predmet vključujejo vzgojo in izobraževanje, razvoj človeka in tiste družbene pojave, ki so s tem povezani.« — Pojem odnosi v vzgojno-izobraževalnem procesu ... je širok, saj lahko v tem okviru obravnavamo več tem. Katere probleme pa si predvsem obdelal v svoji študiji? »Raziskoval sem predvsem vpliv odnosov med učitelji in učenci ter odnose med samimi učenci. Problem sem razčlenil na naslednje konkretne delne probleme: položaj učencev v zgojno-izobraževalnem procesu (aktivnost učencev v posameznih fazah izobraževanja, motivacija učencev za to aktivnost in počutje učencev v odnosih z učitelji ter v oddelčni skupnosti na splošno), odnosi med učitelji in učenci v posameznih fazah vzgojno-izobraževalnega procesa in celotnem procesu (razvitost odnosov na medosebni in ope-rativno-delovni ravni), odnosi med učenci v oddelčni skupnosti na neformalni in formalni ravni ter njihov vpliv na položaj učencev v vzgojno-izobraževalnem procesu. V raziskovalnem delu me je vodila želja po ugotovitvi dejanskega stanja.« — Na kakšen način pa si zbiral podatke, da bi bili verodostojni? »Uporabil sem anketni vprašalnik, ki sem ga sam izdelal. Vzorec za raziskavo sem izbral med dijaki drugega letnika mariborskih srednjih šol: agroživil-ske, družboslovne, pedagoške, ekonomske, kovinarsko-stroj-no-metalurške, elektro in računalniške naravoslovne usmeritve. V anketiranje sem zajel 226 učencev. Odgovori učencev se nanašajo na razmere pri štirih predmetih: pri slovenskem jeziku, samoupravljanju s temelji marksizma, matematiki in biologiji ali kemiji. To pa zato, ker se ti predmeti pojavljajo v vseh srednjih šolah, kjer sem zbiral podatke. Vprašalnik sem preskusil na, enem oddelku s ponovnim anketiranjem in izračunal stabilnost odgovorov. Ta je v mejah od 72 do 89,5 odstotka, kar je v mejah, kot jih navaja večina drugih raziskovalcev: med 70 do 100 odstotki. Poleg ponovnega anketiranja sem se še pogovarjal z dijaki. Odgovori so se jim zdeli razumljivi, zanimivi in — sprejemljivi.« — Vprašalnik je, kot vidim, zelo obsežen, saj ima 24 vprašanj, možno pa je od 9 do 13 odgovorov. Vseh odgovorov seveda ne bova mogla obdelati in objaviti v časopisu, ampak le nekatere. Predlagam, da začneva najprej z ugotovitvami glede predstavitve učnega načrta za posamezno šolsko leto! »Rezultati odgovorov kažejo, da le malo več kot polovica profesorjev enkrat letno seznani dijake z učnim načrtom svojega predmeta. Dijake so seznanili z vsebino učnega načrta v glavnem le enkrat, in sicer ob začetku pouka na začetku šolskega leta. Sprotno seznanjanje dijakov z vsebino načrta med šolskim letom (kot stalna sestavina dela oziroma pouka) je zelo redko. Le v slabi četrtini primerov so dijaki odgovorili, da jih profesorji skoraj vsako uro sproti obveščajo o tem, kaj bodo delali naslednjo uro. In v slabi četrtini primerov jim pred naslednjo uro podka svetujejo, naj kaj preberejo ali se kako drugače pripravijo na obravnavo nove vsebine v naslednji uri pouka. Podatki torej kažejo, da profesorji le redko sistematsko vklju čujejo dijake v pripravo pouka. Dijaki tudi ne dobijo od profesorjev dovolj. pobud in napotkov za aktivno pripravo. To dijakom zmanjšuje možnost aktivnega pridobivanja znanja. Hkrati pa se zaradi tega vzgojno-izobraževalni proces zelo počasi razvija v komunikativni proces, v katerem bi učitelji in učenci v medsebojni interakciji obravnavali določene vsebine, dopolnjevali in urejali nova spoznanja ter jih s poglobljeno miselno aktivnostjo posploševali in abstrahirali.« — Kakšne pa so tvoje raziskovalne ugotovitve o aktivni pripravi dijakov na vzgojno-izobraževalni proces: obravnavo novih vsebin? »Rezultati anketiranja kažejo, da se zelo nizek odstotek dijakov sistematično in redno pripravlja na obravnavo novih vsebin. Samo 10,2 do 18,6 odstotka dijakov se pozanima, kaj bodo naslednjo uro obravnavali pri konkretnem učnem predmetu. Najmanjše zanimanje dijakov za delo v naslednji šolski uri je pri predmetu samoupravljanje s temelji marksizma. Tudi odstotek dijakov, ki se včasih pripravljajo na obravnavo nove vsebine, je razmeroma nizek — od 34,5 do 38,9 odstotka. Dijaki pa se na obravnavo novih vsebin pogosteje in v večji meri pripravljajo, če so seznanjeni z načrtovano vsebino dela. Še večji del dijakov pa se aktivno pripravlja, če jim profesor naroči, zlasti še, če se z dijakom posebej dogovori za sodelovanje in konkretne naloge. Med izraženimi motivi dijakov za sodelovanje v pripravi se z najvišjimi frekvencami pojavlja motiv po boljši oceni. To pa ne preseneča, saj so od ocen v veliki meri odvisni: nadaljnja smer šolanja, materialni položaj učencev in samo počutje v vsakdanjih šolskih razmerah. Motivu po boljših ocenah sledijo: motivi po znanju, lažjem sodelovanju pri pouku in — profesorjeve zahteve. Ožji medosebni odnosi (ljubezen do profesorja) se kot motiv pogosteje pojavljajo pri slovenskem jeziku in samoupravljanju s temelji marksizma, pri naravo-slovno-matematičnih predmetih pa je ta motiv zelo redek.« — Zanimivi podatki! Eno od zavzemanj, da bi dijaki postali subjekti v vzgojno-izobraževalnem procesu, so najbrž tudi metode dela pri pouku. »Na podlagi analize odgovorov sem ugotovil, da profesorji zelo omejujejo dijake z vidika metod dela pri pouku. Dijaki morajo delati izključno tako, kot si zamislijo in zahtevajo profesorji. Manj kot 10 odstotkov dijakov je navedlo, da jim profesorji dovolijo, da delajo na svoj način. V manj kot četrtini primerov to dovolijo redko in skoraj v treh četrtinah primerov tega ne dovolijo nikoli. Učenci imajo torej majhne možnosti vpliva na metode dela pri pouku, zato so zmanjšane tudi možnosti za razvoj in uveljavljanje učencev kot subjektov. Gotovo tudi pri metodah dela velja, da profesorjeva kategorična zahteva izključuje možnost dijakove kreativnosti. To pa v določenem smislu pomeni, da dijaki nimajo možnosti, da bi v procesu dela uveljavljali in razvijali svojo drugačnost ne glede na to, ali je ta pozitivna ali negativna. Ne zavzemam se za to, da bi dijaki na vsak način in za vsako ceno delali po svoje in se zaradi tega zgubljali v neracionalnostih ali celo napačnih metodah dela, vendar ne smemo pristati na to, da so pri metodah dela tako utesnjeni. Vprašanja, ki so se nanašala na uvajanje dijakov v metode dela pri pouku, so bila: Ali profesor pojasni načine dela (37 odstotkov odgovorov: nikoli), ali sprejema dobre pripombe dijakov (39 odstotkov odgovorov: nikoli), ali dijake spodbuja. da razmišljajo- o svojih načinih dela (45 odstotkov odgovorov: nikoli), ali dijakom dovoli, da delajo tako, kot sami hočejo — na svoj način (70 odstotkov jih je dogovorilo: nikoli).« — V čem pa je motiviranost dijakov za sodelovanje pri pouku? »V vprašalniku sem navedel več možnih odgovorov. Največ (55 odstotkov) jih je odgovorilo, da sodelujejo pri pouku predvsem zato, da bi se več naučili, ostali najpogostejši odgovori pa so: ker me zanima predmet; ker se boljše počutim, če sodelujem; ker hočem doseči boljši učni uspeh; ker hočem dokazati, da nekaj vem; ker je to dolžnost do tistih, ki me vzdržujejo; ker profesorja nočem razočarati; ker me profesor drugače ne bo maral; ker hočem biti boljši od drugih, in tako naprej. Na motivacijo za sodelovanje dijakov pri pouku ugodno vpliva profesorjevo ravnanje, usmerjeno v razvijanje interesa za pred- met oziroma njegovo vsebino. Tudi zadovoljstvo, ki ga izražajo profesorji ob aktivnosti dijakov, ko dijaki med razlago sprašujejo, dijakom krepi željo po znanju, jih spodbuja k samopotrjevanju in sodelovanju zaradi boljšega počutja. Menim, da ti motivi kažejo na to, da se dijaki vendarle uveljavljajo kot subjekt pouka. Nekoliko drugače pa je pri spraševanju. Dogovarjanje o tem, kdaj bo profesor spraševal, je že precej razširjeno, kljub temu pa ne smemo zanemariti podatka, da v skoraj tretjini primerov profesorji ne povedo naprej, kdaj bodo spraševali. Pri matematiki skoraj polovica odgovorov kaže, da profesorji dijakom nikoli ne povedo časa spraševanja. Zelo pogost pa je odgovor, da se o načinu spraševanja profesorji z dijaki sploh ne pogovarjajo. To pomeni, da so odnosi pri spraševanju precej konservativni in da zadržujejo dijake v negotovosti. Domnevamo lahko, da hočejo profe-. sorji s tem prisiliti dijake k sprotnemu učenju. Žal pa prihaja do negativnih posledic, saj to dijake ovira pri načrtovanju lastnega dela in zmanjšuje možnost za poglabljanje v določene vsebine, ki jih posebej zanimajo. To slabo vpliva na odnose med profesorji in dijaki, saj izraža določeno nezaupanje profesorjev do dijakov, te pa sili k iskanju raznih špekulacij v zvezi s spraševanjem oziroma odgovarjanjem za oceno.« — Svojim anketirancem si zastavil tudi vprašanje, kako dijaki odgovarjajo na profesorjeva vprašanja. Torej: ali s svojimi besedami oblikujejo odgovor; povedo tudi, kar so se naučili zunaj pouka; odgovorijo tako, kot sami menijo, da je prav, čeprav je profesor povedal drugače; povedo natančno tako kot je dejal profesor .. .« »Odgovarjanja dijakov oziroma oblikovanja odgovorov so različna od predmeta do pred meta. Dijaki pri slovenskem jeziku in samoupravljanju s temelji marksizma pogosteje odgovarjajo tako, da odgovor sami oblikujejo s svojimi besedami (78 oziroma 80 odstotkov), pri matematiki in biologiji pa je to mnogo redkejši pojav (55 oziroma 60 odstotkov). Pri teh dveh predmetih se dijaki pri oblikovanju odgovora bolj ravnajo po tem, kaj pričakuje profesor, ali pa se bolj opirajo na knjige. Dobljena slika kaže na to, da so pri naravoslovnih predmetih, pri katerih so vsebine bolj eksaktne, tudi odnosi profesorjev do dijakov bolj utesnjevalni in so dijaki pri teh predmetih manj sproščeni. To lahko razumemo tudi tako, da se dijaki držijo tistega, kar so zvedeli od avtoritet, kot sta učitelj in učbenik. To pa tudi kaže, da se pri teh predmetih učenci bolj podrejajo zunanjim okoliščinam in dejavnikom in manj nastopajo kot subjekti.« — Kakšno pa je počutje dijakov v vsakdanjih odnosih v šoli? »Na podlagi dobljenih podatkov ugotavljam, da približno četrtina dijakov izraža določene občutke neugodnega počutja in napetost v odnosih s profesorji v vzgojno-izobraževalnem procesu. Zelo pogosto se pojavljata vznemirjenost in strah pri spraševanju oziroma ocenjevanju. Tudi jezo profesorjev dijaki pogosto doživljajo in ob tem čutijo določeno napetost ali strah. To je gotovo povezano tudi s strahom pred negativno oceno, ki jih v takšnih primerih profesorji pogosteje zapišejo. Ugotavljam, da je dokaj razširjeno tudi kaznovanje z negativno oceno. Dijaki se v primerih, ko potrebujejo pomoč, prav tako vedejo zadržano in v večini primerov ne iščejo pomoči pri profesorjih. Omenjena stanja dijakov so pogostejša v času spraševanj, ko se odnosi zaostrijo. V vsakdanjih odnosih dijaki pogosto razpravljajo o odnosu profesorjev do njih. Pri tem izstopajo kritike neustreznega ravnanja profesorjev in zagovarjanje dijakov, ki se v sporih s profesorji borijo za svoje pravice. Menim, da ta pojava vplivata na uveljavljanje dijakov kot subjektov.« — Pa odnosi med dijaki samimi? »Da bi dobil ustrezen in prepričljiv odgovor na to vprašanje, sem v vprašalniku navedel 17 možnih odgovorov. V neformalnih odnosih med dijaki je zelo velika skrb za reševanje raznih zasebnih težav. Dijaki si v takšnih primerih pogosto med seboj pomagajo. Tudi za pomoč Slabšim dijakom je določena pripravljenost. Pri tem pa imamo tudi podatek, da del dijakov pomoči noče pomagati drugim in jim tudi ne. V neformalnih odnosih se prepletajo različne značilnosti, ki spodbujajo razvoj dijakov v subjekte in takšen položaj krepijo. Naletimo tudi na pojave, ki ga zavirajo. Celotna podoba spontanih odnosov med dijaki kaže na prevladovanje pozitivnih pojavov v medsebojnih odnosih. Naj te trditve ilustriram z nekaj podatki iz vprašalnika! Dijaki iščejo rešitve za posameznike, ki so v težavah (67 odstotkov odgovorov), pomagajo si v zasebnih težavah (63 odstotkov). Dijaki si pomagajo tudi tako, da tistim, ki niso pri pouku, prepisujejo razlago. Pogosto si tudi sposojajo knjige in učne pripomočke. Ugotavljam, da na krepitev medsebojnih odnosov med‘dijaki vplivajo notranji in moralno pozitivni zunanji motivi. Kar 79 odstotkov anketiranih dijakov je odgovorilo, da sodelujejo pri izvajanju medsebojne pomoči zato, ker radi pomagajo ljudem, posebno sotovarišem. Drugi pogostejši odgovori so: ker pomagajo prijatelju, prijateljici; ker bodo mogoče tudi sami kdaj potrebovali pomoč; ker zaradi dobrega uspeha lahko pomagajo; ker je to njihova dolžnost.« — Dr. Martin Kramar! nemim, da sva v pogovoru zajela precej tega, kar si obdelal v svoji disertaciji. Priznam, da mi je bila sprva tema tuja, zdaj pa, ko sem prebral knjigo, že laže sodelujem v pogovoru na temo medčloveških odnosov v vzgojno-izobraževalnem procesu. Prepričan sem tudi, da pozitivne ugotovitve iz raziskave še držijo. Morda še bolj, kajti s splošno omikanostjo ljudi se prav gotovo tudi odnosi v vzgoji in izobraževanju morajo spreminjati na bolje, čeprav je najbrž tudi res, da zaradi objektivnih okoliščin to vselej in povsod žal ni možno. V mislih imam gmotne razamere v prosveti, za katero vemo, da so slabe in zato (hočeš nočeš) negativno vplivajo na odnose med prosvetnim kadrom in tistimi, ki so za to najmanj krivi — učenci. »V tem je prav gotovo nekaj resnice, čeprav tega v svojem delu nisem dajal v ospredje. Res pa je, da se določeni zastoji in odkloni v razvoju samoupravnih odnosov, zlasti na relaciji med družbo in vzgojo, posredno, in včasih ‘tudi neposredno, kažejo v konkretnih pedagoških pojavih — tudi v položaju učencev. Ekonomski in politični pragmatizem v procesih preobrazbe vzgojno-izobraže-valne prakse, to je v razvoju usmerjenega izobraževanja, je s svojimi pritiski sprožil več razvojnih odklonov. S fetišizira-njem manj zahtevnega industrijskega proizvodnega dela je v veliki meri ostala neuresničena ideja o razvoju vzgoje in izobraževanja kot funkcije dela v funkciji dela. Procesi podruž-bljanja vzgoje so ostali na površinski ravni, okrepil pa se je etatizem v financiranju izobraževanja in v nekaterih drugih vidikih ... V sedanji šoli, ki temelji na dosedanji pedagogiki, didaktiki poučevanja in njej ustreznih teorijah učenja in ohranja svojo funkcijo posredovanja, so odnosi v vzgojno-izobraževalnem procesu v večini takšni, da ovirajo razvoj učencev v subjekte. To pa hkrati pomeni, da šola sama, takšna kot je, postaja razvojna ovira bodoči informacijski družbi.« — Hvala za te zares izčrpne odgovore. Prepričan sem, da pogovor ni koristil le meni, ampak še komu, na primer staršem, ki imajo dijake; učencem, ki so tako lahko uvideli, da za njihove probleme (odnose med učitelji in njimi samimi) nekdo ve, pa tudi naši srednješolski profesorji so se lahko našli v tvojih raziskovalnih ugotovitvah. Tako kot v svoji študiji, sva tudi v tem pogovoru nakazala kar nekaj vprašanj, dela nekaj odgovorov, pravo delo pa še čaka. Še vedno imam pred seboj omenjena dela. Sedaj, ko sem ga nekoliko spoznal, še bolj cenim mladega znanstvenika. In kaj porečejo na to domačini — »Hotižančarji«? Nad doktoratom ne bodo presenečeni, saj dobro poznajo Kramarjeve fante in dekleta; v revni kmečki družini jih je bilo veliko, vsi so se izšolali in pridobili ustrezne »titule«, Martin pa, kot zdaj vidimo, najvišji znanstveni naslov, doktorat. Pogovarjal se je ŠTEFAN SOBOČAN VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 5 Intes Maribor, pekarna Lendava OBISKALI SMO DELOVNO ORGANIZACIJO GORENJE IMO LENDAVA Slasten babičin kruh V Lendavi so pred dobrimi štirimi leti uredili sodobno pekarno. ob kateri so lani postavili še tri silose, v katerih je prostora za 150 ton moke. Obratovodja Intesove pekarne Štefan Toplak nam je povedal, da oprema ni popolna, kajti manjkata jim še avtomatska tehtnica in vzhajalna komora. Prvo naj bi dobili kmalu, na drugo pa bo treba še malo počakati. So pa že na poti paletni vozički, ki bodo nadomestili plastične košare, v katerih vozi V PEKARNI — V lendavski Intesovi pekarni dnevno spečejo do 3.500 kg kruha. od tega čedalje več babičinega, ki ga pečejo v parni peči, peki pa ga mesijo ročno. jo kruh v prodajalne. Potlej bodo kruh naložili na vozičke iz nerjavečega materiala že v pekarni, jih postavili v avte in prepeljali v trgovine, kjer bodo ostali do drugega dne, ko jih bodo ob ponovni dostavi kruha zamenjali. Tako kruha ne bo treba več prelagati, kar bo nedvomno bolj higiensko, kot je zdaj. »Katere vrste kruha pa pečete v lendavski pekarni in v kolikšnih količinah?« smo povprašali Štefana Toplaka. »Skupaj s pekovskim pecivom pečemo od 9 do 11 vrst kruha. Od pred kratkim tudi tako imenovani babičin mešani rženi kruh, ki je v obliki kolačkov po 800 gramov. Čeprav ni poceni, saj stane 5.600 dinarjev, gre dobro v promet. V njem je 70 odstotkov ržene in 30 odstotkov pšenične moke, dodano pa mu je sredstvo proti drobljenju in nitkavosti oziroma vlečljivosti. Dnevno spečemo do 3.500 kg raznega kruha in peciva, od tega 30 odstotkov SILOSI — Lani so ob novi Intesovi pekarni v Lendavi postavili 3 silose, v katerih je prostora za 150 ton moke, kar zadošča za 3 do 4 mesece. Nujno pa potrebujejo še vzhajalno komoro. Foto: Š. S. TURISTIČNA TAKSA LE MALO ZA RAZVOJ polbelega, 50 odstotkov štajerskega, babičinega in drugih vrst kruha, kakih 20 odstotkov pa peciva in belega kruha.« »Koliko pa vas je zaposlenih v lendavski Intesovi pekarni?« »Vsega skupaj nas je 27. Največ, 22, nas dela v pekarni pri peki in razvozu kruha in peciva, 5 delavcev pa je zaposlenih v slaščičarni Irma, ki jo je Intes odprl pred poldrugim letom. Za potrebe tega obrata sami pečemo vse vrste slaščic in peciva. Zmogljivosti pekarne. pa tudi oddelka, kjer pripravljamo slaščice, so večje, zato si prizadevamo, da bi bile ustrezno izkoriščene. Žal pa ugotavljamo, da se je tudi poraba kruha zmanjšala. Tako smo pred dobrima dvema letoma spekli dnevno skupaj tono več kruha kot v zadnjem obdobju. Menim, da se tudi zdaj ljudje kruha ne odrekajo, le stran ga ne mečejo več. Pač posledica draginje in primernejšega odnosa do osnovnega živila — kruha.« »Imate veliko prodajnih mest?« »Največ našega kruha prodajo v Univerzalovih trgovinah. Naš kruh je možno kupiti na 41 prodajnih mestih v lendavski občini in na enem v sosednjem Medžimurju, to je v Murskem Središču. Tam smo ga hoteli prodajati na več mestih, žal pa je naš kruh dražji,« nam je ob koncu pogovora povedal obratovodja Intesove pekarne Štefan Toplak. Š. Sobočan Več kopalnic za tuje tržišče Na problemski konferenci ZK v Gorenju Imo v Lendavi so ocenili poslovanje v lanskem letu in spregovorili o prihodnjem razvoju. Direktor delovne organizacije, dipl, inženir Štefan Sobočan, je takole strnil ciljne usmeritve: poslovanje mora biti nad povprečjem te gospodarske panoge, delež izvoza je treba povečati, tako da bi v letu 1992 znašel že 40 odstotkov celotnega prihodka: prožna organiziranost, ki bo lahko šla v korak z zahtevami tržišča; prevladovati mora znanje, dosledno uveljavljanje nagrajevanja po delu; tržno usmerjena delovna organizacija, podprta s sodobnim informacijskim sistemom . . . Bodi dovolj naštevanja, poglejmo rajši, kako je zdaj v Gorenju Imo. Kot smo že poročali; je ta delovna organizacija nastala po razdružitvi z Gorenjem Var-stroj oziroma ukinitvi tozdov. Pod sedanjo firmo posluje od sredine lanskega leta. V njej je zaposlenih 627 delavcev, od tega 6,4 odstotka z višje- in visokošolsko izobrazbo. Glavna dejavnost Gorenja Imo je izdelava sanitarnih kabin (kopalnic) v blokih, stranske dejavnosti pa so: izdelava in montaža tlačnih posod, izolacijskih materialov, ventilacijskih elementov in opravljanje termoizolacijskih in drugih montažnih del. V lanskem letu so poslovali uspešno, torej so nekako odpravili izgubo, ki sojo imeli (kot tozd) ob polletju. Ce pa bi kupci njihovih izdelkov pravočasno poravnali vse račune, bi bil poslovni uspeh seveda boljši. V letošnjem letu nameravajo v delovni organizaciji Gorenje Imo izdelati 2.700 sanitarnih kabin (lani 2.420) in jih 400 izvoziti v Nemčijo in Francijo. Naredili bodo 66.000 metrov predizolira-nih cevi purlen A. Gre za kovinske cevi, ki jih »oblačijo« s poliuretansko maso. Tako imenovanih cevi purlen A pa bodo izdelali kar 790.000 metrov. To so poliuretanski plašči z zunanjo aluminijasto oblogo in so namenjene za izoliranje cevi. Tretjino te količine (240.000 metrov) bodo izvozili. V letošnji izdelavni program so tudi zapisali, da bodo izdelali 60.000 metrov ventilacijskih spiralnih cevi. Od leta 1975, ko so v Lendavi začeli izdelovati raztezne posode za centralno ogrevanje, so naredili že 400.000 takih izdelkov. Letošnji proizvodni načrt predvideva 40.000 razteznih posod prostornine 12, 18, 30, 40, 50, 80, 250, 400, 600 ali pa kar 1.000 litrov. Delavci Gorenja Imo ki opravljajo montažerska dela, si bodo letos »nabrali« približno 100.000 ur z deli doma in 150.000 ur z opravljanjem del v tujini. V letošnjem letu bodo dali na trg tudi nekaj novosti. Tako bodo izdelali 5.000 kvadratnih metrov tako imenovanih okrasnih radiatorjev moncer, I sistem ogrevanja infravent, 1.000 kosov ventilacijskih kap, pa tudi prve lahke in sestavljive sanitarne kabine. Nikjer nismo omenili betonskih strešnikov, ki so bili dve leti »šlager«, žal pa so jih izdelovali z izgubo. Ob koncu lanskega leta so ta izdelek opustili, čeprav so VELIKE NALOŽBE V NARAV-NEM ZDRAVILIŠČU RADENCI Z naložbami, dve od njih se ta čas že uresničujeta, bodo v enem najstarejših slovenskih zdravilišč izboljšali videz ali imidž celotnega zdravilišča, hkrati pa pridobili nove koristne prostore. Ljubljanski dom — Poslovni center Ena najstarejših in tudi še najbolj ohranjenih stavb starega zdraviliškega centra v Radencih je gotovo Ljubljanski dom. Nazadnje je bil obnovljen 1969. leta, ko ga je uporabljal predsednik Josip Broz-Tito za svojo rezidenco (mnogi delavci Radenske so še danes ponosni na to), potem pa je začela stavba izgubljati pravo namembnost in s tem izkoriščenost. Nazadnje je lepa zgradba služila le za seje vodilnih. jih izdelali več kot 3.000.000 kosov. Opremo jo zdaj (za 300.000.000 dinarjev) naprodaj. Če ne bo kupca, bodo dali stroje v najem. Brez vlaganj y proizvodnjo ne gre tudi v Gorenju Imo. Za posodobitev in nakup nove opreme so letos z naložbenim programom predvideli izdatke v višini Dipl, inženir Štefan Sobočan, direktor Gorenja Imo: »Poslovanje mora biti boljše od povprečja v naši panogi!« V lendavskem Gorenju Imo bodo letos med drugim izdelali 60 000 metrov cevi in kolen varvent. 6,700.000.000 dinarjev. Kakih 40 odstotkov denarja naj bi dobili iz sklada za manj razvite, 30 odstotkov bodo bančna posojila 20 odstotkov združen denar članic sozda Gorenje, lastni delež pa bo, glede na slabo akumulacijo v Poslovni center in trimski kabinet Končno bo stavba postala to, kar si zasluži — poslovni center Radenske, kar pomeni, da bodo v pritličju manjši avditorij s 120 sedeži za višje oblike izobraževanja ter predstavitve programov in ponudbe Radenske, dve manjši sejni sobi in sprejemnica. V prvem nadstropju bo dobilo nove prostore vodstvo DO Radenska. Načrte so naredili v Komunaprojektu Maribor, naložba pa je vredna 1,5 milijarde dinarjev. Dela opravljajo delavci Obrtne zadruge 14. oktober iz Gornje Radgone. Začeli so v začetku januarja, najprej prekrili streho, pri lanskem letu, znašal le 10 odstotkov. Glavnino novih strojev in naprav bodo kupili na domačem tržišču. Letos bodo v neki meri tudi racionalizirali izdelavne postopke, med drugim bodo strnili »lokacije«, kjer izdelujejo iste izdelke. Omenili smo že, da bodo tudi letos izvažali, zlasti sanitarne kabine. Ker so letos že izvozili 185 teh Izdelkov, bodo izvozni načrt (400 kosov kabin) ne le dosegli, ampak krepko presegli, posebno še, če bo stekel izvoz v Francijo, kamor so lani prodali nekaj vzorcev kabih, in v Sovjetsko zvezo, katere tržišče »obdelujejo«. Izolacijske cevi pa bodo, kot doslej, izvažali v Italijo, morda tudi v Avstrijo, ki bo tako novo tržišče. Z upravljanjem montažerskih del imajo na tujem že dolgoletne izkušnje (žal tudi nekaj slabih), saj njihovi delavci delajo na gradbiščih v Zvezni republiki Nemčiji, Nemški demokratični republiki in na Nizozemskem. Prizadevajo si priti še na Norveško in v Libijo. Spodbudno je, da na tuje ne »prodajajo« le delovne sile, ampak vse več izolacijskega in drugega materiala oziroma svojih izdelkov. Ker pa so v Nemčiji hude omejitve za tuje delavce (letos le 5.000 dovoljenj za vse Jugoslovane), se bo treba ustrezneje organizirati, morda v obliki partnerstva s kako nemško firmo. Letos bodo v Gorenju Imo izvoz (v primerjavi z lanskim letom) povečali za 28,7 odstotka, kar vrednostno znaša 2 milijona dolarjev; ob enakem številu zaposlenih bodo fizični obseg proizvodnje povečali za 10 odstotkov, osebne dohodke pa želijo realno povečati za 8,5 odstotka. Š. S. Okrasek nad veznim traktom med hotelom Radin in zdraviliškim domom — trimski kabinet. Najdražja je bila bakrena streha, smo slišali. Vse za lep videz! bbp, foto n j Kdo se še boji delavske kontrole? Gospodarske kazenske zadeve (gospodarski prestopki) so v lanskem letu najbolj naraščale, saj je tožilstvo vložilo 119 obtožnih aktov ali za skoraj 30 odstotkov več kot v letu 1987. Pri odkrivanju in prijavljanju gospodarskih prestopkov sta bili najbolj aktivni tržna inšpekcija in služba družbenega knjigovodstva, v nobenem primeru pa ne delavska kontrola v delovnih in drugih organizacijah. Delavske kontrole kot da ne obstajajo več, njihovo delo se je namreč popolnoma razvrednotilo. Tožilstvo je sicer prepričano, da je prekrškov v delovnih organizacijah veliko več, kot jih uradno zaznavajo, toda nikogar ni, ki bi prekrške tudi ovajal. Naraščajo kršitve po zakonu o standardizaciji, cenah, o zatiranju nelojalne konkurence, zakonu o celotnem prihodku in obdavčevanju izdelkov. Še največ prijav je bilo zaradi kršitve zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne porabe, to pa predvsem zaradi aktivnosti inšpekcij zunaj pomurskega območja. Da bi postalo delovanje delavskih kontrol boljše, bi bilo potrebnega se o tem temeljito pogovorijo v sindikalnih organizacijah. Ugotoviti je potrebno, ali so te inštitucije potrebne, in če so, naj imajo dejansko takšno vlogo, kot jim jo predpisujejo zakoni. Jani D. Hitrejša proga in nov vlak Z Železniške transportne organizacije Maribor, ki je pristojna tudi za železniški promet v Pomurju (razen proge M. Središče—Lendava, katero upravljajo hrvaški železničarji), so nam te dni sporočili dve spodbudni novici. Gre za to, da bodo nadaljevali s posodabljanjem proge od Beltinec do Murske Sobote — z deli nameravajo končati do 28. maja, ko bo začel veljati nov vozni red — , s čimer bo omogočen 20-tonski osni pritisk in hitrost najmanj 80 kilometrov na uro. Možen bo torej hitrejši pretok blagovnega in potniškega prometa. Če so bili lani predlogi za ukinitev nekaterih prog v potniškem prometu, pa so se letos odločili za precej drugačen korak. Uvedli bodo namreč progo oziroma vlak (št. 61/82), ki bo dokaj pogosto vozil na progi Murska Sobota—Ormož in obratno, tako da bodo imeli potniki boljše zveze tudi proti Ljubljani, Mariboru ali Čakovcu. Železnica se je torej odločila, da bo pomursko okno bolj odprla v svet. Jože Graj Zaradi nenehnega dvigovanja cen se nam zdi danes že prav smešno, da se je v letu 1988 zbiralo 70 dinarjev od dnevne turistične takse na nočitev. Turistična taksa (in seveda ta delež, ki se zbira na posebnem žiro računu občine) je bila vse leto nespremenjena in tako bo tudi letos če pogledamo predlagani program razporejanja sredstev, zbranih z namensko turistično takso, namreč pridemo do tega sklepa. Tako moramo zaenkrat pozabiti obljube predstavnikov Turistične zveze Slovenije (pred dobrim mesecem), češ da se bo to še letos spremenilo in da se bo taksa dvigovala vse leto ustrezno padcu vrednosti dinarja v primerjavi s tujo valuto. Čeprav so na tak način zbrali lani v radgonski občini le 7,5 milijona dinarjev, so jih koristno uporabili. Okrog 4 milijone je bilo namenjenih za izdelavo ureditvenega načrta za Negovsko jezero, milijon za gradnjo turistične pisarne v Radencih, od 300 do 800 tisoč dinarjev pa so prispevali k organizaciji parade kmečkih del in običajev, raziskovalno-razvojne naloge o dolgoročnem razvoju turizma v Pomurju, sofinancirali turistični zemljevid Poniurja in razglednice ter dali izdelali označevalne table za vinsko cesto in turistično-informativne oznake v Radencih in Gornji Radgoni. Letos bodo z deležem namenske turistične takse zbrali okrog 17 milijonov dinarjev, vendar so njihove možnosti še bolj omejene kot prejšnja leta. Stroški izdelav študij, tabel in drugih zadev iz programa v letu 1988 so se povečali za več kot 100 odstotkov, zato bodo z letošnjim' izkupičkom v glavnem pokrili primanjkljaj. Bernarda B. Peček Delavci Obrtne zadruge 14. oktober obnavljajo eno najstarejših in najlepših zgradb v zdraviliškem naselju v Radencih, bpp, foto nj obnovi zgradbe pa upoštevajo vse arhitekturne značilnosti. Poleg obnovljenega Ljubljanskega doma pa bodo v samem centru zdravilišča do jeseni ponovno usposobili stekleno dvorano, v kateri je zadnja leta trimski kabinet (kar je ena najbolj zgrešenih poslovnih odločitev). Še letos ponovno pitna dvorana in trimski kabinet f Nad veznim traktom, ki povezuje i hotel Radin in zdraviliški dom, lahko že nekaj tednov opazimo delavce Konstruktorja iz Maribora, ki po načrtih Komunaprojekta Maribor gradijo trimski kabinet. Tako bo končno konec improviziranega kabineta v ste- kleni dvorani, ki bo ponovno postala pitna dvorana, v kateri bo mogoče organizirati tudi koncerte in razstave umetniških del. V njej bodo lahko tudi poročne in druge slovesnosti. Osrednji del pitne dvorane bo vodnjak, iz katerega bo mogoče piti več vrst mineralne vode. To bo nekakšen tempelj življenja (po zamisli projektanta). Steklena dvorana pa je že sama po sebi osrednji in osnovni del vsakega zdravilišča in tako tudi Naravnega zdravilišča v Radencih. Z ureditvijo trimskega kabineta pa bodo končno izkoristili vsaj del velikih terasnih površin. Na terasi med trimskim kabinetom in kavarno bodo uredili zelene površine ter postavili mize in sedeže. Bemarda B Peček STRAN 6 VESTNIK, 30. MARCA 1989 kmetijska panorama V KG RAKIČAN 2800 novih stojišč za govedo Po novi farmi s 600 stojišči v Ginjevcu v lendavski občini so prejšnji teden položili temeljni kamen za podobno farmo še v Motvarjevcih. S tem pa seveda obnove farm v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan še niso zaključili, saj načrtujejo še dve novi farmi s po 600 stojišči in eno-s 400 stojišči, ko bodo vse te naložbe zaključene, pa bodo v enem turnusu v novih farmah lahko pitali 2.800 govedi, poleg tega pa še 1.700 govedi v starih objektih. Sicer pa je rakičansko kmetijsko gospodarstvo že zdaj eden od največjih rejcev pitanega goveda, saj so v tej delovni organizaciji od leta 1962 do 1982 spitali okrog 100 tisoč glav govedi. V zadnjih letih seje to število sicer nekoliko zmanjšalo, saj niso dobili dovolj telet, zdaj ko jim teleta dobavlja tudi soboška Mesna industrija, pa se bo število SLIVA, ČEŠPLJA IN NEŠPLJA Pri nas v Prekmurju je najbolj razširjena češplja, ne bi pa smeli pozabiti na slivo in nešpljo. Po številu dreves slive in češplje na površino je Jugoslavija prva na svetu. Največji odstotek je v Srbiji, nato v Bosni in Črni gori. Pred leti je bila Jugoslavija največji izvoznik sliv in češpelj na svetu. V zadnjem času se sliva zelo krči predvsem zardi virusne bolezni šarke. V zadnjem času so jih v Sloveniji izpodrinile jablane. Plodovi sliv imajo veliko hranilno in dietično vrednost. Zelo bogata je z vitamini in rudninskimi snovmi, kalorična vrednost pa je dvakrat večja kot pri jabolkih. Slive imajo prav tako zdravilno vrednost, znižujejo tudi krvni tlak. Zaradi vseh teh lastnosti si ta sadna vrsta zasluži mesto v sadnem vrtu, pa tudi tržno proizvodnjo. Pri nas imenujemo slive in češplje kar skupno slive. Kaj je češplja? ČEŠPLJE so poznejše, torej pozne sorte, imajo podolgovate modre do temnomodre plodove, na Goričkem z imenom »DU-GE« slive. Meso je čvrsto, slad-kokiselkasto, aromatično, okusno in se lahko loči od koščice, ki je podolgovato stisnjena. Drevesa rastejo pokončno in krošnja je zelo gosta in trnasta. Cvet je zelenkasto bel, mladice so gladke, les rdeč in zelo kakovosten. Plodove uporabljamo v različne namene: kot sveže, konzervirane, sušene in predelane v slivovko — žganje. Polčešplje — imajo iste lastnosti, vendar so plodovi okroglasti in imajo mehkejše meso. Renklade — plodovi so zelo debeli, različne barve, čvrsto meso, ki se loči od koščice in kožica se lupi. Mirabele so drobnejše in okrogle, druge lastnosti so enake. SLIVA K slivam uvrščamo vse zgodnje in srednje zgodnje sorte. Pretežno so okrogle ali ovalno-jajčaste oblike. So različnih barv, meso je svetlejše barve, mehko, manj okusno, vodeno, ima tudi manj kislin. Meso se težko loči od koščice, razen pri nekaterih novejših sortah. Koža je teže prebavljiva, kisla in slabega okusa. Rast drevesa je precej košata, vendar sta nujna, kot pri vsaki sadni vrsti, rez in vzgoja krone. Plodovi so samo za svežo uporabo ali za kompote. Za vse slive in češplje velja, da so v glavnem sameneoplodne, torej moramo imeti več sort, da se med seboj oplojujejo. Samoplod-ne slive so: kalifornijsko modra, požegača, Stanley in še nekatere. Samenoeplodnih je veliko sort, med drugim tudi čačanska rana, rut gestetter, kalifornijsko modra Stanley, italijanka (balkanska carica), požegača (bistrica). Poznamo zelo veliko sort, vendar ne smemo pozabiti, da tudi sliva zahteva vse dobre agrotehnične ukrepe, čeprav raste na slabših zemljiščih. Tudi zaščita proti boleznim in škodljivcem je obvezna: predvsem proti moniliji (ro- spitanih govedi ponovno povečalo. Tako predvidevajo, da bodo po zaključku vseh načrtovanih naložb v Kmetijskem gospodarstvu Rakičan letno spitali okrog 7300 goved. Pri tem dolgoročno Franc Skledar, direktor Kmetijskega gospodarstva Rakičan je položil temeljni kamen za nove hleve v Motvarjevcih, v katerih bodo letno spitali okrog 1200 govedi. Foto: L. Kovač poslovno sodelujejo s soboško Mesno industrijo, ker pitajo za izvoz, pa je to tudi dohodkovno zanimivo. Nova farma v Motvarjevcih bo po predračunih veljala nekaj več kot 9,5 milijarde dinarjev, 41 odstotkov potrebnih sredstev zanjo so združili tozdi v okviru delovne organizacije, 31 odstotkov sredstev v obliki posojila bo prispevala Pomurska banka, 20 odstotkov sredstev sovlaga Mesna industrija, 7,7 odstotka sredstev pa prispeva republiška samoupravna interesna skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane. Kot zanimivost velja še omeniti, da so se v novih farmah odločili za globoki nastilj, s čemer odpade problem gnojevke in onesnaževanja okolja, gnoj pa bodo uporabili za gnojenje polj. L. Kovač Tristoti sejem plemenske živine Nekaj čez 100 plemenskih telic so pripeljali pomurski rejci minuli teden na sejem v Mursko Soboto, ki je bil tokrat jubilejni, že 300. po vrsti. Že ta številka dovolj zgovorno potrjuje kakovost pomurskega plemenskega goveda, po katerem sprašujejo kupci iz cele Jugoslavije pa tudi iz tujine. Tako so pomurski rejci že v letu 1985 izvozili v Italijo več kot 800 plemenskih telic. Na sejmu prejšnji teden so največ plemenskih telic prodali v Bosno, cena pa se je gibala v povprečju okrog 8,5 milijona dinarjev. Foto: Nataša Juhnov. PRIZNANJA IN NAGRADE NAJBOLJŠIM — Na priložnostni slovesnosti v Tovarni sladkorja v Ormožu so prejšnji teden podelili priznanja in nagrade najboljšim pridelovalcem sladkorne pese v letu 1988. Tokrat je priznanja prejelo 62 posameznikov ter 3 temeljne zadružne organizacije in 3 organizacije združenega dela, ki so v lanskem letu dosegle najboljše proizvodne rezultate. S povprečnim pridelkom 44,7 tone po hektarju se tako pridelovalci na območju ormoške tovarne uvrščajo med najboljše v državi, v jugoslovanski vrh pa se uvršča tudi sama tovarna, saj so bile njene zmogljivosti lani izkoriščene kar 94-odstotno, medtem ko so v Jugoslaviji te zmogljivosti izkoriščene le polovično. Foto: Nataša Juhnov. nilan, pinulin), rjavi pegavosti (fungicidi, dithan, Cu — pripravki), šarki (je virozna, zelo nevarna bolezen, ki se širi z neustreznim sadilnim materialom — tudi s cepiči). Zatiranje te bolezni je krčenje okuženih dreves in sežiganje. Proti škodljivcem škropimo predvsem proti črvivosti in raznim pršicam. Ponekod so od pršic (pajek) tako napadena drevesa, da so jeseni vsi listi bronasto rjavi. Če želimo, da bodo slive rodile, moramo saditi kakovostne sadike in narediti vse ostale agrotehnične ukrepe. Slive ne smemo saditi na zelo suho zemljo — prodnato. NEŠPLJA najboljše uspeva v zmerno toplih vinorodnih legah, čeprav zimske temperature prenese nižje od trte. Plodovi pa dozorijo tudi v hladnejšem podnebju, saj jo v Alpah vzgajajo' do okrog 1000 m nadmorske višine. Zanimivo pa je, da uspeva tudi med večjim drevjem in v senčnih legah. Vzgoja je zelo preprosta, cepimo jo lahko na glog, hruško, sejanec nešplje, na kutino pa ne bi priporočali. Nešpljo lahko vzgajamo tudi kot lešnike — grm s 3—4 ogradnimi vejami ali niz-kostebelno. Zarodi hitro in vsako leto, plodovi se razvijajo na koncu enoletnih mladic. Cveti zelo pozno, konec maja ali v začetku junija, tako da jih spomladanski mraz ne prizadene. Ponekod irnajo nešpljo tudi kot okra- sen grm, ki daje jeseni okusne plodove. Nešplja je samoplodna. Kot večina sadnih vrst tudi nešplja ne prenese vlažnih tal. Na splošno velja za zelo skromno in nezahtevno rastlino. Obrezujemo jo tako, da redčimo le krošnjo in preprečujemo zasenčenost v notranjosti krošnje. Ker nešplja rodi na koncu enoletnih mladik, je potrebno od časa do časa pomladiti krošnjo, sicer se spodnji deli krošnje ogulijo. Nešplje obiramo po navadi po drugi slani, konec oktobra—novembra. Plodovi so užitni dva do tri tedne po obiranju, ko se zmehčajo. Uporabljamo jih sveže, za marmelade, želeje, sokove itn. Nešplja daje tudi izredno kakovostno žganje. Uporabljamo pa jo tudi v zdravilstvu. Gojimo predvsem dve sorti — poleg domačih drobnoplodnih nešpelj. Holandsko debela pri nas že dolgo razmnožujejo, vendar se v večji meri ni razširila, je manj okusna. Kraljevska — royale zori konec oktobra in v začetku novembra, je prav tako debeloplodna in tudi slabšega okusa od domače nešplje. Nešpljo bi morali saditi ponovno, v vsakem sadnem vrtu ali ob hiši bi se našel kot zanjo. Nešplja kot odlična sadna vrsta bi morala spet najti svoj prostor pri nas. Vlado SMODIŠ VARSTVO VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV Z zmanjšano količino vode (II.) V prejšnjem pisanju smo se seznanili z osnovami, ki so značilne za varstvo vinogradov.in sadovnjakov z zmanjšano količino vode. Danes bi na kratko povedali, kako pripravimo in dodelamo svoj pršilnik, da je primeren za to delo. V svetu je glede škropilne tehnike verjetno prišla najdlje firma HOLDER (ZRN), ki ima v ta namen prilagojena dva tipa pršilnikov, in sicer AS.310-TL 61 in AS 310-QU 20. To sta visokosposobna škropilna agregata, o katerih dobite informacije pri Jeklotehni Maribor. Edina pomanjkljivost je, da se njuna cena giblje od 7.000 do 10.000 DM. Zato bo verjetno vsak vinogradnik pošteno premislil ob nakupu. Stari rek pa pravi: kar je dobro, ni poceni. Prej kot za nakup novega pršilnika se bomo verjetno odločili, da v ta namen pripravimo svojega, ki ga že imamo. Večina naših vinogradnikov ima pršilnike metalna TNP 400 ali KŽK Kranj AG 340. Pršilnik mora biti v takem stanju, da bo deloval še najmanj 5 let. V nasprotnem primeru preureditev ni ekonomsko upravičena. Že v prejšnjem sestavku sem omenil, da je vse dele za preureditev mogoče dobiti pri nas, in sicer pri firmi ZUPAN — Maribor. Za dodatna pojasnila povprašajte pri Zupanovih, Celestrina 3, Maribor, in radi vam bodo ustregli. _ _ Preureditev začnemo z nakupom regulatorja KŽK A3, ki ima tri tlačne nastavke. Na vseh visokotlačnih pršilnikih so regulatorji z dvema nastavkoma. Tri pa potrebujemo zaradi tega, ker ob zmanjšani porabi vode hidravlično mešanje prek povratnega voda ni več zadovoljivo. V ta namen napeljemo v sod tlačni vod, na katerega namestimo ejektorski mešalnik. Ta nam zagotavlja absolutno mešanje in s tem je izključena možnost sesedanja pesticidov na dno soda pršilnika. Kupiti je potrebno zelo natančen manometer s skalo od 0 do 25.barov. Pri nas so zadovoljivi manometri Agrome-hanike Kranj, kdor pa ima možnost nakupa v tujini, se naj odloči za manometer firma Wico. Regulacijsko armaturo imamo tako urejeno! Naslednji problem, ki ga moramo rešiti, je izstop zraka iz ustja ventilatorja in njegov vstop v habitus rastline. Vsi naši ventilatorji so akcialnega tipa, ki vlačejo zrak od zadaj. Zaradi neusmer-jenosti zračnega toka, so pri tem pršenju izgube škropiva zelo velike. Da bi se jim izognili, so v ZRN razvili zračne usmernike, ki usmerjajo zrak direktno v habitus rastline. Pri pršilnikih HOLDER je usmernik nameščen za ventilatorjem in vstop zraka je s prednje strani. Tako zelo zmanjšamo obremenitev traktorista z nevarnimi vplivi pesticidov. Kot vstopanja zraka v habitus rastline je zamaknjen za 30—40°. To je lepo razvidno iz skice: Mi bomo svoj pršilnik opremili z usmernikom zraka firme ZUPAN. Zrak bo sicer vstopal v ventilator od zadaj, vendar bo zračni tok usmerjen in tako izgube s tega vidika zelo zmanjšane. Pri klasičnem pršenju ostane na listju le 25—40 % porabljenega pesticida. Razlogi za tako majhno učinkovitost so tudi v: — neusmerjenem zračnem toku, — preveliki izstopni hitrosti zraka, — neenakomerni vertikalni razporeditvi. Z zračnimi usmerniki, nameščenimi na ustje ventilatorjev te negativne učinke zelo zmanjšamo. Naslednja stvar, ki mora biti deležna vse pozornosti pri preureditvi pršilnika, je filtriranje vode.Kajti le dobro prefiltrirana voda nam zagotavlja normalno in natančno delovanje šob. Prvo filtriranje opravimo ob vlivanju vode v sod skozi zgornje sito. Nikoli ne natakajmo vode v sod brez tega sita. Na začetku sesalnega voda mora biti nujno filter. Vsi novejši tipi škropilnic so opremljeni s tropotnimi ventili v najnižjem delu soda. Nova stvar, ki se tu pojavlja, pa so samočistilni tlačni filtri, ki jih montiramo na levo in desno stran nerjavečega razvod-nega sistema. Namestitev teh dveh filtrov je nujna. Načela delovanja na tem mestu ne bi obravnavali, dobjo pa se pri firmi ZUPAN, kot vsi drugi deli. Nazadnje bi se ustavili pri šobah. Naloga šob je razpršiti tekočinski tok škropiva v curek z določenim spektrom kapljic in ga usmeriti s pomočjo vetra na določeno površino, kamor naj se kapljice usedejo, tako da bo škropivo čim bolj enakomerno razporejeno. Za pršenje z zmanjšano količino vode uporabljamo izključno šobe iz oksidne keramike. Oksidna keramika je trd material, le malo manj trd od diamanta. Zato se odprtinice šob skoraj ne obrabijo. Velikost odprtinic se giblje od 0,7 do 1,8 mm. Poznamo štiri tipe teh šob, ki jih razlikujemo po barvi (rdeča, zelena, modra in bela). Sobe so nameščene na razvodni sistem s pomočjo vrtljivih nosilcev šob. Ta nosilec je izdelan tako, da imamo v enega pri-vtti dve šobi. Položaji so odprta ena ali druga šoba in zaprto. Tako lahko hitro in na enostaven način izbiramo, koliko šob bomo uporabljali in brez zoprnega privijanja manjamo velikost šobe. To bi bilo na kratko o preureditvi pršilnika za varstvo nasadov z zmanjšano količino vode. Za podrobnejše informacije se pa obrnite direktno na firmo ZUPAN. O tem, kako preračunati hitrost traktorja, da bomo porabili želeno količino vode, kakšno šobo izbrati, s kakšnim tlakom črpalke delati, pa prihodnjič! Andrej Kraner, dipl, inž agr. VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 7 pisma, mnenja, stališča Na osnovi sklepa časopisno-radijskega sveta V estnika in Radia Murska Sobota slovenski program na seji 28. julija 1988 si Uredništvo pridržuje pravico, da v skladu z Zakonom o javnem obveščanju. s sprejeto vsebinsko zasnovo Vestnika in v skladu z materialnimi možnostmi objavo posameznega pisma, mnenja ali stališča odkloni, pismo skrajša, ali samo povzame družbeno pomembne odlomke. Kopij tekstov ne objavljamo. Objava pisma, mnenja ali stališča še ne pomeni, da se uredništvo z vsebino strinja. Naj mi stari kupi motor! Ne zamerite pisavi, če ni ravno lepa, vseeno pa preberite tele vrstice, pa malo, vsaj čisto malo premislite, kaj vse se v naši lepi družbi lahko sliši. Ne mislite, da sem že za odpad, kljub temu me je v ponedeljek, 20. marca, kar srce zabolelo, ko je novinar spraševal ljudi, kaj si želijo na pomladanski dan. Eden od sogovornikov mu je odgovoril, da bi rad, da mu stari kupi motor, ker ima denarja kot listja. Vseeno mi je, iz kake družine je ta fant, lepo pa ni, da ima očeta pred javnostjo za starega. Veš, fant, včasih so rekli, če no- KDAJ OBNOVA »GORIČKE MAGISTRA LE«? Vsakomur, ki se vozi na relaciji Murska Sobota —Hodoš — z lastnim ali javnim prevoznim sredstvom, ni treba posebej opisovati, v kakšnem stanju je trenutno cesta. Še posebno v slabem stanju je cesta na relaciji od Rimske Carde do Stanjevec. Sprašujem se oziroma vse prebivalce občine Murska Sobota, kako dolgo se bomo še vozili po tej razdrti cesti, če jo sploh še lahko tako imenujemo, in si uničevali svoja lastna in družbena prevozna sredstva? Vemo tudi, da je na Hodošu mednarodni mejni prehod z Madžarsko, vsak dan se pripelje k nam precej madžarskih prebivalcev. V turistični sezoni pa prihaja čez mejni prehod Hodoš tudi mnogo turistov iz Cehoslovaške, Poljske ... in mislim, da nam ne more biti vseeno, po kakšni cesti se vozijo po naši domovini. Ali se res nikjer ne bi našlo toliko denarja, da bi razdrto cesto vsaj obnovili, če že ni denarja za novo, sodobnejšo, širšo cesto, ali pa pri odgovornih ljudeh ni prave volje? Ce bi odprli poseben žiro račun — kot nekakšen solidarnostni sklad za obnovo »Goričke magistrale«, sem prepričan, da bi bil marsikdo z Goričkega in iz drugih krajev pripravljen prispevati nekaj denarja. Če se spomnimo malo nazaj, so nam leta 1968 ukinili železniško progo — »Goričko Mariško«, zdaj pa kmalu ne bo niti prevozne ceste. Ali res mora biti manj razvito rmočje soboške občine — Goričke, rudi po tej plati še bolj prizadeto, po drugi strani pa se sprašujemo, zakaj mladi ljudje neradi ostajajo na Goričkem? Mislim, da odgovor ni potreben. Drago Jakič, Markovci 72 Kje trgovina s kmetijskimi potrebščinami? Trgovina s kmetijskimi potrebščinami je že dalj časa predmet razprav pri Gradu. Nujno potrebni objekt je sporen zaradi zdajšnjega mesta, ki je predvideno v zgornjem delu Grada, na tako imenovanem .Golašovem bregu’. Za to lokacijo se zavzemajo vasi Vi-donci, Kovačevci in Radovci. Za prejšnje mesto, v spodnjem delu Grada pri stari žagi pa Grad, Kruplivnik in Dolnji Slaveči. Če pogledamo zdajšnjo lokacijo, ki je oddaljena od centra Grada približno kilometer in pol, od zgornjega dela manj, je razumljivo, da z ekonomskega vidika ni flametno graditi trgovine zunaj naselja, posebno ne zato, ker so že skupaj vse službe na enem kraju, v centru Grada. Naštejmo prednosti spodnjega dela: bližina avtobusne postaje, krajevnega urada, zdravstvenega doma, lekarne, banke, pošte in še bi lahko naštevali. To so ustanove, ki jih vsakodnevno obišče veliko ljudi in ti bi spotoma kupili tudi kaj v trgovini, tako bi bil tudi promet veliko večji, kot pa tam zunaj, kjer vsega tega ni. Druga prednost je v tem, ker je spodnje mesto zelo dostopno in primerno za trgovino. Zemljišče na Golašovem bregu ni stabilno, ker je plazovit teren, tako južni kot severni. Tretje je pa to, da zemljišče ni gradbena parcela. Ker stopa v ospredje zasebna pobuda, je tudi na tem pdoroč-ju pričakovati zasebnike in se bo treba truditi z dobrim in solidnim poslovanjem. Treba je računati z drugačnimi časi in preštudirati, kaj bo prinesel čas. Če so trenutno kaki zasebni razlogi, da se trgovina gradi na takem kraju, za katerega ni niti enega pozitivnega razloga, potem je pač neupravičeno kupovati novo parcelo v zgornjem delu Grada. Pri Gradu trgovina s kmetijskimi potrebščinami ni imela lastnega in stalnega prostora. Zasebnik, ki je bil lastnik zdajšnjih prostorov, je odpovedal Panonki prostore zaradi novogradnje na istem prostoru, zato so se morali odločiti za novogradnjo. Pri Gradu je že ustaljena navada, da večina ustanov rajši najema prostore za svoje dejavnosti, kot pa vlaga v novogradnjo, kot da bi bilo tvegano na novo graditi pri Gradu. Tako je s pošto, ki nima svojih prostorov, pa tudi banka je v zasebni hiši. Če že leta na veliko zbira devize od petdnevnih prihodnikov in zdomcev, pa bi bilo pričakovati, da bi že zdavnaj morala imeti svojo hišo. Nič boljše ni trgovsko podjetje Potrošnik, ki v celi krajevni skupnosti nima niti ene prodajalne v lastnem prostoru. To da misliti. Ne vem pa, če o tem razmišljajo na krajevni skupnosti in občini. Vsako novost in napredek pri Gradu je za pozdraviti, ker je pri Gradu to redkost. Še je čas, da se med seboj pogovorimo, da ne bomo čez čas ugotavljali, čigav je ta spomenik tam zunaj naselja. Trgovina je potrebna, samo ne na ,Golašovem bregu'. češ biti star, se obesi še mlad. Jaz bi na mestu tvojega očeta rajši denar zapravila, kot pa tebi kupila motor, pa ne zato, da bi te s tem kaznovala, ampak zato, ker še nisi nič zaslužil; si še zeleni šolar. Prej si poskusi denar zaslužiti, kot si ga je moral tvoj oče, upam, da potem ne boš tako govoril. Vi mladi bi radi imeli motorje, avtomobile, pa lepo opremljena stanovanja ali svoje hiše, pa ne vem kaj še vse, še prej kot svojo prvo plačo. Samo vse iz plač staršev, ki so vam vedno samo dolžniki, ko pa ne morejo več delati, naj se znajdejo kot vedo in znajo, ne glede na število takšnih pridnih otrok, kot si ti in še nekateri. Vem, da smo dolžni otrokom pomagati po svojih močeh. Obsojam pa kakršno koli izkoriščanje. Tudi mi smo bili mladi, polni želja, pa smo si morali že pri 16 letih sami služiti kruh, kaj pa vi mladi? Do 20. leta si šolar, potem si vojak, ko pa prideš iz vojske, bi rad bil že ne vem kakšen kavalir ne glede na svoj položaj. Ne vem, kako gledaš ti na tvoje starše, če so bogati ali ne, zaslužijo, da jim boš rekel oče ali mati. Tudi ti boš nekoč oče, pa tudi v leta boš prišel. Upam si trditi, da te bo takrat srce bolelo, če ti bo sin rekel stari. Veš, srce ničesar ne pozabi. Vem, da boš rekel, kaj pa sploh koga briga, kako jaz očetu pravim! A ni tako. Zate je skrbel, te šolal, hranil, oblačil, pa kaj bi še rad? Zlati grad? Pa si ga zasluži! Zvesta bralka Vestnika Marija Pripis uredništva: Bralki Mariji in tudi drugim poslušalcem Radia Murska Sobota, ki so slišali omenjeno oddajo in niso ugotovili, da je šlo za imitiranje, torej neresnični pogovor, naj povemo, da je nastopil zelo uspešni imitator Jani Žilavec. Vendar pa, problem je resničen, zato se ga je lotil imitator in zato smo objavili Marijino pismo. Ali človeško življenje res ni nič vredno? K pisanju me je spodbudila ta nečloveška gonja iranskega ajatolaha Homeinija proti angleškemu pisatelju Salmanu Rushdieju zaradi knjige Satanski stihi. V njej naj bi pisatelj žalil Koran in muslimanskega preroka Mohameda. Tudi vsa svetovna javnost je skoraj brez besed najprej sprejela novico, daje iranski voditelj Homeini sprožil lov na človeka, kakršnemu v novejši zgodovini skoraj ne najdemo primere. Vsak musliman po svetu ima nalogo ubiti pisatelja Salmana Rushdieja če se mu le ponudi priložnost. Še Več, na Rushdiejevo glavo je razpisana velikanska nagrada. Potem se je po vsem svetu sprožil plaz ugovorov, pa tudi zadržanih umikov, saj so nekateri založniki umaknili že napovedan izid sporne knjige, ki je dala povod za obsodbo. Olje na ogenj pa je seveda dolil obisk iranskega predsednika Alija Hamneija v Jugoslaviji. S takšnimi zadevami pa si naša država v svetu gotovo ne obnavlja izgubljenih simpatij. Gost si je upal med bivanjem v Beogradu celo javno potrditi smrtno obsodbo in v prispodobi povedati, da je strelica že sprožena in leti proti cilju. Diplomatsko vijuganje najvišjih predstavnikov našega sekretariata za zunanje zadeve stvari seveda ni postavilo na pravo mesto. Tolikokrat smo slišali z najvišjih mest zagotavljanje o iskreni pripadnosti nenasilnemu reševanju odprtih vprašanj, miroljubnemu sožitju, prizadevanjem za mir, pa so se po naši deželi klatili izpričani mednarodni teroristi. Najemniki plačanih morilcev, za kakršne so se izkazali iranski voditelji, pa najbrž v pošteni hiši tudi ne bi smeli biti čaščeni gostje. Višje državne koristi, zaslužek in še kaj najbrž zares ni vse, tudi na čast je treba nekaj dati. Janez Maroša, Beltinci Onemogočen odhod na tuje Dokaz o teni, da je naš ugled na tujem precej omajan, je ponovna uvedba vizumov, ki jih zahteva ZR Nemčija po prihodu azilantov, kot jih tam imenujejo — to so v večini Romi in Albanci. Zanje gradijo zaboj-niška naselja z vsem udobjem, na mesec pa dobijo iOO« DEM — torej skoraj štiri jugoslovanske povprečne plače. To je vzrok odhoda čez mejo, čeprav ZRN ne izdaja več dovoljenj za delo in bivanje na svojem ozemlju. Zaradi tega pošteni državljani SFRJ ne bodo več mogli potovati in obiskovati te de- | žele, ker jim bo to onemogočeno. Kaj nam zdaj koristi odhod naših visokih funkcionarjev v ZRN in nepotrebno zapravljanje deviz, ko pa je ZRN že dolgo opozarjala na ta problem, pa je naletela na gluha ušesa. Odgovorni se niso zganili. Natančni Nemci pa so zadevo rešili in jo bodo uredili po svoje. Jože Kaučič Most čez Muro pri Radgoni je nov prispevek za zbližan je in dobre odnose med Jugoslavijo in Avstrijo. Pod tem naslovom je naš predhodnik Obmorski tednik na naslovnici 12. septembra 1952 objavil članek s tole vsebino: »Preteklo soboto je Radgona doživela pomemben dogodek. Na obeh straneh Mure se je zbralo nad 8000 ljudi, ki so prisostvovali otvoritvi novega mostu, ki pomeni nov prispevek k poglobitvi prijateljskih odnosov med našo državo in sosednjo Avstrijo. Ko so avstrijski gostje pregledali častno stražo in je godba odigrala jugoslovansko, avstrijsko in angleško himno, je spregovoril avstrijski zvezni kancelar Fie-gel, ki je v svojem pozdravnem govoru povedal, da bo novi most mnogo koristil prebivalcem obmejnega področja. Služil bo obema državama in ju še tesneje povezoval. Prav tako je tudi omenil, da so skupni napori pri postavitvi mostu najboljši dokaz prijateljstva in sodelovanja med vladama in delovnim ljudstvom Jugoslavije in Avstrije. Podobne izjave pa so dali tudi naslednji avstrijski govorniki: deželni gradbeni inženir Hanek, župan Radgone, deželni glavar Štajerske, zastopnik Velike Britanije in šef generalnega štaba Flin. Na pozdrave avstrijskih gostov je odgovoril minister zvezne vlade Ljubča Arsov, ki je tolmačil želje našega ljudstva po dobri soseščini z narodom onkraj Mure. Svečanosti so prisostvovali tudi: angleški poslanik, angleški visoki komisar za Avstrijo, britanski oficirji, jugoslovanski poslanik na Dunaju, minister republiške vlade in ljudski poslanec dr. Helij Modic in zastopniki okrajnega ljudskega odbora iz Ljutomera, Jugoslovanske ljudske armade ter okoliških krajev...« V 50 letih je v tukajšnjem časniku kar mrgolelo takih in podobnih sporočil(c): »Zadruge! Kmetje! Pripravite si vejni-ke, ker boste s tem vsaj delno nadomestili seno vaši živini! Zadruge, še lahko ublažimo posledice suše! Sejmo jeseni čim več krmnih rastlin za zgodnjo, spomladansko krmo živini! Kmetijske zadruge, preprečujte, da vodijo na vasi vse odkupe razni prekupčevalci in špekulanti, ki jim je osebna korist vse prej kot pomoč po suši prizadeti živinoreji. Živinorejci, varčujte s krmo! Ugotovite vaše zaloge in preračunajte, kako boste prekrmili živino do novega pridelka v drugem letu. Nič krme ne sme propasti! S strogo natančnostjo odmerjajte obroke, da vam je ne bo zmanjkalo spomladi, ko je ne bo moči nikjer kupiti!« Itd. Itd. Budimpešta prodaja mir za 300 forintov — spet naslovni članek v Obmurskem tedniku, le da 10. oktobra 1952. Berimo: »Kadar večji pes v družbi manjših zarenči, vzdignejo ponižni kužki okrog njega piskajoči lajež, v bojazni, da ne bi bili ob zglodano kost, ki jo pričakujejo od njega — če ne bodo soglašali z njim. Podobno je z informbirojevskim propagandnim laježem. Kadar Kremelj kihne, vsi po vrsti kašljajo za njim ponižni podrepniki, posnemajoč svojega gospodarja. Naša najbližja soseda Budimpešta običajno prednjači v takem kašljanju. Toda ta kašelj je že tako iztrošen in suh, vsi »dokazi in dejstva« budimpe-štanskega radia in »Szabad nep-a« tako neumno zlagani, da jih resen človek ne more več poslušati, kaj šele verjeti. Našo resnico, našo stvarnost poznamo sami, tu nam ni potrebno njihovo kihanje, poznamo pa tudi resnico, ki jo oni skrivajo in pretvarjajo pred svojim ljudstvom.) Janeza Gašparja z družino in njegovo pretresljivo zgodbo, zgodbo porabskega Slovenca, ki je pustil vse svoje imetje onsran meje in prišel z družino iskat zatočišče in svobodno življenje v Jugoslavijo, pozna že ogromno Prekmur- VESTNIK cev. Tudi naš list je že pisal o njem. Janez Gašpar je le en primer, toda dovolj zgovoren, živa priča resnice o Rakosyjevi Madžarski.« Naš predhodnik je nato povzel del iz Gašparje-ve pripovedi: »Pobirali so posojilo državi. Toda kako! Prodal sem nekaj kmetijskih pridelkov, pravilno rečeno: moral sem jih oddati po oderuški ceni. Za vse sem dobil 300 forintov; pravzaprav, moral bi jih prejeti. Toda do tega ni prišlo. Vprašali so, če sem za vojno ali mir. Kdo vendar noče živeti v miru; vsakdo, ki je poštenjak in ljubi življenje. Tudi sam sem že izkusil grozote vojne, zato sem razumljivo odgovoril, da hočem mir v svetu. Odgovorili so mi: Podpiši, da daješ 300 forintov za mir — če ne, vemo, da si vojni hujskač, da skrivaš jugoslovanske špijone in potem . . . Prav dobro sem vedel, kaj pomeni ta potem. Tako sem prostovoljno podpisal in dal 300 forintov za informbiro-jevski mir. ..« Porabski Slovenci — brezpravna manjšina v Stalinovi Madžarski — sestavek, tako naslovljen, je izšel v Obmurskem tedniku 28. novembra 1952 in ga je še danes vredno prebrati. _________________(B. Ž.) J PREKMURJE - Doktor Dušan Mlinšek iz Ljubljane je že od leta 1960 redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, pred kratkim pa mu je le-ta za prispevek pri razvoju visokošolskega študija gozdarstva, za poglobljeno raziskovalno delo v slovenskem gozdarstvu in mednarodno uveljavitev našega gozdarstva in gozdarske znanosti podelila Jesenkovo plaketo. Ker je dr. Mlinšek zagrizen borec za naravo, ker je »moral« službovati tudi v Prekmurju, na kar je zdaj zelo ponosen in se tjakaj tudi rad vrača kot gozdarski strokovnjak in tudi nenehno tesno sodeluje s pomurskimi gozdarji, je zagotovo človek, ki mu velja prisluhniti in njegova razmišljanja tudi upoštevati. KJE SO ZDAJ LOGI IN VODE TVOJE? »V Prekmurje sem zašel na zelo čuden način, na še bolj čuden način pa sem tudi odšel od tam. Takrat, v povojnih letih, so ljudi z dekreti pošiljali tja in Prekmurje me ni preveč pritegovalo. Po letu dni dela, bilo je leta 1952, ko sem se zelo vživel, pa so me premestili na Dolenjsko. Prekmurje in del Slovenskih goric sva s kolegom Vučkom prepešačila po dolgem in počez; to ni bilo težko, saj so me gozdovi zelo zanimali in moram reči, da jih imam v zelo dobrem spominu. Kakšno pa je bilo stanje pomurskih gozdov včasih in kakšno je zdaj? »Ja, zanimiva je primerjava, prekmurske gozdove sem zmeraj preučeval in to počenjam še danes. Podoba je bila nekoč dokaj žalostna, predvsem gorički in kobiljanski gozdovi so bili med vojnama povsem posekani, torej je bila resnično revščina, poleg tega naj omenim recimo Ginjavec (Dobrov-niški log), kjer so se zaradi kanalizacije hrastovi gozdovi skorajda povsem izsušili. Zdaj so si seveda opomogli, toda . . . Kakšen bi moral biti gozd in kaj pravzaprav le-ta pomeni za življenje? Gozd je vitalnega pomena za življenje, še posebno če ga kombiniramo z vodnim režimom. To je zelo zanimivo v prekmurskem prostoru, kjer vode primanjkuje. Takrat, ko so bili gozdovi tako zelo izčrpani, da vode niso mogli zadrževati, je ta naglo odtekala in povzročila poplave v nižinskih območjih. Ko so se gorički gozdovi izboljšali, seje odtok vode upočasnil, hkrati pa so se izboljšale tudi razmere na nižinskih območjih. Zdaj pa temu prostoru grozi nevaren poseg — melioracije in kanalizacija vode — s tem povsem spreminjamo pokrajino, saj Prekmurje z izgubo vode izgublja tudi značaj resničnega Prekmurja. Torej se izgubljajo tiste vrednote, ki bi jih lahko jutri za drag denar prodajali; tako bomo lahko pridelovali nekaj, kar lahko kupite v vsaki »štacuni«. V Prekmurju so seveda na to temo potekale že številne polemike, toda mar tisti, ki tako grobo posegajo v naravo, ne vprašajo, kakšno je vaše strokovno mnenje? »Mi imamo zelo majhen vpliv, kajti tehnokracija je s to svojo mehanizacijo in z enostranskimi pogledi tako zelo močna, da je ne more nihče zaustaviti. Moti pa tudi prepričanje posameznih krogov, da jim bo kanalizacija vode, torej od-vodnjavanje, prinesi® blagostanje. To je očitno napačno prepričanje, ni pa nujno, da je samo prepričanje, saj so lahko posredi tudi različne špekulacije, ki pa v ta prekmurski svet, ki je praktično slovenski biser, ne sodijo.« Doktor Mlinšek, pred leti so potekale žolčne razprave glede načrtovane graditve hidroelektrarn na reki Muri. Najbrž ste jih spremljali tudi vi? »Ja, to je še en dodaten poseg, ki bo prispeval k denaturi-ranju prekmurskega prostora, gre pa za dva procesa, ki potekata hkrati: melioracije in odvajanje vode iz te pokrajine in hidroelektrarne. Dejstvo je, da bo zato vode v Prekmurju zmanjkalo, če pri tem posekajo še loge ob Muri, se bodo sušna obdobja še povečala, saj ne bo gozda, ki bi s svojo transpiracijo in močnim izhlapevanjem vlažil ozračje. Torej, po eni strani se borimo proti poplavam, ki so redkejše od suše, leto pa želimo ublažiti z umetnim namakanjem, pri čemer bomo dosegli nasprotni učinek. Iz vsega povedanega bi lahko sklepal, da se je težko znajti med kopico nasprotujočih si mnenj, še težje je tistemu kmetu, ki mu prav gozd daje zaslužek za preživetje. Kakšne pa so vaše izkušnje od drugod? »Vsakemu normalnemu človeku je jasno, da brez vode ni življenja, da se Zemlja vse bolj suši in tako voda postaja temeljni problem. Mi pa, kot da se tega ne bi zavedali, odplavljamo to vodo iz našega prostora po Muri navzdol, v posmeh vsem prizadevanjem Slovenije, ki bi tu in tam le rada nekaj zadržala zase. Prav nerazumljivo je, da se to dogaja v Prekmurju, ker je prekmurski človek vendarle vsako stvar prigaral in vse, kar je ustvaril, je zlata vredno, zdaj pa to uničujemo. Dovolj bo, če pogledamo recimo v Zvezno republiko Nemčijo, kjer se spet vračajo k naravi in s pomočjo fotografskih posnetkov z letala skušajo poiskati vode in naravne potoke in vzpostaviti takšno stanje, kakršno je bilo nekoč. Nemci si to lahko privoščijo, mi pa si tega najbrž ne bomo mogli. Skratka, gre za celovit ekološki problem, ki ga ločeno, posebej gozdarstva, vodnega gospodarstva in kmetijstva, ne moremo obravnavati, ampak je treba poiskati celovite rešitve. In kdo je tisti v Sloveniji, ki naj bi jih poiskal? »To lahko izdelajo le strokovne skupine, ki nimajo osebnih gmotnih in političnih interesov, ampak jih pri delu vodi zagnanost na strokovnih temeljih in zdrav kmečki razum.« MILAN SKLEDAR STRAN 8 VESTNIK, 30. MARCA 1989 kulturna obzorja Nič več na rovaš dejavnosti! Ali navsezadnje v soboški občini le prednost kulturi, smo se vprašali po slišanem na zadnji kulturni skupščini, z obetom, da bo o tej zapostavljani dejavnosti govora tudi na zborih skupščine občine. Zakaj? Očitno zato, ker postaja govorjenje o nevzdržnem stanju v kulturi že demagogija, če ne bo dejanskih premikov v obliki dodatnih sredstev ali prerazporeditve le-teh znotraj družbenih dejavnosti — iz bolj ali manj znanih razlogov. Ker je ukinitev interventne zakonodaje v obstoječih gospodarskih razmerah iluzija, pa tudi v prvih šestih mesecih tekočega leta ni predvidenih nobenih tovrstnih sprememb, bo potrebno nujno ukrepati in se na ustreznem naslovu — občinskem izvršnem svetu - dogovoriti, kako in kaj naprej. Eno je zagotovo: potrebno bo biti izjemno vztrajen v dopovedovanju, da je na splošnoizobraževalnem oddelku in v pionirski knjižnici dejavnost skorajda povsem onemogočena; pričakovanih prostorskih rešitev za Klub mladih pa ni in ni. Stopnja za kulturo v občini je za polovico nižja od povprečne v republiki; ker so tudi osebni dohodki nižji in v razmerju delavec:kmet ravnovesje, pa izpad, saj slednji za kulturo ne prispeva ničesar in stanje je takšno, kot je. Finančni načrt, ki so ga delegati potrdili, je tako le začasen, trdna pa odločitev, da na rovaš dejavnosti ne bo več šlo in bodo v naslednjih mesecih izgube tiste, ki bodo kot rdeči signal opozarjale, da bo potrebno ukrepati drugače. Čim prej pa opraviti anketo o tem, kaj si prebivalci pomurskega središča na kulturnem področju želijo in ali sploh soglašajo z ureditvijo gradu sredi parka ter načrtovano kulturno ponudbo v njem. Priložnost za to so volitve v začetku aprila, na katerih se sicer še ne bodo opredeljevali o referendumu, nakazali pa naj bi vendarle, ali so za dodatni samoprispevek na mestni ravni za ponovno oživitev gradu. Brigita Bavčar V posodo slovarja jezik je shranjen Vse pohvale vredno je, da je Inštitut za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti sprejel v svoj delovni načrt izdelavo in izdajo slovarja stare knjižne prekmurščine. To ogromno delo je prevzel dober poznavalec prekmurskega jezika in slovstva prof. dr. Vilko Novak. Izpisovanje je trajalo nekaj let (1977—1981). Nato je bilo potrebno še nekaj let redakcijskega dela (1981 —1987), Hkrati s tem pa so odbrali leta 1986 nekatera gesla za poskusni snopič slovarja, ki je izšel konec leta 1988 na 73 straneh, sicer kot interna publikacija že omenjenega Inštituta za slovenski jezik. Poleg avtorja dr. Novaka so sodelovali pri pripravi slovarskega gradiva še F. Jakopin, F. Novak in S. Suhadolnik. V spremnem besedilu beremo, da je bilo pregledanih in izpisanih 25 najrazličnejših del, začenši s prvo knjigo, Temlinovim prevodom Malega katekizma (1715), do Bagaryjeve osnovnošolske čitanke za katoličane (1886). Po tem letu, oz. obdobju, seje knjižna prekmurščina namreč že vse bolj oddaljevala od svoje ustaljene oblike in se naslanjala na osrednji slovenski knjižni jezik. Gesla so obdelana po sodobnih leksikografskih načelih. V poskusnem snopiču je 124 gesel. Med gesli so še pomembni prekmurski leksemi, etnološki izrazi, različne prevzete besede, kakor tudi osebna in krajevna imena. Zanimiv dodatek je še preglednica črkovnih znamenj in ustreznih glasov. Priznati moramo, daje bilo opravljeno ogromno delo. Zaradi zaslug in samega dela smo hvaležni prav dr. Novaku, ki je kot rojak Prekmurce uvrstil med tiste redke narode oziroma jezike, ki se lahko pohvalijo s svojim lastnim slovarjem. Vprašanje je le, ali bo mogoče ta slovar sploh kdaj natisniti, to pa iz več objektivnih razlogov (finančno, majhna naklada, tehnična izvedba itd.), vseeno pa bo zbrano in obdelano gradivo ostalo in služilo vsem, ki jih bo to zanimalo, čeprav, žal, lokacijsko le na osrednji slovenski inštituciji. In nenazadnje je to dokaz, da prekmurščina ni bila le narečje, dialekt, kot so to trdili do nedavnega naši slavisti, morda iz zavisti, ampak je bila v svojem času tudi knjižni jezik in ta jezik, ki je bil zapisan v knjigah, je med ostalim prispeval svoj delež k temu, da smo Prekmurci ostali, čeprav kot izolat tisočletje dolgo, še vedno Slovenci. FRANC KUZMIČ LIKOVNA IZMENJAVA IN STIKI Čudnim časom navkljub imata Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota in Umetniška galerija Kruševac bienalne razstave in pristne stike, o čemer priča tudi obisk oziroma udeležba na otvoritvi razstave slik Zorana Nikoliča. Umetnik se zaradi bolezni ni mogel odzvati vabilu in ga zato ni bilo med tistimi, ki so prišli pretekli petek v soboško galerijo. Iz Krašovca jih je bilo pet. Likovna izmenjava je dolgoletna, izvira iz tistih časov, ko je v Kraševcu služil domovini likovni ljubitelj Karel Kosednar. Njegove slike so razstavili v tamkajšnji galeriji, zatem pa so se v njej predstavili še drugi pomurski umetniki, med njimi akademska slikarja Ignac Meden in Jože Denko. Jubilej — desetletnico naj bi v naslednjem letu proslavili v Krušev-cu, razstava slik Zorana Nikoliča v Murski Soboti pa bo na ogled do 2. aprila, bb OB IZIDU SLOMŠKOVE KASETE kulturni koledar Grafični listi delavnice GULIVER 88 Trajna delovna skupnost samostojnih kulturnih delavcev Guli-ver, ki ima nov naslov v Murski Soboti (v domu učencev Štefan Ko-vač-Marko, na Tomšičevi 15) je izdala Grafične liste Delavnice Guli-ver 88. Razstavljeni so v likovnem razstavišču Ljubljanske — temeljne pomurske banke in so delo slikarjev: Lojzeta Logarja, Franca Mesariča, Jakija, Štefana Galiča, Ignaca Medena, Sandija Červeka in Marjana Gumilarja. Spremno besedo je napisal Janez Balažič, grafične liste pa natisnil Dragoljub Jakovljevič-Jakob. Pričujoča grafična mapa je tretja, ki jo je izdal Guliver, in druga velika — po grafičnih listih malega formata; vsi pa so zelo primerni za darilo in likovno opremo prostorov v domovih ali poslovnih stavbah, bb , L „ filma Dom za obešanje Emira Kusturice, najbolj-Gornji posnetek je iz filma uom imc|i . šega filma " v »o J danes v četrtek, 30. nosi videti. V kinu Park v iviursn marca), jutri in v nedeljo ob 16.30 in vestnik, 3Q. Marca 1989 VELIKI SLOVENEC V PESMI IN BESEDI Pri Trajni delovni skupnosti samostojnih kulturnih delavcev Alea v Mariboru je minuli teden izšla kaseta, posvečena škofu Antonu Martinu Slomšku. Gre za drugi založniško-izdajateljski projekt omenjene, lani ustanovljene skupnosti; prvega je pomenil izid knjige Zgodbe iz Maghreba avtorja dr. Ivana Rapoca. Urednik projekta Braco Zavrnik, svobodni novinar in publicist, pravi, da so se za ta podvig odločili zato, ker letos mineva 130 let od prenosa sedeža lavantinske Škofije iz Št. Andraža na Koroškem v MARIBORSKI OKTET & VLADO NOVAK Maribor. Prav toliko bo leta 1992 minilo od Slomškove smrti. Začenjajo se torej neke vrste Slomškova leta, zapolnjena s prireditvami in projekti, namenjenimi velikemu Slovencu, škofu, narodnemu buditelju. književniku in pedagogu, ki sta mu zgodovinopisje in politika storila dovolj krivic, zlasti v času avstro-ogrske monarhije in povojne Jugoslavije. Organizirali jih bosta tako cerkvena kot posvetna oblast oz. skupnost (spomenik v Mariboru, simpozij, razstave, misijoni. izdaje Slomškovih de! in podobno), pa ne le v okviru mariborske škofije, marveč v vsem slovenskem prostoru. Zavrnik: »Ta tri leta naj bi slednjič tega velikega Slovenca pravdno osvetlila in ovrednotila. Danes je povsem jasno, da bi bila spodnja Štajerska za slovenstvo izgubljena, če Slomšek ne bi prenese! sedeža lavantinske škofije v Maribor. General Maister je samo sklenil njegovo delo.« Na kaseti Škof Anton Martin Slomšek v pesmi in besedi se v času dvakrat po dobrih dvajset minut zvrsti (zapoje in recitira) več najznačilnejših Slomškovih pesmi; nabožnih, posvetnih in ponarodelih. Poje jih Mariborski oktet, recitira pa dramski igralec Vlado Novak. ki je z umetniškim vodjem Mitjem Reichenbergom tudi poskrbel za njihovo priredbo. Pesmi spremljajo zvonovi mariborske stolnice in nekatera stara slovenska ljudska glasbila (na primer okarina). B. Zunec OD PETIH EDEN Od poslanih štiriindvajsetih del se je petkovega pogovora in literarnega večera na območnem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov v Murski Soboti udeležilo pet avtorjev. To so Vesna Lovenjak. Sonja Voto-len, Samo Strelec, Marko Krezič in Franc Rainar. Komisija v sestavi Milena Blažič. Franci Just in Milan Vincetič se je odločila, da se bo republiškega srečanja maja v Novi Gorici udeležil Samo Strelec iz Hajdine. V soboški galeriji pa sta bili na srečanju mladih pišočih avtorjev tudi Dragica Breskvar, svetovalka za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, ter Karolina Kolmanič, predsednica odbora za literarno dejavnost pri Zvezi kulturnih organizacij Murska Sobota, bb Folklorna srečanja Folklora ima v naših krajih izjemno tradicijo. Poleg osrednje poletne kulturne prireditve — folklornega festivala v Beltincih — so skozi vse leto različna jubilejna in druga folklorna srečanja. Tako bo tudi medobčinsko srečanje najboljših otroških in odraslih folklornih skupin 16. aprila v kulturnem domu v Gornji Radgoni, v Stogovcih pa je bilo včeraj občinsko srečanje otroških folklornih in plesnih skupin. bb Tri lutkovne zgodbe je naslov predstave, s katero v občini Gornja Radgona gostuje lutkovno gledališče iz Maribora. V ponedeljek je bila predstava v kulturnih domovih v Gornji Radgoni, Apačah in Stogovcih, v torek na Kapeli, v Vidmu ob Ščavnici in na Negovi, včeraj (v sredo 29. marca) v radenskem vrtcu in na osnovni šoli ter ponovno v Gornji Radgoni, kjer so predstave tudi danes: Ob 8.30, 10.30 in 11.30. V naslednjem tednu (od 3. do 5. aprila) pa bo na šolah v gomjeradgonski občini gostovala harfistka Pavla Uršič. bb Jože Denko razstavlja । Drevi ob 19.00 bodo v galeriji v Kindbergu pri Gradcu v sosednji Avstriji odprli razstavo likovnih del akademskega slikarja Jožeta Denka iz Murske Sobote. Na ogled bo do 15. aprila, razstavljene pa bodo stvaritve iz obdobja zadnjih petih let umetnikovega ustvarjanja, bb Potem pa vse tiho je bilo Po prvotnem zagonu, opaznem v predlogu strokovnih delavcev Pokrajinskega muzeja v Murski Soboti, da bi uredili staro lekarno v spomeniško zaščiteni stavbi na Titovi ulici, kjer je bila nekoč, in živahnem dialogu, ki je na to temo potekal med direktorjema veletrgovine Potrošnik in Pomurskih lekarn, je zdaj očitno zatišje. Z občutkom, da z želeno oživitvijo stare lekarne in celovito ponudbo zdravilnih zelišč ter makrobiotične prehrane ter kozmetičnih izdelkov (pa tudi drugih zdravil brez recepta) zaenkrat ne bo nič. Upravičeno se sprašujemo zakaj, saj mesto, kot je Murska Sobota, gotovo potrebuje več kot !e eno lekarno, če je takrat, ko je bilo mesto trikrat manjše, imelo tri, zdaj pa so vrste v eni v času prehladov in drugih obolenj predolge za strpnost. To je gotovo tudi razlog, da je pri zdravstvenem domu načrtovana nova lekarna, mesto pa za bolnike nadvse primerno. Pako kot bi bila oživljena stara lekarna, o kateri magi- stra Ben kič in Kovač nista našla skupnega jezika, bolj primerna za središče mesta kemikalije, pa naj se še tako sprenevedamo in govorimo drug mimo drugega — oziroma zdaj molčimo. B. BAVČAR Pokrajinski muzej kulturnega centra Miško Kranjec v Murski Soboti bo z aprilom spet odprl svoja vrata obiskovalcem, ki si lahko ogledajo arheološko, etnološko zbirko NOB ter stalno likovno zbirko vsak dan (razen v ponedeljek) med 10. in 12. uro. ČETRTEK, 30. MARCA MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra Miško Kranjec bo ob 19.00 gledališka predstava GALA po scenariju Gorana Matoviča, ki je poleg Perice Martinovič tudi igralec dramske igre o mitski ljubezni. Predstava Gala je inspirirana z motivi iz življenja velikega pesnika Paula Eluarda, najkontraverz-nejšega siikatja našega časa Sal-vadoija Dalija in njune skupne ljubezni Gale. Po usodnem srečanju Gale in Dalija samo na videz ugasne ljubezen Eluard Gala; Eluard ji namreč do konca življenja piše strastna erotična pisma in Gala ostane kljub »strašnemu Daliju« njegova žena za vse večne čase. Usodna ljubezen Eluard—Gala—Dali označuje svoboda, vzajemnost, nezvestoba in neverjetna predanost. V času razvrednotenja vseh resničnih vrednot je tudi LJUBEZEN pod močnim udarom predsodkov, sovraštva, neumnosti in drugih zamračitev. »Če govorimo o ljubezni, postajamo zaljubljeni. Ljubezen se napaja z duhom in tudi ohranja z njegovo pomočjo.« (Blaise Pascal) GORNJA RADGONA — Ob 20.00 bo v domu kulture gostoval TEATAR U GOSTIMA s komedijo JUHICA, ki je bila že napovedana, vendar je takrat odpadla zaradi bolezni v ansamblu. PETEK, 31. MARCA LJUTOMER — V domu kulture bo ob 19.00 premiera predstave VAL, s katero želijo dijaki drugega naravoslovno-matemati-čnega oddelka ljutomerske gimnazije (SDNŠ Fran Miklošič) v režiji razredničarke Cilke Jakelj dokazati, da so nepogrešljiv del za uprizoritev pomembne celote. Prav tako ob 19.00 bo v galeriji Ante Trstenjak otvoritev razstave likovnih del znanega akademskega slikarja Lojzeta Logarja. NEDELJA. 2. APRILA MURSKA SOBOTA — Ob 16.00 bo operi in baletu Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru abonmajska predstava — opera Jana Hanuša SLUGA DVEH GOSPODOV pod glasbenim vodstvom Simona Robinsona. Predstavo je režiral in za scenografijo poskrbel Emil Frelih, kostumi so delo Brede Varl, koreografinja pa je Ika Otrina. Avtobus bo s soboškega postajališča abonente pri občinski zvezi kulturnih organizacij odpeljal ob 14.30. razstave MURSKA SOBOTA — Do 2. avgusta je v soboški galeriji na ogled razstava likovnih del Zorana Nikoliča iz Kraševca. LENDAVA — V galeriji Lendava se s svojimi delt predstavlja akademski slikar Nikolaj Beer. knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA v knjigami DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so Anton Trstenjak - BITI ČLOVEK (Cankarjeva založba), dr. O. Carl Simonton - OZDRAVETI (priročnik Državne založbe Slovenije za bolnike in svojce z rakom obolelih) in Noam Chomsky — ZNANJE JEZIKA (Mladinska knjiga)- kino MURSKA SOBOTA - Na platno kina Park prihaja ta četrtek (30. marca) v petek in soboto ob 16.30 in I9.€K) izjemni film Emira Kusturice DOM ZA OBEŠANJE. ' STRAN 9 STANOVANJSKA POSOJILA Ta veliki R I BOBROVEC KOT KRITINA PRIHODNOSTI I Stanovanje, obljubljena dobrina za vsakega človeka v socializ- Tisti, ki si želijo postaviti mu, v sedanjem času preverjanja resnic vse bolj ostaja le obljuba dom ali kupiti stanovanje, so (sen). Če je pred časom stanovanjska politika, s tem pa tudi posojil- se obrnili od velikega R k delo-na, sladila tej ideji, pa lahko sedaj ugotovimo, da je nakup stanova- vni organizaciji, kjer so še (tudi nja ali gradnja hiše za mnoge nekaj nemogočega. ne več pri vseh) posojila v »du- Sestavni del stanovanjske politike je torej kreditiranje stanovanjske gradnje. Prej tako ugodno, v duhu »socialistične« ideje, pa je v sedanjem času obrnjeno prav v nasprotno smer, kot da bi morali sedaj poračunati tisto, kar je bilo pred leti zgrešeno postavljeni in rešeno. Slednje velja predvsem za posojila bank, ki jim je zvezni zakon leta 1987 določil, da morajo obračunavati veliki R zaradi inflacije. Pred tem so si posamezniki resda brez velikega premišljevanja naprtili vsa mogoča posojila z določenimi obrestmi in kot bi mignil rešili svoj stanovanjski problem. Okoristili so se na račun družbe, za kar pa jih ne kaže obsojati, ker so vzeli samo tisto, kar jim je bilo ponujeno in kar jim je družba zagotavljala. Da bi končali s prelivanjem denarja v zasebne roke, se je vlada odločila narediti konec takemu početju in izbrala veliki R, ki ga banke po za konu morajo obračunavati najemniku stanovanjskega posojila, pa tudi za druga posojila. R pa je izkoriščevalski. Človeka (tudi delovne organizacije in druge), ki je najel posojilo, je strah, spoznava, da dolga ne bo mogel vrniti (ali z velikimi težavami), saj se vrednost velikega R pripisuje glavnici in naslednje leto že tečejo obresti na obresti. Veliki R pa vsebuje še eno krivico. Njegova višina se namreč določa po rasti drobno-prodajnih cen skupaj s prometnim davkom. Posojilojemalec mora torej pri svojem dolgu plačati tudi spremembe (povečevanje) prometnega davka na prodano blago. Banke seveda nočejo (niti se ne čutijo dolžne) vzeti nase odgovornosti zaradi takega odnosa, ki ga je postavila zvezna zakonodaja. Tako so tudi vse akcije posojilojemalcev (ustanovitev sindikata) ter priporočila slovenskega izvršnega sveta brez pravega uspeha. hu«, torej brez spreminjajočih se obresti. Vendar pa se s slabšanjem položaja delovnih organizacij, predvsem v družbenih dejavnostih, stanovanjski skladi ne polnijo, tako tudi stanovanjskih posojil ni. Imamo tudi tretjo možnost — vedno najugodnejšo — za pridobitev stanovanjskega posojila, in sicer pri stanovanjski skupnosti. S spremembo zakona o stanovanjski gradnji pa se tudi ta možnost manjša. Sklad vzajemnosti se namreč ukinja oziroma priključuje skladu solidarnosti. Tu se bo zbralo manj denarja kot prej pri obeh skupaj, pa tudi krog upravičencev se bo tako zmanjšal. Na tem mestu pa moramo vendar omeniti tudi »neformalne« oblike kreditiranja. Prodaja na obroke z manjšimi obrestmi seveda ni nič drugega, kot to — ugodno za kupca in dobro za trgovino. Majda Horvat Opečna kritina pokriva — razen v najnovejših delih primestnih naselij in seveda mest samih — v Sloveniji še vedno 50 do 80 odstotkov streh. Razen na Primorskem (do Tolmina, Idrije, Razdrtega in Ilirske Bistrice), kjer je kritina pretežno v obliki korcev, sta povsod po Sloveniji bobrovec in opečni zareznik. Ta kritina se je obnesla zato, ker jo je mogoče zelo enostavno uporabljati glede na zahteve oblikovanja arhitekture in glede na svojo trajnost v bolj ali manj zahtevnih klimatskih razmerah. ... Lendavska stanovanjska skupnost je lani kreditirala le družbe- Revalonzacijska vrednost ali no usmerjeno stanovanjsko gradnjo. Tako bo tudi letos, saj bodo za veliki Rje bil v marcu 21,7 od- to namenili 1200 milijonov dinarjev. stotka (februarja 14,7, januarja - . - . - 13,4). Ljubljanska banka bo prav kmalu znižala svojo realno obrestno mero od 5 na tri odstotke. Pri tej banki so lani razdelili 491 stanovanjskih posojil (v vrednosti čez dve milijardi dinarjev), kjer bodo obračunavali revalorizacijsko vrednost, ter ’326 posojil (več kot tri milij Je din) brez revalorizacije. To so seveda stanovanjska posojila delovnih organizacij, katerim ureja posle banka. Realna obrestna mera Jugo- gradnjo, letos pa bodo za posojila dali 16,7 odstotka dohodka (908 banke je 4 odstotke, lani pa so razdelili v povprečju dve stanovanjski posojili na mesec (upoštevaje veliki R), kar je tudi do stokrat manj, kot jih je bilo prej. Namesto betona spet »cigel« Čeprav govorimo o splošni gospodarski krizi v Jugoslaviji, iz česar bi lahko sklepali, da je zaradi tega manj dela za gradbince, pa to ne drži za SGP Pomurje iz Murske Sobote. Njihova »zasedenost z deli« je precej dobra (razen pri nizkih gradnjah, kot so mostovi, ceste idr.). To se je pokazalo tudi pri rezultatih poslovanja za lansko leto, saj se je celotni prihodek povečal za 191 odstotkov (v primerjavi z letom prej), dohodek za 208, čisti dohodek pa za 253 odstotkov. Marsikdo med zaposlenimi v tej delovni organizaciji pa kljub vsemu ni zadovoljen s plačilom za svoje delo. Povprečni mesečni dohodki so znašali le okrog 568.000 dinarjev. Večina drugih gradbenih podjetij je imela boljše plače (PGP Ljutomer 611.970, Sobota M. Sobota 620.940, Kraški Zidar Sežana 658.442 dinarjev itd). Njihovi bruto osebni dohodki so se sicer povečali kar za 195 odstotkov, zaradi zakonskih omejitev pa se je lahko neto masa za izplačila delavcem povečala le za 140 odstotkov. In v tem je osnovni vzrok, da delavce niso mogli nagrajevati tako, kot bi si zaslužili. NISSAN - PRAVA IZBIRA ZA VSEPOTREBE V Ljutomeru je lani dobilo stanovanjsko posojilo 143 prosilcev (150 milijonov dinarjev). Letos naj bi se vrednost podvojila, vendar pa še ne vedo, kdaj bodo imeli toliko denarja (precej refundacij od delovnih organizacij, ki so slabše poslovale), da bodo razpisali natečaj. Z razpisom je pohitela soboška stanovanjska skupnost, to pa zato. da bi čim prej izkoristili tisti denar, ki se je še zbral po prispevni stopnji za sklad vzajemnosti. Tega sklada torej več ne bo. Na voljo imajo 537 milijonov dinarjev, prijavilo pa se je 291 prosilcev. Obrestna mera bo tudi letos dvajsetodstotna. Soboška stanovanjska skupnost je lani imela za individualno in etažno gradnjo 900 milijonov dinarjev, ki jih je razdelila med 232 prosilcev (in sedem etažnih gradenj). V G. Radgoni so imeli 260 milijonov dinarjev za individualno milijonov). Kmetijska zadruga Panonka ima Sklad solidarnostnega varčevanja za stanovanjsko gradnjo kmetov in delavcev. Člani sklada so tahko kmetje kooperanti in delavci zadruge, morajo pa biti vsaj dve leti, da lahko zaprosijo za posojilo. Lani so dali 130 stanovanjskih posojil, obrestna mera pa je 60-odstotna. Gradbinci Pomurja so lahko do konca lanskega leta zaradi ugodnih vremenskih razmer končali dela na večini objektov. Na novo pa so začeli delati na 12 večjih gradbiščih (stanovanjski blok v Kocljevi ulici v M. Soboti, stanovanjsko-poslovni objekt Bajič v Pulju, lakirnica Panonije v M. Soboti, vzdrževalna dela pri ureditvi Mladinske ulice, ureditev križišča markišavsko-noršinske ceste, prodaj-no-razstavni paviljon Poljoopskrba v M. Soboti, skladišče kmetijskega reprodukcijskega materiala v Martjan-cih, hala za izdelavo betonske galanterije v GIO Lipovci, vodovodno črpališče v Črnskih mejah, predstavništvo BASF-a v Budimpešti, obnova kopališča in gradnja pokritega bazena v Banovcih, proizvodna hala Petar Drapšin v Novem Sadu, hotel v Moravskih Toplicah idr.). Medtem delajo že tudi na gradbišču novega hotela v Budimpešti, pri obnovi turističnega naselja v Dubrovniku in še ponekod. Skoraj gotovo si obetajo tudi posel v Milanu v Italiji in Sopronu na Madžarskem. Zanimalo nas je tudi, s katerimi novostmi se v zadnjem času srečujejo gradbinci Pomurja. Vodja tehnično-proizvodnega sektorja Jože Gomboc, nam je povedal, daje ena od njihovih tehničnih novosti pri delu opažanje s sistemom NOE (po patentu nemške firme), s čimer prihranijo precej časa in lesnega materiala. So tudi eden ekskluzivnih zastopnikov v Jugoslaviji za strešne kritine tegola canadese, pri gradnji novega hotela v Budimpešti pa so se uspešno preskusili z novim sistemom hidroizolacije, ki v Jugoslaviji še ni poznan. V gradbeništvu sicer kakšnih revolucionarnih sprememb ni, kaže pa še omeniti, da morajo pri gradnji stanovanjskih objektov upoštevati nove zakonske predpise o toplotni izolaciji. Izguba toplote naj bi se tako zmanjšala približno za dvakrat. Namesto z monolitnim betonom vse več spet gradijo s klasičnim materialom, opeko. Vračajo se torej stari časi. J. G. Še preden začnemo graditi svoj lastni dom, se moramo vprašati, kakšen pravzaprav naj bo. Bo to razkošje, ki ga bomo kazali drugim, bo to nekaj, v čimer se bomo počutili prijetno, ali pa bo to samo hiša, ki bo takšna kot druge? Kakorkoli že — vse, kar bo stalo, bo moralo biti pokrito — imeti bo moralo streho. In dostikrat se zgodi, da je prav streha tisti element hiše, s katerim hočemo biti drugačni, zato ker smo pač takšni. In zaradi te drugačnosti imamo danes podobo naselij, ki je ni mogoče primerjati z nobenim drugim okoljem. Pisanost streh in različnost strešnih kritin je takšna, da se vsak, ki se kolikor toliko razume na estetiko, prime za glavo in zgrozi. Za Pomurje je to še posebno značilno. Ob tem pa se niti ne zavedamo, da je prav Pomurje eno tistih območij, kjer je prav strešna kritina (če pozabimo na stare, s slamo krite strehe) ena od značilnosti. In prav tu je bil najpogosteje uporabljen strešnik bobrovec. Zgodovina Pa si najprej preberimo zgodovino bobrovca. Kot kritina je v naših krajih znan že iz srednjega veka. Najdemo ga natančno upo Med 20 urbanističnimi spomenik', kot jih določa seznam, najvišje vrednosti, jih je v celoti pokritih z hobrovcem 17, te trije pa s korci. Med 38 v celoti ohranjenimi gradovi, ki jih omenja seznam Kulturni spomeniki v Sloveniji, jih je 30 prekritih z hobrovcem. Le upoštevamo veliko število gradov nižjega varstvenega režima, ki jih je prek 400 (še ohranjenih, v razvalinah pa še vsaj 200), je to razmerje še večje v korist tistih, ki so bili ali pa so prekriti z bo-brovcem. Med 2500 sakralnimi stavbami (cerkve, samostani, kapele ...) na Slovenskem, ki jih uvrščamo v stavbno dediščino, jih je uvrščenih v seznam najpomembnejših spomenikov 70, od katerih jih je S3 pokritih z bobrovcetn ... dobljenega na freski iz leta 1392 v Martjancih (severna stena prezbiterija) ali kasneje na osrednjeslovenskem območju leta 1544 na portalu cerkve v Dvoru pri Polhovem Gradcu, kjer je upodobljen v nekakem katalogu arhitektonskih členov tistega časa kot zelo pomemben element oblikovanja. V prvi polovici 16. stoletja je čedalje bolj postajal kritina, ki so jo želeli uporabljati na večini pomembnejših arhitektur na vsem še danes ugotovljenem območju, kjer nastopa kritina. Poseben razmah je doživela uporaba bobrovca v 17. in 18. stoletju, saj so ga tedaj začeli uporabljati ne sa- s Sparkasse s BAD RADKERSBURG, HAUPTPLATZ 8 - CENTER Za vse denarno poslovanje hitro - diskretno - prijazno rno na vseh izjemnih arhitekturah, ampak tudi v mestih. Če Valvasor za drugo polovico 17. stoletja še ugotavlja, da je bila na deželi, pa tudi v mestih, kritina predvsem lesena ali iz slame, požarni red za notranjeavstrijske dežele leta 1722 že predpisuje uporabo ognjevarne opečne kritine (bobrovec), vendar ugotavlja, da je je primanjkovalo. Dokončno je bobrovec prevladal v mestih in trgih ter v premožnejši kmečki arhitekturi v 19. stoletju. Zakaj bobrovec kot kritina? Kritina z bobrovcem je v zgodovini spadala med težke, a izredno trajne kritine. Glede odpornosti proti vremenskim vplivom, še bolj pa proti požarom je veljala kot najboljša za vse vrste zahtevnih arhitektur. Ker je ta kritina izredno težka, je odpornejša proti hudim vetrovom; ob ustrezni obliki dovolj dobro horizontalno povezane strešne konstrukcije pa tudi ne predstavlja dodatnih problemov zaradi potresne varnosti. Bobrovec je imel v zgodovinski arhitekturi posebno vrednost tudi zato, ker je omogočal kritje zelo zapletenih strešin. Z njim je namreč v nasprotju z današnjim prepričanjem mogoče kriti poleg ravnih površin tudi lomljene, ukrivljene, konkavne in konveksne. Poleg navedene arhitektonske, spomeniškovarstvene in vzdrže- Pri pisanju tega teksta sem za izhodišče uporabil študijo prof. dr. Petra — Fistra z naslovom Študi- ja o možnostih za proda- jo strešne opeke na bazi gline. valne utemeljitve uporabe bobrovca kot načina kritja streh lahko ugotovimo, da je tehnična utemeljitev odvisna predvsem od navezanosti na prve tri sestavine. V povezavi z njimi lahko ugotovimo, da je ta kritina tako s klimatskega, arhitektonskega kot gradbenoizvedbenega stališča tista, ki omogoča gospodarsko upravičeno uporabo, zadošča pa tudi vsem predpisom o ognjevarni, klimatsko odporni in človekovemu okolju povsem ustrezni kritini. Sklep Bobrovec je kritina, ki smo jo skoraj v celoti razvrednotili, saj je uporaba te kritine (razen v spomeniško zavarovanih gradnjah in obnovah) v celoti prepuščena posameznikom. Res je, da v nekaterih okoljih predpisi določajo, da mora biti kritina takšne ali drugačne barve, recimo rdeče, vendar pa je glede na pestrost ponudbe rdečih kritin možno ta predpis v celoti prilagoditi posameznikom. Seveda bo kdo rekel, da imajo, recimo, naši sosedje tudi raznovrstne kritine. To že, vendar pa bi videli, če bi imeli možnost pogledati strnjeno naselje iz zraka, da je v uporabi samo črna ali rdeča barva kritine. Pri nas pa je barva takšna, kot ima lastnik oči, da bi čim bolj poudaril povezanost osebnosti in svojega lastnega doma. In zato imamo tako pisano podobo naših naselij. Do naše zavesti pa še vedno ni prišla tista o ohranjanju naravne in kulturne dediščine. Dušan Lopamik NISSANOV PRODAJNI PROGRAM • nissan micra 1,0 GL — cena 889.000 jenov (12.500 DM) • nissan sunny 1,6 SLX — cena 1,065.000 jenov (15.000 DM) • nissan sunny hatchback 1,6 SLX — cena 1,123.000 jenov (15.000 DM) • nissan sunny limuzina 1,3 L automatic — cena 1,083.000 jenov (15.250 DM) TERENSKA VOZILA • terenski avto nissan patrol 3,3 turbo diesel — cena 2,100.000 jenov (29.500 DM) • terenski avto nissan pathfinder 2,4 bencin — cena 1,838.000 jenov (25.900 DM) nOSAVA TAKOJ AVTOMOBIL NISSAN SE ODLIKUJE S SODOBNO KONSTRUKCIJO, ZMOGLJIVIMI MOTORJI, VARČNO PORABO GORIVA, BOGATO DODATNO OPREMO IN KAKOVOSTNO IZDELAVO! Vse informacije: AVTOTEHNA, VARAŽDIN, Brače Radiča 16, tel.: (042) 49-466 CASH ADVANCE DINERS CLUB STRAN 10 VESTNIK, 30. MARCA 1989 naši kraji in ljudje UREDITEV CESTE V BOKRAČIH Zdaj, ko so odprli vrata naše časopisne hiše, kanijo prizadeti Goričanci odpreti le še vrata sodišča, saj so vrata Gozdnega in lesnega gospodarstva v Murski Soboti, v katerem vidijo krivca za svoje nezadovoljstvo, odpirali skorajda štiri leta in neštetokrat, a vse zaman. Tolikokratno odpiranje vrat z odslavljanjem in odgovori, da »direktorja ni, tukaj je med sedmo in pol osmo uro, takrat pridite« (v tem času kmetje delajo v hlevih in nesejo mleko v zbiralnico), jih je pripeljalo do tega, da prav resno mislijo iskati pravico na sodišču. Kaj je torej jabolko spora? Cesta. V gozdnem rajonu Bokračev šo »gozdni« posekali drevje in ga neupoštevaje vremenske razmere vozili ali vlačili po gozdnem kolovozu do utrjene ceste. S sečnjo so začeli leta 1986, kolovoz pa ni vaški, ampak je v lasti lastnikov njiv in gozdov v tistem koncu. Gozdni stroji in traktorji so naredili svoje (glej fotografijo!), tako da je gozdna pot postala neprevozna. Da se »gozdni« vendar čutijo odgovorne za popravilo poti, dokazuje odgovor, ki gaje podpisal direktor in gaje 11. 5. 1987 prejela Irena Kuhar iz Puconec številka 77. Zapisano je: »Dne 7. 5. smo si ogledali predmetno cesto in vam sporočamo, da bomo cesto spravili v prvotno stanje, kakor hitro bodo to dopuščale vremenske razmere, da bomo lahko opravili potrebna zemljiška dela,« in dalje do tovariškega pozdrava. In ker je bilo od tistega datuma že mnogo sušnih dni in letnih časov, a je gozdna pot še vedno neprevozna, smo PORDAŠINCI / KISFALU V »majhni vasi« živijo ljudje v slogi Poskakovanje avtomobila po prašni cesti kaže, da je kljub zimi, ki ni nikogar prepričala, make-damska pot polna »ran«. To je slika, ki se po mnogih goričkih vaseh ponavlja iz leta v leto. Stara modrost sicer pravi, da se raztrgane obleke ne splača prevečkrat krpati in da je bolje kupiti novo, toda na žalost so pri nas pač takšni časi, da moramo marsikaj krpati, krpati, krpati... Tudi v Pordašincih so še vedno brez nove obleke, se pravi asfaltne prevleke, ki bi omogočala mirno, prijetnejšo in hitrejšo vožnjo. Vendar pa ne bo več dolgo tako: »Že pred časom smo zbirali sredstva s krajevnim samoprispevkom in končno se bodo letos uresničile naše želje. V kratkem naj bi asfaltirali celotni odsek ceste od Prosenjakovec do Motvar-jevec, to pa pomeni tudi dober kilometer ceste skozi vas,« mi pripoveduje vaški predsednik Štefan Grabar. Sicer pa to ni edina pridobitev »majhne vasi« (kot že pove njeno ime v madžarskem jeziku). Do avgusta vodovod do Puconec O obsežnem načrtu vodovodnega omrežja v soboški občini, ki naj čimprej prispeva k boljši oskrbi z zdravo pitno vodo je zadnje ca- _ se veliko govora. Predvsem na terenu, kjer se ze nekaj let ubadajo s tem problemom. Javna razprava v krajevnih skupnostih je nazorno prikazala pomembnost te naložbe, ki je dobila podporo med Uudmi. To pa pomeni da bodo že letos lahko začel, s polaganjem vodovodnega omrežja v bližini Murske Sobote. Načrtujejo da bodo ze do začetka avgusta uspeli napeljati vodovod od Murske Sobote do bhznjih Puconec Nanj se bo priključilo 40 uporabnikov v Markišavcih, 60 v Nemčavcih in 120 v Puconcih. .... , Spodbudno je, da so svoj delež k tej naložbi, katere vrednost ocenjujejo na okrogJ2,07 milijarde dinarjev, prispevale tudi nekatere or-ganizacrie Po ef gospodinjstev - vsako naj bi zagotovilo po dva mi-Hiona dinarjev - ki naj bi zbrala skupno 440 milijonov dinarjev, so e trakcih odzvali tudi v Kmetijski zadrugi Panonka in veletrgovin. Potrošnik? precej denarja pa bo primaknila tud, občinska komunalna skupnost. M.Jerše Bodo šli na sodišče? se odločili, da si vso zadevo ogledamo na kraju samem. Oglasili smo se pri Ireni Kuhar iz Puconec. Ta je menila, da bi bila vsa zadeva videti bolj resna, če bi poklicali tudi Ladislava Lutarja ter Štefana Fujsa, oba prav tako iz Puconec. Zavili smo še v vas Bokrači, da bi se nam pridružila Jože Malačič in Geza Fartelj, da bi vsi skupaj ogledali to »predmetno« cesto. Jože je sicer povedal, da bi se nam rad Poglejte si to! (Geza, Irena, Štefan in Ladislav) foto: Nataša Juhnov pridružil, a se ne more zaradi bolezni, in ker je sam, saj je žena v bolnišnici, je pa za to, da se zapišejo tudi njegove besede. »Na svojo njivo ne morem. Šel sem po koruzišče in s praznim vozom obtičal v blatu. Drugi pa tudi, ki ne morejo voziti po cesti, vozijo po moji njivi. Pred leti so me za Lani so začeli graditi zbiralnico mleka. Ta je zdaj pravzaprav že zgrajena, le električno napeljavo bo potrebno še potegniti, pa jo bodo lahko predali namenu. In ker so, kot smo že rekli, Porda-šinci majhna vas, je to za 72 vaščanov že veliko. Zaradi svoje majhnosti so namreč vezani na središče krajevne skupnosti, torej Štefan Grabar vožnjo po moji njivi prosili tudi »gozdni«, češ da mi bodo njivo zorali in dali nekaj gnojila. Njivo so res zorali, umetnega gnojila pa še nisem videl.« Tudi Geza ima tam njivo, in če želi pospraviti pridelek, si je del le-te namenil za pot. Pa so se po njej začeli voziti tudi drugi. Tudi veriga s ključavnico, ki jo je napel čez pot med dve akaciji, ni veliko pomagala, saj si ljudje morajo najti »obvoznico«. Avtomobil smo pustili ob robu utrjene ceste in se peš odpravili v gozd. Gozdna pot je na svojem začetku še imela to podobo, za to, kar je bilo malo globlje, pa ne najdemo prave besede. Polmetrske jame, polne vode, in prizadeti so za potrditev globine stopili vanje, da se je prav lepo videlo, V Pordašincih se kmalu več ne bo kadilo za avtomobili, saj bo dobila cesta skozi vas asfaltno prevleko. Prosenjakovce. V tamkajšnjo Pletilstvo hodijo nekateri tudi v službo, drugače pa se pretežna večina ukvarja s kmetijstvom. »Lahko rečemo, da smo usmerjena kmetijska vas. Prevladuje predvsem živinoreja. Zdaj, pozimi, oddamo od 380 do 400 litrov mleka,« pravi mladi vaški predsednik. Sam se je tako pred leti odločil in pustil službo ter začel kmetovati. Tako imajo zdaj pri njih v hlevih 500 bekonov. Povprašam ga, kako je zadovoljen z zaslužkom in ali mu ni žal, da je pustil službo? »Težko je reči, če se splača kmetovati. Dejstvo je, da pri nas že zaradi velikega števila bekonov pridemo nekako skozi. Vendar pa vemo, kako se cene spreminjajo in koliko je potrebno dati za krmilo in koliko dobimo za kilo mesa. Če ne bi imeli sami večine svojih njiv zasejanih s koruzo, ki nam nekoliko nadomešča drago krmilo, bi bilo še težje.« Poleg vseh teh problemov pa je tu še en velik, ki Referendum o V nedeljo, 2. aprila, se bodo občani krajevne skupnosti v Lipovcih na referendumu odločali za sprejem novega samoprispevka za dobo petih let. Plačevali bi 2 odstotka od osebnih dohodkov zaposlenih doma in v tujini ter obrtnikov, 5,5 odstotka kmetje od katastrskega dohodka in 1,5 odstotka od pokojnin, tako bi zbrali okrog 480 milijonov dinarjev, sredstva pa uporabili za gradnjo mrliške vežice, ureditev zemljišča za novo trgovino, avtobusnih postajališč in ste- da so jame globoke do kolena. Ladislav je s koraki tudi izmeril, da je »cesta« dovolj široka za dvopasovnico, saj je »čistine« na mestih tudi do deset metrov. Lani oktobra, ko so kmetje imeli zlati čas za setev, so namreč z »gozdnega« dobili sporočilo, da takoj, v dveh tednih, posekajo drevje z leve in desne strani poti (širino so določili z »gozdne«), dajo bodo uredili. Kmetje so pustili delo in setev in takoj naredili naročeno, a je pot še vedno ista, čeprav je minila suha zima in seje že začelo pomladno deževje. »Ne vem, ali je bila to samo špekulacija, da so potem lahko vozili po poseki? Bil sem gor, pa mi je tam govoril, da sva midva drugačne vere. Ko pa sem začel groziti s sodiščem, so mi povedali, da nimajo bagerista, ker je bolan, da bi razril tisti gramoz, ki so ga nasuli tam zunaj na cesti, kjer smo pustili avtomobil. Pa še tega je toliko, da bi ga bilo dovolj za grinto,« se je razburjal Ladislav. »Kaj, ga bom v predpasniku notri nosila, da so ga tam zunaj dol sipali?« je pritegnila Irena. »Bi že pomagali pri urejanju poti,« so dodali drugi, »saj ne pričakujemo, da bi nam kdo drug delal cesto, želimo samo, da bi naredili, kar jim je dolžnost.« Prej so sami skrbeli za pot. Iz Puconec so vozili ostanke opeke, imeli so prevozno pot in jo čuvali, saj se ob slabem vremenu po njej niso vozili. . Vrnili smo se do avtomobila in kupa gramoza (bilo bi naj ga za deset kubikov), ki je ob vznožju že začel zeleneti, in si v upanju zaželeli, da bi se stvar dobro razpletla, brez sodišča. Majda Horvat je povezan s tem, da je streljaj od vasi državna meja. Gre namreč za divjad, ki dela precej škode. »Ko spomladi sejemo koruzo, jo moramo prva dva tedna »stražiti«, saj je v nasprotnem primeru vse uničeno. Vendar pa tudi to večkrat ne pomaga,« pripoveduje Štefan Grabar. Še bi lahko povedali kaj o Pordašincih. Prebivalci, ki žive v 16 še naseljenih hišah, ki stoje po večini ob cesti (nekoč ni bilo čisto tako) pa kljub modernim časom in nenehnemu hitenju držijo skupaj. Kot v vsaki dobri družini tudi tu ne gre brez »kreganja«, toda ko je potrebno v vasi kaj urediti, stopijo skupaj. Tudi ob kakšnih slovesnostih ali kolinah se zberejo in poveselijo. Sicer pa je zdaj pred njimi asfaltiranje ceste, poleg tega pa bodo morali urediti oziroma navoziti z gramozom še vaške poti. Sicer pa dela ne bo nikoli zmanjkalo. S. E6ry samoprispevku ze do avtobusnega postajališča pri gostilni Rajbar, vaškega smetišča, urbanistično ureditev novih naselij, asfaltiranje in ureditev vaških poti, gradnjo požarnih vodnjakov, razširitev telefonskega omrežja in kabelske televizije, ureditev športnorekreacijskega centra in drugo. Pričakujejo, da se bodo občani Lipovec, tako kot vselej, tudi tokrat odločili za sprejem samoprispevka, saj si brez tega ni mogoče zamišljati nadaljnjega razvoja kraja. F. Maučec Za vrtičkarstvo ne manjka zanimanja Da je za vrtičkarstvo v Murski Soboti veliko zanimanje, potrjuje tudi udeležba na občnem zboru društva. Okrog 60 vrtičkarjev — ob Bakovski ulici so doslej razdelili že 139 parcel — je v razpravi načelo vrsto vprašanj in problemov, s katerimi se ubadajo. Kot je uvodoma navedel predsednik društva Miran Borovšek, je šlo v bistvu za dveletno poskusno obdobje, s katerim so lahko le delno zadovoljni. Najpomembnejše pa je, da so sploh dobili zemljišče, ki je last Agroservi-sa, kjer so si ljudje uredili gredice za gojitev zelenjave. Z raznimi strokovnimi predavanji in seznanjanjem z novostmi pa so skušali vplivati na čim kakovostnejše zelenjadarstvo. Najbolj jih je motilo to, da so nekateri pozneje brez vednosti izvršnega odbora društva prevzeli vrtove od prvotnih najemnikov, ne da bi sklenili najemno pogodbo. To bodo skušali letos odpraviti in dosledno izvajati 1,8 milijona dinarjev za komunalni prispevek Na skupnih sejah svetov in skupščin krajevnih skupnosti v mestu Murska Sobota so minule dni obravnavali in sprejemali poročila o izvajanju redne dejavnosti in plačevanju krajevnega samoprispevka za naložbe v minulem letu. Splošna ugotovitev je, da so lahko dokaj zadovoljni, saj so opravili vse načrtovane naložbe. Zato z optimizmom zrejo na sprejeti finančni načrt za leto 1989, ko naj bi v mestnih krajevnih skupnostih namenili več pozornosti tudi urejanju pločnikov in raznih komunalnih zadev. Člani svetov in skupščin mestnih krajevnih skupnosti so ob tej priložnosti sprejeli tudi predlog sprememb prispevkov občanov za komunalno ureditev Murske Sobote. Vedeti je treba, da se že več kot deset let ni valoriziral prispevek občanov, ki se priključujejo na komunalne naprave, ki so že zgrajene ali pa jih bodo na novo opremili. Skupni znesek znaša poslej milijon 800 tisoč dinarjev; od tega 400 tisoč za vodovod, 600 tisoč za kanalizacijo in 800 tisoč dinarjev za ureditev ulične razsvetljave in cestišča. Ta sredstva bodo omogočila hitrejše reševanje nakopičenih problemov pri posodobitvi in vzdrževanju komunalnih naprav v Murski Soboti. M. Jerše 69000 Murska Sobota Lendavska 27 tel. 069/21-492, 21-991 OBVESTILO Veterinarski zavod Murska Sobota obvešča vse lastnike psov, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini za območje mesta Murska Sobota dne 6., 7. in 8. aprila 1989 od 6. do 8. ure na sedežu Veterinarskega zavoda Murska Sobota, Lendavska 27. Z^OD ZA EKONOMIKO IN URBANIZEM MURSKA SOBOTA STANETA ROZMANA 5 TEL.: 069/25-380 ZAVOD ZA EKONOMIKO IN URBANIZEM Murska Sobota Staneta Rozmana 5 objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge ^NNIČNE DOKUMENTACIJE ZA NIZKE GRADNJE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: 1. visoka šola — diplomirani inženir gradbeništva, nizke arad-nje 2. 5 let delovnih izkušenj pri izdelovanju tehnične dokumentacije 3. — strokovni izpit — preverjanje znanja iz varstva pri delu s strokovnim izpitom Prijave z vsemi dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi na Zavod za ekonomiko in urbanizem, Staneta Rozmana 5, Murska Sobota, Komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 15 dneh po njej. IfLZI EXPORT - IMPORT OCvXLkZ TRGOVSKO IN Tri IMA PROIZVODNO PODJETJE I C.nFXA MARIBOR, n.sol.o. TOZD VELEPRODAJA trgovina na debelo, n.sol.o. PE 1310 GRADBENI MATERIAL komerciala (062) 302-560 — oddelek okovje in gradbena mehanizacija — oddelek osnovni gradbeni material — oddelek kovinski izdelki za gradbeništvo in industrijo Osnovni gradbeni material Termo in hidroizolacije, betonska galanterija, litoželezni pokrovi, kritina, žagan les Kleparsko-krovski izdelki, betonski mešalniki, samokolnice, stavbno in pohištveno okovje, žični izdelki, garažna vrata PE 1370 MURSKA SOBOTA 69000 MURSKA SOBOTA, Cvetkova 2 a tel. n. c. (069) 21-760 telex 35 245 vodja (069) 21-771 — oddelek črna metalurgija — oddelek kmetijska mehanizacija — oddelek gradbeni material — oddelek instlacije — oddelek široke potrošnje — skladišče črne metalurgije (069) 21-534 Ulica Lole Ribarja 1 «1 JEKLO n JJ^ • temna ' določila pravilnika o vrtnarskem redu, po katerem je treba do konca aprila poravnati članarino, ki znaša po novem 5 tisoč dinarjev, in najemnino v znesku 15 tisoč dinarjev za ar zemljišča. Prav tako se zavzemajo za enotno ureditev vrtnih lop, boljše medsebojne odnose vrtičkarjev, s čimer bi lahko odpadel marsikateri problem, več pozornosti pa bodo namenili tudi odmetavanju smeti, košnji trave in postavitvi kompostnikov. Navezali bodo tudi stike s sorodnimi društvi. V letošnji program dela Društva vrtičkarjev mesta Murska Sobota so zapisali tudi organiziranje urejevalne akcije, predavanja o zelenjavi in njeni praktični vrednosti, pridobivanje novih zemljišč, postavitev oglasne deske in izdajanje internega glasila ter vsaj en izlet. Skupaj s KG Rakičan pa naj bi se dogovorili o uredi|vi dovoznih poti do vrtov. Milan Jerše VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 11 Pogovor z Janezom Erjavcem, tehničnim vodjem Pomurskega sejma Narava v gradnji in gradnja v naravi V ponedeljek, 3. aprila, se bodo prvič letos odprla vrata sejmiščnega prostora v Gornji Radgoni. 5. jugoslovanski sejem gradbeništva in gradbenih materialov z mednarodno udeležbo bo odprt do 7. aprila, na njem pa bo okrog 350 razstavljalcev, od tega 20 iz drugih držav. Tehnični vodja poslovne enote Gospodarskega razstavišča Pomurskega sejma je Janez Erjavec in odgovoril nam je na nekaj vprašanj. Kakšne bodo osnovne značilnosti letošnjega gradbenega sejma? »Osnovna značilnost tega sejma je težnja k novim materialom. V ospredju so izolacijski-to-plotni in hidroizolacijski materiali. Druga značilnost so razni novi elementi in konstrukcije. Skratka — težnja k novemu in kakovostnejšemu.« Kakšen je moto sejma in zakaj prav to? »Moto letošnjega sejma je Sodobna tehnologija = produktivnost = kakovost. To pomeni, da bomo s sodobnejšo tehnologijo dosegli večjo produktivnost in kakovost. Hočemo seveda poceniti gradnjo, čeprav je iluzorno o tem govoriti v tem času draginje. Naše delovne organizacije in gradbinci prodirajo na tuja tržišča, kjer je kakovost najpomembnejši pogoj. Tuji investitor jih prisili, da delajo kakovostno. Tehnologija in znanje za delo na zunanjih gradbiščih niti nista velik problem, ta čas nam primanjkuje predvsem operativnih strokovnih kadrov. Narava dela v gradbeništvu je žal takšna, da se morajo tudi strokovnjaki seliti tja, kjer je posel. Zato je v tem poklicu velik osip.« Kakšne novosti bodo na sejmu, kateri novi razstavijalci? »Letos se je prijavilo kar precej novih razstavljalcev, ki bodo prvič sodelovali na sejmu gradbeništva. Tako bodo svoje izdelke razstavljali Jugovinil, Kikin-da, Gl K Kanjiža, Samot Arand-želovac, Uniš Sarajevo, Železara Sisak, Merkur Kranj, Železarna Jesenice, Poljoopskrba Zagreb, Komunala Kočevje, Helios, FIM Kanjiža, Standard operativa, Kovinarska Krško, Novolit, Papirnica Vevče in drugi. Z juga bo torej več novih razstavljalcev kot se jih je odjavilo. Tudi teh je namreč nekaj. Od novih bi omenil program železarn, ki bodo predstavile konstrukcije v gradbeništvu, spoznali bomo razne nove opečne gradbene materiale — zanimiveje namreč, daje pri sta- H Janez Erjavec, tehnični vodja Pomurskega sejma novanjski gradnji ponovno v modi opeka kot kritina in kot zidarska opeka.« Največji poudarek bo dan predvsem biomaterialom, katerim? »Biomateriali ali materiali iz naravne snovi so iz gline, lesa in podobnih materialov iz narave. Teh je precej več kot na prejšnjem sejmu, to pa je posledica • precej večjega povpraševanja po takih materialih. Ne moremo reči, da je za to kriva ekološka zavest, ampak predvsem izkušnje. Tudi stanovanjske zgradbe, ki so jih prej gradili iz betonskih blokov, sedaj gradijo iz opeke. Opeka popolnoma drugače vpliva na ozračje kot beton, zadrži toploto in jo oddaja, beton pa ne. Biološka (naravna) gradnja ne pomeni le, da gradimo z. biološkimi materiali, temveč tudi sam način gradnje predstavlja upoštevanje narave, naravnega okolja in pokrajine. Gradnja mora biti prila- gojena podnebnim in pokrajinskim značilnostim. Sejem bo torej dal poudarek gradnji.« Veliko zanimivega in koristnega bo slišati na spremljajočem strokovnem programu sejma? »Spremljajoči programje letos zelo bogat, ker zajema vsa aktualna področja gradbeništva. Zanimivo bo na primer posvetovanje Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije o stanovanju za jutri. To bo verjetno zanimivo predvsem za investitorje, stanovanjske skupnosti in druge. Aktualno bo tudi posvetovanje o računalništvu v gradbeništvu, ki je zelo obsežno. Računalnike uporabljajo v različnih etapah, na primer pri načrtovanju, programiranju opreme, govor pa bo tudi o razvoju metodologije in praktičnih izkušnjah. Zanimivo in za to območje aktualno bo posvetovanje o urejanju voda in prostora. Organizira ga Hidro-gea, namenjeno pa je kmetijcem, kmetom in načrtovalcem, saj bodo govorili o varovanju kakovosti in količine vode, prav tako o hidromelioracijah v okolju, saj smo po mojem tu šli že za dva koraka preveč naprej. Enostavno reguliramo in melioriramo zato, ker se za to zbira denar, pri tem pa ne upoštevajo možnih sprememb zaradi spremenjenega okolja. Grozi nam uniformirana dežela, zato je skrajni čas, da začnejo načrtovalci misliti na naravno okolje in gradnjo okolja prilagajati naravi, ne pa naravo prilagajati objektom. Pri tem je tehnika naredila celo pol koraka nazaj. Nekatere zadeve so dobro rešili, niso pa poskrbeli za posledice. Na primer: zadovoljivo smo rešili oskrbo s pitno vodo, ne pa tudi problema odpadnih voda, da bi jih znali tako izkoristiti, da bi se vrnile v naravo neškodljive.« Znanje iz tujine, tuje izkušnje lahko pri reševanju problemov veliko pomagajo. »Znanje iz tujine bomo lahko uporabili na posvetovaju o zbiranju, posredovanju in izmenjavi tehničnih in tehnoloških ter poslovnih informacij v gradbeni- štvu in industriji gradbenega materiala. Sodelujeta Cvetka Perc in strokovnjak iz tujine John Sanders z Electronic Data Interchange LTD iz Anglije. To je le en način pridobivanja tujega znanja, drugi je pridobivati čim več tujih razstavljalcev. Pri strojih in mehanizaciji nam jih še nekako uspe pridobiti, teže pa pri razstavah tehnologije in novih materialov, ki se ta čas uporabljajo v svetu. Sejem je namreč tudi odraz komercialnih interesov. Teh pa tujci v naši državi nimajo. Obratno pa so naši gradbinci zelo zainteresirani za tuja tržišča. Pomurski sejem je od lani vključen v skupnost Alpe-Jadran. Bo novo sodelovanje vidno že na gradbenem sejmu? »Vključevanje v skupnost Alpe-Jadran se na tem sejmu še ne bo opazilo. Smo pa že tokrat povabili iz teh dežel trgovce in izdelovalce gradbenih materialov, strojev in opreme, da obiščejo naš sejem in ga spoznajo. Najprej ga seveda morajo spoznati.« In kaj bo zanimivega za povprečne obiskovalce — vemo, da je to strokovni sejem —, kakšne bodo cene vstopnic? »Cena vstopnice bo 10 tisoč dinarjev, za skupine nad 10 ljudi dajemo 20 odstotni popust. Prav tako bodo mladi plačali le 5 tisoč dinarjev. Parkirnine tokrat ne bomo računali. Pričakujemo, da bodo sejem v velikem številu obiskali predvsem strokovnjaki, gradbeniki, investitorji in zasebni graditelji. Na prejšnjih štirih Betonarna, ki so jo uredili pred kratkim, je za dobro in hitro opravljanje gradbenega dela zelo pomembna. Foto: nj OBRAT GRADBENIŠTVO OBRTNE ZADRUGE 14. OKTOBER -ENKRATEN ZGLED SODELOVANJA DRUŽBENE ORGANIZACIJE IN OBRTNIKOV Razcvet radgonskega gradbeništva Pred desetletji je bil gornjerad-gonski Element med najmočnejšimi gradbenimi podjetji, lahko so se postavili celo pred Pomurje iz Murske Sobote. Časi so se spremenili — vse je namreč odvisno od ljudi, vodilnih v občini in skupnostih, ki čutijo potrebo, da obstoji v občini tudi gradbena organizacija. Če pa je tistim, ki F SODOBNA TEHNOLOGIJA IZDELAVE SUHIH MAL T IN STROJEV ZA NJIHOVO NANAŠANJE Lep zgled pravilne stanovanjsk^ gradnje so novi bloki na Tratah v Gornji Radgoni. Gradbeni material je v glavnem opeka, projektant pa je pri načrtovanju upošteval arhitekturo te pokrajine. Izvajalec del je PGP Ljutomer, bbp Foto: nj Dejavnost delovne organizacije GRADNJE — izdelava ometov za strojno ometavanje: TERMOFIX, TERMOIZOFIX, CEMENTNA MALTA C-83, CEMENTNI OBRIZG CO-85, KONČNI SLOJ B-85 in KZO — strojno ometavanje, — visoke in nizke gradnje, — strojne instalacije (vodovod, toplovod itd.), klimatizacije in prezračevanja. IZDELAVA — strojev za strojno nanašanje malt CENTROIZO-MAT 860 in CENTROIZOMAT 860-V — strojev za pihane plastične embalaže CENTRO-PLAST 1000 I, — iz_alkov iz nerjavečega materiala — procesna tehnika, — raznih kovinskih izdelkov (večnamenske kabine, jaklene posode itd.), — umetno kovaštvo. sejmih so obiskovalci prihajali iz vse Jugoslavije in dela Avstrije. Že sedaj imamo najavljenih precej skupin. Tako nas bodo obiskale vse srednje tehniške in gradbene šole iz Slovenije, veliko delovnih organizacij pa bo organiziralo strokovne ekskurzije z ogledom našega sejma. Nazadnje pa bo tudi kakšna gospodinja našla kaj zanimivega za vrt ali hišo, kajti ne bo manjkalo tudi opreme za stanovanja in pohištva.« Bernarda B. Peček Jože Tivadar, vodja obrata Gradbeništvo, ki spada v Obrtno zadrugo 14. oktober, si je izkušnje nabiral v gradbenem podjetju Pomurje. Foto: nj odločajo d naložbah v gradbeni štvu, vseeno, če bo izvajalec del iz radgonske ali druge občine, pa skoraj nujno sledi propad. To je seveda mnenje Jožeta Tivadarja, ki manj kot eno leto vodi obrat Gradbeništvo, ki ima korenine prav v Elementu. Verjetno bi kdo drug spet povedal drugačne razloge za propad Elementa. 1. 1. 1985 so gradbeni del nekoč uspešne organizacije priključili Obrtni zadrugi 14. oktober, drugo pa je prevzela Avtoradgona. Element je tako doživel neslaven konec, zadruga pa je imela dobljeno enoto za povzročitelja slabih rezultatov. Danes je položaj v obratu Gradbeništvo popolnoma drugačen. Opomogli so si predvsem po lanskem uspešnem poslpvamu, saj so opravili več velikih del. Obrat kot družbena organizacija organizira kompleten posel, pri izvajanju del pa vključujejo tudi obrtnike, kooperante Obrtne zadruge 14. oktober. V tem sodelovanju tudi vidijo uspešno prihodnost zase, zaenkrat pa je to tudi edinstven zgled tesnega sodelovanja družbenega in zasebnega sektorja. Jože Tivadar, gradbeni tehnik, je bil prej zaposlen na Pomurju (po daljšem prigovarjanju je sprejel delo na Obrtni zadrugi in prevzel vodenje Gradbeništva) in njegova usmeritev je: »Obrat želimo razviti do te mere, da bo zadostoval potrebam občine in da sredstva, ki so namenjena naložbeni gradnji, ne bodo več odhajala iz občine. To gornjerad-gonsko občino močno siromaši. Na tem področju bo potrebno nekaj narediti.« V vseh drugih občinah so organizirali lastna gradbena podje- tja, vse z namenom, da bi denar ostal doma, meni Jože Tivadar. V radgonski nekaj časa res ni bilo gradbenega podjetja, so pa zato bili sposobni domači ljudje, ki bi jih bilo potrebno samo organizirati. Obrat Gradbeništvo je danes sodobno opremljena organizacija, zaposlenih je trideset ljudi (v glavnem gradbeni kader, zidarji, tesarji, strojniki in šoferji), ker imajo samo proizvodno režijo, so bolj gibčni in prilagodljivi kot velike gradbene organizacije. Pred letom je delež gradbenih del znašal 3 odstotke celotne realizacije obrtne zadruge, konec leta 1988 pa že 10 odstotkov. To ie seveda zasluga večjih poslov, ki sojih dobili v drugi polovici lanskega leta. V minulih mesecih so tudi razvili lastno izdelavo betona v betonarni v bližini poslovnih prostorov na Tratah v Gornji Radgoni. To pa pomeni, da lahko dela hitreje opravljajo, saj jim ni potrebno čakati na beton iz drugih betonarn, ki jih imajo konkurenčne organizacije. Vse surovine za izdelavo (mešanje) betona dobijo v Komgradu Ljutomer cement pa vozijo iz Trbo-vlja. Čelotni avtopark so obnovili, in to z lastnimi sredstvi, ki so jih dobili za opravljena dela. Opremljeni so s tremi novimi kamioni, buldožerjem, avtom za prevoz betona, malim žerjavom in z veliko novega manjšega orodja. Največja investitorja njihovih del (vsaj do sedaj) sta delovni organizaciji Mura in Radenska. Tako so dobili naslednja večja dela: garaže za Komunalo v Gornji Radgoni, mrliška veža na radgonskem pokopališču, kotlovnica Mode v Gornji Radgoni, obnova poslovnih prostorov Mode, kotlovnica Mure v Ljutomeru (vodena je računalniško), v sklepni etapi pa ie obnova Ljubljanskega doma v Radencih. Prav tako pa pripravljajo izdelovanje manjših elementov iz prenapetega betona, za katere že imajo naročila. In seveda še vprašanje: kateri gradbeni material je najbolj zdrav? »Gradnja z opeko je prav gotovo bolj zdrava. Tu v Gornji Radgoni so že začeli graditi stanovanjske bloke z opeko, vendar nas jezi, da nam tukaj pred nosom gradijo bloke drugi, saj bi to zmogli tudi mi. Bodo pa v Radencih sedaj spet gradili betonski stanovanjski blok. Res je, da je gradnja z betonom nekoliko hitrejša in cenejša, vendar pa beton ni tako zdrav kot opeka.« V Obratu Gradbeništvo se zavedajo, da bo potrebno še veliko narediti (in se dokazovati), če hočejo doseči dovoli visoko raven kakovosti. Pridobiti bi morali tudi dva strokovnjaka gradbeništva, na ravni zadruge pa qrga: nizirati sposoben komercialni oddelek. Tako bi obrat res lahko skrbel za organizacijo dela. Bernarda B. Peček INŽENIRING — izdelava tehnične in tehnološke dokumentacije za gospodarske in druge objekte, naprave, napeljave in opremo vključno z izvajalskim inženiringom. MCL-50 EXPORT - IMPORT (Doljoopskrba ZAGREB Obiščite nas na gradbenem sejmu. ocEnTROvon gradbeništvo proizvodnja inženiring Informacije: 62230 Lenart, Kraigherjeva 19 a, poštni predal 56, telefon: (062) 721-221, telex: 33449 GPILE YU, telefax: (062) 721-123. Nudimo bogato izbiro gradbenih strojev in pripomočkov, kmetijsko mehanizacijo in motonavtiko. PRODAJAMO PO UGODNIH CENAH! STRAN 12 VESTNIK, 30. MARCA 1989 V PRODAJNEM SKLADIŠČU OPEKARNE PTUJ V GORNJI RADGONI PRODAJAJO VSE VEČ OPEČNIH IZDELKOV »CIMPRANE HIŠE SO BILE NAJBOLJ ZDRAVE« ... Tale napis bi bil lahko prav na vsaki hiši — revni ali pa še tako razkošni, bbp Foto: n j »Cimprane hiše so bile najbolj zdrave« . . . »Če bi sam še enkrat gradil hišo. bi jo naredil iz lesa in ne le iz opeke. Les je najbolj zdrav naravni material, poglejte samo te stare lesene hiše, ometane z blatom, kako dolgo so zdržale. Tudi po svetu, v Ameriki, skandinavskih deželah, gradijo veliko zasebnih hiš iz lesa. Seveda si oni to lahko privoščijo, pri nas pa bi verjetno prehitro zmanjkalo lesa, če bi hoteli vsi naenkrat stanovati in živeti Veselje je zidati s takole opeko v naravnem bivalnem okolju,« je pripovedoval Franc Rajter, vodja Prodajnega skladišča Opekarne Ptuj v Gornji Radgoni. Res je bila glavna tema najinega pogovora ponudba v njihovem prodajnem skladišču, pa spremembe v povpraševanju, novi izdelki in podobno, vendar sva govorila še o marsičem drugem. Opekarna Ptuj je zagrabila možnost prodaje v obmejnem mestu Gornja Radgona pred manj kot tremi leti. Radgonske opekar ne že nekaj časa ni bilo. Najprej so uredili prodajne prostore v prostorih prejšnje opekarne in Elementa. vendar so se kmalu preselili na sejmiščni prostor. Na pokritem razstavnem prostoru Poljoop-skrbe so si uredili pisarniške prostore. na zunanjem pa imajo vedno velike količine gradbenega materiala. Franc Rajter: »V betonu še pes crkne...« Upravičeno (ali pa tudi ne) se je pritoževal, da nimajo ustreznih prostorov za prodajo, saj morajo pred sejmom gradbeništva zalogo zmanjševati, namesto da bi jo zaradi možnosti večje prodaje še bolj povečali. Prav tako se morajo med poletnim kmetijsko-živilskim sejmom popolnoma izseliti, saj se takrat predstavlja Poljoopskrba, ki je lastnik razstavnih prostorov. Morali bi torej najti nove prostore, problem pa je, ker potrebujejo kar velike površine, misliti pa morajo tudi na promet tovornjakov in parkiranje osebnih avtomobilov. Seveda smo Franca Rajterja vprašali, zakaj Opekarna Ptuj ne poskrbi za lastne prodajne prostore, jih ne zgradi, saj ima gornje-radgonsko prodajno skladišče kar velik promet. Dobili smo odgovor, da bi bila Opekarna Ptuj, če bi našli primeren prostor, pripravljena graditi — vendar ni bil preveč prepričljiv. V prodajnem skladišču v Gornji Radgoni so zaposleni le trije delavci, pomagajo pa si še z enim viličarjem, medtem ko za prevoze poskrbijo šoferji Avtoradgone ali zasebniki. Tovornjaki so neprestano na poti, kar le dokazuje, da imajo velik promet. Prihodnji teden, ko bo sejem gradbeništva in gradbenih materialov, bodo normalno prodajali, le da bodo imeli — kot smo že omenili — manjše zaloge. Na razstavišču se bodo predstavljali v okviru skupne razstave vseh slovenskih opekarn. Če je bilo pred leti opeke preveč in so zaradi velikih zalog mnoge Ptujski Opekarni posel na prodajnem skladišču v Gornji Radgoni cvete. Viličar ima kar precej dela, bbp Foto: nj opekarne zaprli, pa je je sedaj premalo. Franc Rajter je na vprašanje. ali tudi pri njihovi prodaji opazijo, da je opeka vse bolj popularna. odgovoril: »Tudi mi opažamo, da ljudje vse več gradijo iz opeke, ne pa iz betona. V Sloveniji pa je opečnih izdelkov absolutno premalo, zato iščemo zaloge na Hrvaškem, v Lepoglavi, Virovitici in Bjelovarju. Tamkajšnja opeka je cenejša in enake kakovosti kot naša, vendar pa je prevoz vse dražji. Zato je vprašanje, kako dolgo se nam bo še izplačalo voziti opeko od tam. Pred leti so veliko opekarn ukinili, predvsem na Iju- bljanskem območju, najhujše pomanjkanje opeke pa se je pojavilo, ko so ukinili veliko opekarno v Kranju. Zato morajo našo opeko voziti v Kranj in Ljubljano, mi pa vozimo s Hrvaškega, ker je blizu. Tudi v severovzhodni Sloveniji so zaprli nekaj opekarn, na primer v Puconcih in tukaj v Gornji Radgoni.« Le kdo je mogel slutiti, da bo nekoč tako veliko povpraševanje po opeki, bi lahko rekli. Pred leti niso mogli prodati zalog v radgonski opekarni, sedaj pa mora za prodajo opeke skrbeti ptujska ope karna, ki jo vozi iz sosednje Hrvaške. Pričakovati je, da bo v prihodnje opeka vse bolj iskana, kajti že na letošnjem gradbenem sejmu je dan največji poudarek prav opečnim izdelkom, ki so poleg lesa najbolj zdrav in naraven material za bivalno okolje. V Prodajnem skladišču v Gornji Radgoni že od začetka prodajajo ves gradbeni material, od fasade do dimnikov. Tako Radgončanom ni treba več v sosednja mesta po ta material, velikokrat pa se zgodi, da so kupci tudi iz soboške, mariborske ali druge občine. Zadnje čase je zelo iskan nov izdelek iz Madžarske, to je madžarski strešnik, ki se od novomeškega razlikuje po tem, da je lažji in boljše kakovosti. Dajejo 50 let jamstva, prav tako pa zagotavljajo obstojnost barv. Graditelji vedo, kaj je dobro, zato po njem pogosto povprašujejo. Začeli so tudi prodajati betonske nosilce za plošče, ki jih izdeluje Stavbar. Očitno pa se je povečala prodaja . opečnih izdelkov. Po mnenju Franca Rajterja ima opeka veliko prednosti pred betonom, vendar so to projektanti (ali kdo drug) prepozno spoznali. Opeka je tudi njihov glavni vir dohodka, poleg tega pa prodajo veliko lesa za strešne konstrukcije (ki ga ni mogoče dobiti daleč naokrog), stavbnega pohištva in siporeksa. Slednji je zdaj zelo drag, saj stane kubik 450 tisoč dinarjev. In kakšne so cene opeke? Modula prodajo največ, saj se najbolj pogosto uporablja pri gradnji. Njegova cena je 3300 dinarjev, strešna opeka pa stane od 2400 do 2800 dinarjev. In kakšne so prednosti opeke po mnenju Franca Rajterja, ki jo prodaja vsak dan: »Ce se kupec odloči za opeko, je potrebno manj izolacijskih materialov. Ima zagotovljeno trajnost, prav tako pa bo bival na suhem. Zasebniki so itak vedno gradili v glavnem z opeko, medtem ko so dolga leta večino stanovanjskih blokov in drugih velikih stavb gradili iz betonskih plošč. Zato se je tudi prodaja opeke tako ustavila. Projektanti so pač hoteli hitre in poceni gradnje in v tistih časih je bilo z betonom to mogoče. Vendar pa je cena cementa medtem močno narasla, tako da je betonska gradnja sedaj zelo draga. Sicer pa je bolje, da se bo spet gradilo z opeko. Gradnja bo res trajala dlje, vendar bo živeti v takih zgradbah bolj zdravo. Pravijo, da v betonu še pes crkne, in to drži, ne?« Bernarda B. Peček Bager-nakladalnik Dolgoletne izkušnje pri izdelavi bagerjev-nakladalnikov smo strnili v koncept nove družine strojev. V letu 1988 obratuje na raznih gradbiščih v Jugoslaviji in drugod po svetu 2000 IMP-jevih bagerjev-nakladalnikov. Ta novi stroj je udoben, zanesljiv in učinkovit ter ima naslednje prednosti: IZKOPNI SISTEM: velike trgalne sile, obračanje 230°, mehanska izboljšava izkopne roke, večja izkopna žlica v osnovni izvedbi NAKLADALNIK: centralno postavljen, cilinder na lopati omogoča boljšo razporeditev obremenitve, večja hitrost praznjenja lopate, večje trgalne sile, večji kot iztresanja, povečana nosilnost lopate, večja preglednost pri delu, možnost ravnanja z nožem, vgrajenim na dno nakladalne lopate KABINA: nova izvedba, udobnejši sedež, učinkovito prezračevanje, zmanjšan ropot v kabini, ki je prek blažilnikov vezana na ogrodje in deluje kot samostojna enota, poleg tega obratuje stroj pri nižjem številu vrtljajev PODVOZJE baqerja-nakladalnika je modificirana industrijska različica .serijskega traktorja IMT 578 čiaar večje število rezervnih delov ustreza IMP-jevemu bagerju-nakladalmku. To velja tudi za motor PERKINS, kar poenostavlja predvsem zunaj Jugoslavije servisna popravila naših strojev 061/319644, telex 31652 yu_ --------------------------------- -—--------------Vw^kZ?iča 14 tel 041/441 632 - NOVI BEOGRAD, II. bulevar 107, tel. 011/141 433 - SKOPJE, Ivo Lola Ribar 72, tel. Dž Biiediča 27b' tel. 071 /523066 - TITOGRAD, Trg E. Kardelja 9, tel. 081 /13276- NOVI SAD, Bulevar Marxa i Engelsa 5, tel. o!l /S SP^T S 19, tel. 058/524111 - NIŠ, Veljka Vlahoviča 27, tel. 018/335097 M GRADBENEM SEJMU V GORNJI RADGONI NAS OBIŠČITE NA ODPRTEM PROSTORU PRED HALO A! VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 13 HQ OPEKARNA ZZZS PRAGERSKO BOGATA IZBIRA STAVBNEGA POHIŠTVA 62331 PRAGERSKO, Ptujska cesta 37, tel. (062) 817 100 • okna INO-M okna kombivak • okna VO polkna GN komarniki • sobna vrata, masivna' sobna vrata, vezana vhodna vrata MD STROPNI POLNILEC Dimenzija: 250 x 380 x 160 mm JUS: B.D1.030 Masa: 9,5 kg Poraba za 1 m2 stropa — 8 korr POROLIT 12 CM Dimenzija6250 x 120 x 295 mm JUS: B.D1.022 Masa: 5 kg Poraba za m2 zidu 14 kom omarice z roleto IROS garažna vrata MD, dvokrilna garažna vrata, dvižna (z daljinskim upravljanjem) • okviri za stransko svetlobo ali nadsvetlobo / 9J tehnostroj Prešernova 40, 69240 Ljutomer, tel. (069) 81 615, 81 635 KOTALNI PREKUCNIK TAM 260 TEHNIČNI PODATKI: — lastna teža vozila — nosilnost — dovoljena skupna teža — volumen zaboja, 11000 kg 15000 kg 26000 kg max. 15 m3, 20 m3, 25 m3 Poleg kmetijskega programa izdeluje TEHNOSTROJ tudi opremo za komunalne storitve: — samonakladalce za prevoz odpadkov — sesalnike za čiščenje ulic in parkov — in cisterne za sodobno gnojenje v zemljo z gnojevko sozd združena gradbena podjetja giposs ljubljana,o.soL o. jugoslavija V okviru GIPOSS-a se na sejmu predstavljajo naslednje delovne organizacije: SGP GRADBINEC Kranj GIP INGRAD Celje GIP PIONIR Novo mesto GP STAVBAR Maribor MP INSTALACIJA Ljubljana GRADBENI FINALIST Maribor ING INŽENIRING Ljubljana GIPOSS gradi stanovanjska naselja s spremljajočimi objekti, turistične, poslovne in industrijske objekte. Združene delovne organizacije so prav tako uspešne pri gradnji mostov in drugih objektov nizkogradenj, razpolagajo pa tudi s kapacitetami za instalacijska in zaključna dela. Svoje zmogljivosti in doma pridobljene reference GIPOSS uspešno angažira tudi v tujini. Po uspešni graditvi stanovanj v Alžiriji, gradimo hotel Hilton v turškem mestu Mersin, veliko poslovno zgradbo v Varšavi, imamo pa tudi več gradbišč v ZR Nemčiji. Aktivnosti za pridobitev del v tujini pa se še nadaljujejo. Več kot štiridesetletno uspešno delo združenih delovnih organizacij GIPOSS je porok investitorjem za dobro izvedbo del tudi v prihodnje. Ljubljana, Dvorakova 5, po 551 telefon: 061-315-544, telefaks: 061-326-641 teleks: 32232 giposs yu VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 14 ^AKTUALNO V TELESNI KULTURI BNM MIM . Pomemben jubilej 1 športnega sodelovanja I E lendavski občini letos praznujejo pomemben jubilej — pe- tindvajset let uspešnega sodelovanja s športniki Madžarske. Ob I prvem gostovanju kegljalcev lendavske Nafte v Nagvkanizsi in ob takratnih težavah zaradi zaprte meje naših sosedov najbrž ni nih- * če pričakoval, da se bo to obmejno sodelovanje tako razširilo, kot je danes. Res je sicer, da je moralo preteči pet let. da je športno | sodelovanje zajelo celotno žalsko županijo, in celo deset let. da je I prišlo do prvih srečanj s porabskimi Slovenci v Monoštru. Danes M ni več nobenih ovir in športna srečanja so postala sestavni del ži- I vljenja ljudi ob jugoslovansko-madžarski meji. Komisija za mednarodni šport, ki deluje pri Telesnokulturni g skupnosti občine Lendava, se vsako leto dogovarja z Uradom za šport in telesno kulturo v Zalaegerszegu ter z oddelkoma za šport “ Ipri mestnih svetih v Lentiju in Monoštru za število in zvrst športnih srečanj. Najbolj razširjena so nogometna srečanja — teh je I bilo lani 16. medlem ko naj bi jih bilo letos kar 32. Potem so tu B srečanja v rokometu, kegljanju, judu in šahu. Vse bolj privlačna B pa so tudi srečanja v malem nogometu. IV lendavski občini ocenjujejo, da imajo vse možnosti za po- n glabljanje športnega sodelovanja, seveda v okviru finančnih mož- B nosti. saj je to obojestranski interes. To tembolj, ker se zavedajo, I da prav športna srečanja prispevajo pomemben delež k dobrim " sosedskim odnosom, prijateljstvu in sožitju ljudi ob meji. Feri Maučec ---JUDO----------------------------------- V Lendavi 290 judoistov ŠŠD Mladost iz Lendave je bilo organizator mednarodnega pionirskega in mladinskega tekmovanja v judu za pokal Lendave. Sodelovalo je 290 judoistov iz Madžarske (Lenti in Zalaegerszeg), Hrvaške in Slovenije. Prišli so tekmovalci iz 17 klubov. V zelo močni konkurenci so se uveljavili nekateri pomurski tekmovalci. Pri pionirjih sta bila najuspešnejša Sobočana Cikajlo v kategoriji do 50 kg in Mazouzi v kategoriji do 55 kg, saj sta zasedla prvi mesti. Tretja mesta so v svojih kategorijah zasedli: Cuk in Šeruga iz Murske Sobote ter Novak iz Lendave. Šesti so bili: Vehab in Djurov iz Murske Sobote ter Bohar iz Lendave. Najuspešnejši pomurski tekmovalec pri mladincih je bil Vrbančič iz Ljutomera, ki je zmagal v kategoriji do 64 kg. Breznik iz Lendave pa je bil v kategoriji do 59 kg drugi. Gjerkeš iz Ljutomera je bil tretji, Brozovič in Kos iz Murske Sobote peta, Štotl in Vehab iz Murske Sobote pa deseta. Ekipno je zmagal Samobor pred Lendavo, Čakovcem, Ljutomerom in Jesenicami. -p Kos ---ROKOMET-------------------------------- Uspeh Bakovčanov v Kranju Rokometaši Bakovec, ki so dobro štartali v drugi del tekmovanja v prvi republiški ligi, so tudi po tretjem kolu neporaženi. Na gostovanju v Kranju so namreč igrali s Preddvorom 19:19. Junak srečanja je bil vratar Božič. Strelri za Bakovce:Kozelj 6, Horvat, Smodiš, Lovenjak in Katona po 3 ter Želodec L V naslednjem kolu gostujejo Bakovci v Črnomlju. Rokometašice Polane, ki so igrale tekmo v Murski Soboti z ekipo Itasa iz Kočevja, pa so zopet ostale praznih rok. Gostje so namreč zmagale s 25:22. Strelke za Polano: S. Hozjanova 11, Vugrinčeva 5, Šerne-kova 3, Lackovičeva, M. Hozjanova in Laslova po L V naslednjem kolu igra Polana z Branikom v Mariboru. ---ODBOJKA -----—------------------------- Slab dan za domačine V osemnajstem kolu prve republiške moške odbojkarske lige je Fužinar z Raven v Križevcih premagal Agroplod Ljutomer s 3:2. Z malo sreče bi lahko zmagali tudi Ljutomerčani, saj se je odločilni set končal s točko razlike. V naslednjem kolu igra Agroplod Ljutomer z Granitom v Slovenski Bistrici. Rokometaši Partizana Videm ob Ščavnici. Stojijo od leve: Šijanec, Kocmut, Križman, vrbnjak, Ajlec in Dežman (trener). Čepijo: Trbuc, Roškar, Bratkovič in Šafarič. Foto: J. Rožman ---KOŠARKA Pomurje za las ob finale V Slovenskih Konjicah je bil polfinale tekmovanja pionirjev v okviru festivala pionirske košarke. Pionirji Pomurja so premagali Mozirje s 83:54 jn izgubili s Cometom 66.67. Najboljši strelci pri Pomurju: Žunec 45, Gomboc 34 Gonter 22 in Gomboši 19. Mladi košarkarji Pomurja so tako le za točko izgubili srečanje, in tako tudi igranje v finalu. Sicer pa je tudi peto mesto v Sloveniji lep uspeh. . V Šoštanju pa je bilo polfinalno tekmovanje pionirk Ekipa Pomurja je premagala Hrastnik s 40:30 in izgubila s Šaleško z 32:51 ter zasedla drugo mesto. Najboljše strelke pri Pomurju: Malačičeva 23, Vidova 14 in Haklova 10. Zamujena priložnost V predzadnjem kolu tekmovanja v prvi republiški zenski košarkarski ligi so Sobočanke zamudile priložnost, dai se z zmago poslovijo od domačega občinstva in P™e rePub^^ ge Čeprav so nastopile brez Kolarjeve, bi lahko tudi zmagale, žal pa sta morali prehitro z igrišča Broderjeva m Borčeva kar je bilo usodno. Zmagale so košarkarice Mengša s 74.50^ Strelke za Pomurje: Borčeva 17, Droži nova 15, Breziceva 8 Bro-derjeva 4 Malačičeva, Friškičeva in Ciganova po 2. V zadnjem kolu igra Pomurje z Ilirijo v Ljubljani. «r Stefan Cigan — mednarodni mojster —ŠAH----------------- Lendavčani boljši od Radgončanov V tekmovanju za pokal maršala Tita so šahisti Zlatoroga iz Lendave premagali Radgono s 3,5:0,5 točke. Zmage za Lendavo so dosegli: Gaber, Gerenčer in Žilavec, remiziral pa je Božič. Pol točke za Radgono pa je dosegel Zver. Mladinci Lendave pa. so premagali Radgono z 2:0. Zmagala sta Ivanec in Gruškov-njak. J. G. Turnir v Veliki Polani V nedeljo, 2. aprila 1989, bo ob 9.30 v bifeju Zver v Veliki Polani šahovski turnir. Pravico nastopa imajo 4-članske ekipe. Prve tri bodo prejele nagrade. V Gleisdorfu v Avstriji je bil mednarodni šahovski turnir. Med 12 šahisti je sodeloval tudi Štefan Cigan s Kapca in odlično zaigral. Dosegel je pet zmag in 6 remijev ter brez poraza zbral 8 točk. To pa je bilo dovolj, da je naposled tudi uradno postal mednarodni mojster. To je prvi pomurski šahist, ki si je pridobil ta naziv. jg --KOŠARKA-------------- Zmaga Sobočanov V zaostali prvenstveni tekmi za razvrstitev v drugi republiški moški košarkarski ligi je Pomurje v gosteh premagalo Podbočje s 95:90. Strelci za Pomurje: Juterš-nik 43, Banič 24, Roškar 11, Kle-mar 9, Kerčmar in Belič po 2. V zadnjem kolu igra Pomurje L aprila ob 13.30 s Slovanom B. Pokalne tekme Nafta:Crenšovci 2:1 Mladost:Bistrica 3:1 Dokležovje:Veržej 0:2 Čarda:Hodoš 4:1 Ižakovci:Rakičan 3:1 --K AJ AK-KANU---------------- Začetek tekmovalne sezone Eno izmed prvih letošnjih pomembnejših tekmovanj za kajakaše in kanuiste na divjih vodah pri nas je bilo nedeljska preizkušnja na reki Savi, ki jo je organiziral KK klub Rašica iz Ljubljane. Tekmovalci BD Mura Krog so se udeležili tekmovanja v spustu (Medvode—Tacen), in sicer brez njihovega trenutno najboljšega člana Štefana Varge, ki je na tekmovanju za svetovni pokal na Korziki. Zvedeli smo, da je na prvi tekmi zasedel 39. mesto (med 100 najboljšimi člani z vsega sveta). V Ljubljani pa sta bila najuspešnejša Vereš—Marič, ki sta v kategoriji C-2 člani osvojila L mesto, Simon Kovačič pa si je med mladinci v kajaku enosedu priveslal 3. mesto. Škoda, da so zaradi sptista čolna diskvalificirali pionirja Simona Horvata, ki je v svoji konkurenci imel najboljši čas in bi torej osvojil L mesto. Kajakaši in kanuisti iz Bistrice pa so nastopili na sobotnem tekmovanju v slalomu, kjer se je v dokaj močni mednarodni konkurenci (okrog 180 tekmovalcev) najbolje odrezal Egon Krampač, ki je v kategoriji K-l pionirji zasedel 9. mesto. J. G. RAZPORED TEKEM I. MNL Murska Sobota pomlad 1989 XII. kolo, 2. 4. 89 Šalovci:Ižakovci Radgona: Rogašovci Čarda:Bratonci Gančani :Tromejnik Puconci: Rakičan Ljutomer :Tešanovci Puconci :Carda Lj utomer: Radgona Tešanovci :Ižakovci Rakičan :Rogašovci Tromejnik:Bratonci XVIII. kolo, 14. 5. 89 Šalovci :Tromejnik Bratonci: Rakičan Rogašovci Tešanovci Ižakovci :Ljutomer Radgona : Puconci Čarda:Gančani XIII. kolo 9. 4. 89 Ljutomer:Salovci Tešanovci :Puconci Rakičan :Gančani Tromejnik:Čarda Bratonci :Radgona Rogašovci :Ižakovci XIV. kolo, 16. 4. 89 Šalovci :Rogašovci Ižakovci :Bratonci Radgona Tromejnik Čarda:Rakičan Gančani Tešanovci Puconci :Ljutomer XV. kolo. 23. 4. 89 Puconci :Šalovci Ljutomer:Gančani Tešanovci :Čarda Rakičan :Radgona Tromejnik: Ižakovci Bratonci: Rogašovci XVI. kolo, 27. 4. 89 Šalovci: Bratonci Rogašovci Tromejnik Ižakovci: Rakičan Radgona Tešanovci Čarda:Ljutomer Gančani :Puconci XVII. kolo, 7. 5. 89 Gančani :Šalovci XIX. kolo, 21. 5. 89 Čarda:Šalovci Gančani :Radgona Puconci :Ižakovci Ljutomer:Rogašovci Tešanovci :Bratonci Rakičan Tromejnik XX. kolo, 28. 5. 89 Šalovci :Rakičan Tromejnik Tešanovci Bratonci :Ljutomer Rogašovci: Puconci Ižakovci :Gančani Radgona :Carda XXI. kolo, 4. 6. 89 Radgona šalovci Čardadžakovci Gančani :Rogašovci Puconci :Bratonci LjutomerTromejnik Tešanovci :Rakičan XXII. kolo, H. 6. 89 Šalovci Tešanovci Rakičan :Ljutomer Tromejnik :Puconci Bratonci :Gančani Rogašovci :Carda Ižakovci :Radgona —AEROKLUB MURSKA SOBOTA-------- Zaživela modelarska sekcija Soboški aeroklub je v preteklem letu kljub nekaterim težavam uspešno uresničil programe v jadralni, padalski, motorni in modelarski sekciji. V jadralni sekciji, kjer sodeluje 12 pilotov, so dosegli nekatere vidne tekmovalne rezultate. Na republiškem tekmovanju v motornem rallyju v disciplini točnost pristajanja so namreč zasedli prvo mesto, v skupni uvrstitvi pa šesto (Vogrin in Pfeifer). Na zveznem tekmovanju (memorial zg. pilotov) je Miloševič zasedel prvo mesto v disciplini točnost pristanka, v disciplini opazovanja pa je bi! Vogrin tretji. Na jugoslovanskem motornem rallyju je posadka Vogrin— Pfeifer zasedla štirinajsto mesto. Poleg tega pa so se pomurski piloti izkazali še na nekaterih drugih tekmovanjih. Jadralna sekcija združuje 42 jadralnih pilotov. Letos so pridobili 7 novih. Na republiškem tekmovanju na Ptuju je Kramberger zasedel šesto, Pfeifer pa deveto mesto. Na državnem prvenstvu v Lescah pa je bil Kramberger štiriintrideseti. V padalsko dejavnost je bilo vključenih 7 padalcev, od tega 4 z dovoljenji. V tekmovalnem delu niso dosegli vidnejših rezultatov, kar je povezano s pomanjkanjem potrebnega letala in padal. Na tekmovanju v Paračinu je Vidovič zasedel drugo mesto. V zadnjem času je zaživela modelarska sekcija, v katero so vključeni modelarji iz soboške prve in tretje osnovne šole. Ti so se uveljali na raznih tekmovanjih v Novi Gorici in Slovenskih Konjicah, kjer so zasedli prva mesta. To so ugotovili na občnem zboru kluba. Za novega predsednika so izvolili Draga Žižka. ----NAMIZNI TENIS-------------------------------- Dobre igre in uvrstitve Na tradicionalnem, letos že 17. Kajuhovem memorialu je nastopilo v vrhunskem delu tekmovanja čez 250 igralcev in igralk iz vse Jugoslavije, med njimi vsi najboljši slovenski in hrvaški igralci. Sobočani so ob dobrih igrah dosegli nekaj zelo dobrih uvrstitev, še zlasti Gašič ter ekipi mladincev in članov. V članski ekipni konkurenci je prva ekipa Sobočanov (Gašič, Kuzma) v polfinalu izgubila z zmagovalcem tumiija, državnim prvakom Vjesnikom iz Zagreba z 0:3, v borbi za tretje mesto pa s prvoligašem Metalcem iz Osijeka z 2:3, pri čemer je Gašič dobil obe posamezni partiji, in tako zasedla v močni konkurenci zelo dobro četrto mesto. Druga ekipa (Unger, Žitek) je izgubila v drugem kolu z Industrogradnjo z 1:3. Ekipa mladincev (Ori, Rihtarič), je v polfinalu izgubila z zmagovalcem Olimpijo z 0:3, v borbi ža tretje mesto premagala drugo vrsto Olimpije s 3:2, druga ekipa Sobote (Kus, Župa-nek) pa je v četrtfinalu izgubila z Lokomotivo iz Vinkovcev z 1:3. Izreden uspeh je v posamezni konkurenci članov dosegel Gašič, ki je v četrtfinalu premagal nekdanjega državnega reprezentanta Vecka z 2:1, v polfinalu izgubil z zmagovalcem tumiija Atikovičem (Industrogradnja) z 1:2, v tretjem setu na razliko, in v borbi za tretje mesto premagal Žirovnika (Metalec) z 2:0, ter bil najbolje uvrščeni slovenski igralec, edini, ki seje uvrstil med četverico. Pohvalo zasluži tudi Unger, kije v osmini finala presenetljivo premagal verjetno prvega favorita turnirja, tri leta državnega mladinskega reprezentanta Karko-viča (Vjesnik) z 2:0 in nato izgubil s klubskim tovarišem Gaši-čem z 1:2. Kuzma je izpadel v osmini finala po nepričakovanem porazu z Belužičem (Radnik) z 1:2. Med mladinci se je Rihtarič uvrstil med osmerico, potem pa brez pravega odpora izgubil z Djukičem (Lokomotiva) z 0:2. Ori se je uvrstil med najboljših 16 in potem izgubil z najboljšim slovenskim mladincem, državnim mladinskim reprezentantom Ignjatovičem (Olimpija), po dobri igri in veliki borbi z 1:2. Drugi Sobočani pa so izpadli že v predtekmovanju. M. U. ----ŠAH------------------------------------------ Občinsko prvenstvo Na občinskem tekmovanju pri mlajših pionirjih je zmagal Horvat (D. Sumenjak Murska Sobota) pred Banfijem (Puconci) in Vira-gom (Beltinci), pri starejših pa Kelemen (D. Šumenjak) Murska Sobota pred Jerebicem in Bakanom (oba Beltinci). Pri mlajših pionirkah je bila najboljša Jerebičeva (Beltinci) pred Maričevo (E. Kardelj) Murska Sobota in Remsovo (G P), pri starejših pa Maričeva (E. Kardelj Murska Sobota) pred Mertukovo in Srakovo (obe Beltinci). Na hitropoteznem turnirju za mladince, ki ga je pripravilo ŠD Radenska Pomurje, je med 27 tekmovalci in tekmovalkami zmagal Alen Kelemen pred Petrom Kelemenom in Petrom Lipičem. ŠD Radenska Pomurje bo imelo občni zbor v torek, 4. aprila 1989, ob 18. uri v hotelu Diana v Murski Soboti. Motokros v Sotini AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote bo na 1000 metrov dolgi progi v Sotini na Goričkem pripravilo v nedeljo, 9. aprila, ob 14. uri prvo letošnjo dirko v Pomurju v motokrosu. V Sotini bo namreč prva dirka za republiško člansko prvenstvo v kategoriji do 80 ccm ter za pionirje, ki bodo vozili z motorji do 50 in 80 ccm; razdeljeni bodo v tri kategorije. $ ---KOŠARKA----—------------------------- v Prvi Šerugov memorial V Murski Soboti je bil prvi košarkarski memorial Jožeta Šeruge, dolgoletnega trenerja soboških košarkaric. Pomerili sta se ekipi Pomurja in Veterank. Zmagalo je Pomurje s 57:30. Najboljše strelke: Bore 19, Kolar 9 in Cer 8 za Pomurje ter Benko 10, Kardoš in Flegar po 6 za Veteranke. ----KEGEI ANJE------------------------ Radenska prvak V zadnjem kolu druge republiške moške kegljaške lige je Radenska doma premagala Slovenj Gradec s 5054:4720 podrtimi keglji. Za Radensko so igrali: Šalamon, 786, Horvat, 789, Drvarič, 812, Kučan, 883, Kovačič, 885, in Steržaj, 899 podrtih kegljev. Radenska .je tako postala prvak in se uvrstila v prvo republiško ligo. VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 15 FERROMOTO g? TERMIKA Vrhunska toplotna tehnika TEHNOLOGIJA: FERROTHERM OLYMP — FERROTHERM GREJMO SE TOPLOVODNI KOTEL Z BOJ VERJEM 29 do 139 kW CENEJE Trajnožareči toplovodni Kljub vse mogoči mehanizaciji so še vedno marsikje primorani, da takole poprimejo za motike. Za dobro kapljico pač mora preteči dosti znoja. Pridne ženske smo odkrili na obrobju radgonske občine — seveda v Slovenskih goricah. bbp Foto: NJ Program, za katerega se je vredno bojevati Tako je označil teze o prenovi Zveze komunistov Slovenije eden od članov predsedstva O K ZKS Ljutomer na seji, na kateri so obravnavali omenjeno gradivo. Sicer je res, kot so ugotovili na seji, da izhodišča in teze, ki so na voljo, še ne dajejo popolne slike in prihodnosti Zveze komunistov, saj so presplošne in premalo definirane, poleg tega pa bi bilo določene točke potrebno podrobneje predstaviti in analizirati, kljub temu pa je v njih že do- POMURSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO Skrb za otroka je prva naloga naše družbe, se posebej pa so je potrebni mali bolniki in prizadeti otroci. Približno dva promila otrok obolevata za cerebralno paralizo. V Sloveniji je zanje organizirana strokovna pomoč prek pediatrične klinike in po posameznih regionalnih zdravstvenih centrih, kjer je tudi organizirana posebna fizioterapija. Pomoči pa niso potrebni le otroci, ampak tudi njihovi starši, saj taki otroci potrebujejo večjo skrb in nego. Prav zato v Sloveniji delujejo društva za cerebralno paralizo, ki so združena v zvezo. Lani marca je bilo tako društvo ustanovljeno tudi v Pomurju. Društvo je tisti kraj, kjer se srečajo starši prizadetih otrok, se pogovorijo o svojih problemih in težavah, se sprostijo in zvedo za svoje pravice. Pomursko društvo za cerebralno paralizo pa si je zadalo tudi s precej nalog, ki jih lahko strnemo v naslednje: vodi in pomaga staršem, pripravlja strokovna svetovanja ter organizira letovanja za otroke in starše. Že lani so organizirali letovanje za deset otrok in njihove starše s strokovnim vodstvom. Društvo šteje petdeset članov, in ker so vanj vključeni otroci ter njihovi starši ali drugi (za katere imajo evidenco), si želijo, da bi se jim pridružili tudi vsi, za katere ne vedo, da obolevajo za to boleznijo, ter njihovi svojci. Tajnica društva je na Zavodu za socialno medicino in higieno, žiroračun društva pa je 51900-620-203. mh •-MURSKA SOBOTA------ 15 let Magnetov Ponedeljkov večer je v diskobaru hotela Diana izzvenel dokaj slavnostno. Člani sedanje sestave ansambla Magnet iz Murske Sobote so povabljenim predstavili svojo najnovejšo kaseto, ki ima naslov Oženil se bom. To je njihova druga samostojna kaseta, na kateri je že nekaj uspešnic. Predstavitev kasete pa so povezali tudi s praznovanjem 15-letnice ansambla. Seveda se je sestav Magnetov v teh petnajstih letih večkrat spremenil. Kot je zbranim povedal sedanji vodja Jože Ružič, se je v njem izmenjalo 21 članov. V sedanji zasedbi — poleg vodje so v njem še: pevec Miha Balažič, klaviaturist Boris Vučkič, bobnar Vlado Mičev in kitarist Branko Sapač — pa delujejo šele dobra tri leta. V tem času so dosegli nekaj pomembnih uspehov: številne turneje po ožji in širši domovini, gostovanja v tujini (omenimo naj lanskoletno turnejo po Avstraliji), izdali so eno samostojno kaseto, ki je postala srebrna (Bodi srečna Julija), sodelovali so pri kaseti Naj, naj, naj III in IV. Magneti so v svoji dolgoletni karieri spremljali številne znane pevce, zadnje čase pa se najbolj družijo z Nedo Ukraden. Kot so povedali v soboto zvečer, pa bi radi s takšno prakso počasi prenehali, saj imajo druge načrte. V letošnjem letu jih ponovno čaka naporna turneja v Avstralijo pa še kam drugam. Sobotne slovesnosti so se poleg povabljenih gostov, med njimi je bilo precej glasbenikov, predstavnikov Založbe kaset pri RTV Ljubljana in drugih, udeležili tudi številni prejšnji člani ansambla Magnet. Prav je, da njihov glas daleč seže, saj so s trdim delom ustvarili ime enega najboljših ansamblov v Sloveniji. Javna predstavitev kasete bo v soboto, 1. aprila v disku Super Li. Dušan Loparnik Skupinska slika (vendar brez gospe) vseh ustvarjalcev najnovejše kasete ansambla Magnet Oženil se bom, ki so se udeležili tudi uradne predstavitve v hotelu Diana. O ZAPOSLOVANJU OBČINSKI PROGRAM Tudi v Sloveniji se v zadnjem času zapirajo vrata za iskalce zaposlitev. Ob koncu minulega leta ni moglo dobiti dela okrog 25.000 prijavljenih kandidatov. Kaj lahko se zgodi, da se bo ta številka letos povzpela na okrog 30.000, kar bi predstavljalo 3,5-odstotno nezaposlenost. Žal skupnosti za zaposlovanje ne morejo odigravati dovolj aktivne vloge pri reševanju problemov nezaposlenosti, ker smo jih v glavnem razvili le kot, admini-strativno-tehnični aparat, ne pa kot dejanske strokovne službe, ki bi lahko vodile aktivno politiko zaposlovanja. Predvsem pa nima v ta namen dovolj sredstev za spodbujanje razvoja, za ustvarjanje novih delovnih mest, in tako tudi ne odločujoče vloge pri razvojnih programih. Problemi pa se bodo še bolj zaostrili, ker je v volj nakazana razvojna pot te organizacije. Vprašanje, ki je bilo najpogostejše, pa je— kako doseči prenovo te nekdanje avantgarde delavskega razreda. Dejstvo je, da ima večina današnjih zvez, ki tvorijo izhodišče pluralističnega gibanja v Sloveniji, tudi programe, ki so si zelo podobni. Človek, ki se bo moral odločati o enem ali drugem, pa je postavljen pred dilemo, za kateri program naj se odloči. Zveza komunistov bi si morala najti nekaj, kar jo bo ločilo od drugih programov, nekakšno rdečo nit, ki jo bo vtkala kot izhodišče za boj med enakopravnimi zvezami. Le dosledna uresničitev tega programa in ponovno pridobljeno zaupanje ljudi jo bo zopet postavilo v vlogo vodilne družbenopolitične organizacije. Da pa bi v občini Ljutomer našli tisto, kar bo v programu ZK drugačno, bodo o prenovi spregovorili na najrazličnejših ravneh. Vse skupaj pa bo sodilo tudi v sklop priprav na program-sko-volilne seje OO in OK ZKS Ljutomer ter kongresov ZK Slovenije in Jugoslavije. D. L. Gornji zveneči napis je pred dnevi vabil Lendavčane na javno tribuno, na kateri naj bi spregovorili o problemih narkomanije v njihovem kraju. Na žalost pa so prostori srednješolskega centra v Lendavi bolj samevali. Ni bilo velikega odziva, ne med mladimi ne med povabljenimi strokovnjaki oziroma inštitucijami, ki se neposredno ali vsaj posredno ukvarjajo s temi vprašanji. Tako so prišli le predstavniki antipro-hibicionistične zveze in lendavskega Centra za socialno delo. Javna tribuna se je tako spremenila v predavanje. Slavca Gorjupa, ki je predstavil delo anti-prohibicionistične zveze. Le-ta je bila ustanovljena decembra v Mariboru na pobudo študentskega lista Katedra in obeh univerzitetnih konferenc, mariborske in ljubljanske. To tudi ni čudno, saj sta pri nas predvsem ti dve mesti nekakšno središče narkomanov. In njihovo število nenehno narašča. O vsem tem pa smo v naši družbi še vedno premalo seznanjeni. Nekako se vse, kar je povezano s problemi narkomanije, preveč skriva pred javnostjo in tako tudi ni pravega poznavanja problemov, ki so povezani z uživanjem drog pri nas. Zato si je antiprohibicionistična zveza zadala nalogo, da spodbudi razpravo o teh vprašanjih v vseh sferah družbe, pa tudi v družini. Kako velik je sploh dandanes problem narkomanije pri nas? Po nekaterih predvidevanjih naj bi v Sloveniji kadilo marihuano (vsaj občasno) 50.000 ljudi. Vendar pa so to le neuradni podatki, Sloveniji od 90 do 150 tisoč pod-zaposlenih delavcev (presežka), je med drugim omenila predsednica Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije Jožica Puhar na regijskem posvetu o problematiki zaposlovanja in brezposelnosti v Pomurju, ki so ga pripravili minuli petek v Murski Soboti. Žal je v Pomurju stanje na tem področju najbolj skrb zbujajoče, saj je več kot 8 odstotkov slovenske neza- Pomlad je prikorakala s hitrimi koraki. Parki so polni otroškega vrišča, nekateri gostinci so že razstavili svoje mize, začela se je sezona kolesarjenja in še kaj. Prav prijetno je takole mežikati v soncu. nj TEKMOVANJA MLADIH S PODROČJA SLO IN DS Regijsko tekmovanje bo v ljutomerski občini V tem šolskem letu proslavljamo 40-letnico vzgoje, izobraževanja in usposabljanja mladine za obrambo in zaščito. V okviru tega jubileja bodo tudi letos tekmovanja mladih v znanjih s področja SLO in DS. Tekmovanja MLADI V SLO IN DS so vsakoletni manifestitivno delovni prikaz usposobljenosti mladih na področju zaščitnih, samozaščitnih in obrambnih nalog. Šolska tekmovanja naj bi bila v drugi polovici marca ali začetku aprila, občinska v aprilu, regijska v prvi polovici maja, republiška pa v drugi polovici. Tekmovanja organizirajo pripravljalni odbori pri koordinacijskih odborih za SLO in DS pri SZDL. Na seji koordinacijskega odbora za »Narkomanija z antiprohibicionistično zvezo ali brez nje« saj je premalo natančnih analiz, ki bi se interdisciplinarno ukvarjala s temi vprašanji. Vse se preveč pušča stihiji, ukrepa pa se le ob kaznivih dejanjih. Žaradi tega bo potrebno motivirati strokovno javnost, različne inštitucije, pa tudi mladinsko organizacijo, da se bolj poglobljeno posvetijo tem problemom. Zatiskanje oči pred resnico namreč ne vodi nikamor. Določeni premiki so bili v zadnjih mesecih že narejeni. Na Inštitutu za kriminologijo so se lotili nekaterih analiz, poleg tega je že v pripravi simpozij, na katerem bodo strokovnjaki razpravljali o problematiki narkomanije pri nas. Kmalu bodo pripravili tudi anketo študenti, ki naj bi pokazala, kako oni gledajo na uživanje drog. In zakaj se še zavzema anti-prohibicijska zveza? Kot pove že njeno ime, nasprotuje prohibiciji. Po njihovem mnenju s tem, da so droge prepovedane, ne rešujemo tega problema. Seveda si dandanes še ne moremo privoščiti, da bi droge pri nas legalizirali, toda to bi moral biti dolgoročni proces. Boriti se je treba za kontrolo, ki ne bi temeljila le na represivnih ukrepih. Naše rezerve pa so predvsem v metodah zdravljenja narkomanov in v seznanjanju ljudi, predvsem mladih, v kako nevarno avanturo se spuščajo ko posežejo po mamilih. poslenosti ravno pri nas. V soboški občini se ta stopnja bliža celo 12 odstotkom, saj vse kaže, da bo število nezaposlenih naraslo na čez 4.000 v Pomurju oziroma na več kot 2.000 v občini Murska Sobota. O tem je v torek razpravljal tudi soboški izvršni svet, ki je menil, da je treba biti močno plat zvona, predvsem pa pripraviti in sprejeti občinski program za reševanje problemov. V ta namen so imenovali tudi posebno komisijo. Jože Graj vprašanja ljudske obrambe, varnosti in družbene samozaščite pri OK SZDL v Murski Soboti so imenovali pripravljalni odbor za izvedbo občinskega tekmovanja mladih, ki bo 22. aprila v Šalovcih na Goričkem. V soboški občini namreč vsako Jeto organizirajo tekmovanje v drugem kraju. Regijsko tekmovanje bo letos prevzela ljutomerska občina, republiško tekmovanje bo 27. maja v Tacnu, zvezno pa od 7. do 9. junija v Pekrah pri Mariboru. Na republiškem tekmovanju bodo od 41 osnovnih šol sodelovale 3, od 7 šol srednjega usmerjenega izobraževanja pa ena. Na tekmovanju pa naj bi sodelovale tudi ekipe zunaj šolske mladine. F. M. V razpravi smo slišali različna mnenja, predvsem se mnogi niso strinjali z razmišljanji o legalizaciji drog. Je pa prevladovalo mnenje, da se resnično premalo pogovarjamo o problemih narkomanije. Čeprav v Lendavi in nasploh v Pomurju tega prosto ni, vsaj po trditvah delavk Centra za socialno delo, ne smemo sedeti križem rok. Tako vemo za primere, ko se mladi prevečkrat vdajajo alkoholu. Včasih so potem še zraven kakšne pomirjevalne tablete — in vse to je že drogiranje. Zato bi se tudi pri nas morali začeti sistematičneje ukvarjati s temi vprašanji. S. EORY Prijave za ogrevanje s toplo vodo * Lj ; - - ' s v j »--F- ' L * , .3 -A L ; -n—-.."" Tale vrtalni stolp na Kamenščaku je le še zgodovinski spomin. Vrtalci so opravili svoje, stolp podrli in pospravili orodje. Na mestu, kjer je vrtina, pa je le še zaporni ventil, ki preprečuje, da bi topla voda — spomnimo se; ogreta je na 176° C in je rahlo slana — brez koristi odtekala v nič. Kljub zatišju pa se aktivnosti nadaljujejo. Skupščina in izvršni svet občine Ljutomer sta že naročila študijo o možnostih ogrevanja mesta Ljutomer s toplo vodo iz vrtine. Čeprav je študija v izdelavi, pa bodo že začeli zbirati podatke o vseh zainteresiranih, ki bi se v Ljutomeru radi ogrevali na tak poceni način. Prve prijave bodo od stanovalcev v blokih in drugih hišah zbirali v soboto, L aprila, od 7.00 do 9.00 dopoldne v prostorih krajevne skupnosti Ljutomer, na Ormoški cesti. Vsi zainteresirani morajo s sabo prinesti dokumente o istovetnosti (osebna izkaznica ...) in podatke o velikosti stanovanja, da bi tako dobili približen izračun za postavitev toplovodnega omrežja v mestu. Vsi, ki se bodo prijavili že to soboto, bodo imeli prednost pri napeljavi toplovoda. Na sestanku iniciativnega odbora so govorili tudi o popustih. Kakšnih, bodo sporočili pozneje. D. L. Društveno ocenjevanje vin Društvo vinogradnikov Goričko je 20. 3. pripravilo že četrto društveno ocenjevanje vin. Komisija pod vodstvom J. Protnerja, dipl. inž. agr., je ocenila 122 različnih vzorcev vin. Od tega je bilo 12 vzorcev vin članov društva vinogradnikov Jeruzalem-Or-mož, ki smo jih letos prvič povabili k sodelovanju, da pod enakimi pogoji primerjamo vina. Med belimi mešanimi vini, kjer je bilo kar 62 vzorcev vin, so dobili najboljše ocene za svoja vina vinogradniki: Janez Matis (Sebeborci) 17,7 točke, Jože Kučan (Tešanov-ci) in Franc Flisar (Fokovci) 17,2 točke ter Bela Titan (Va-neča) in Ivan Ajlec (Kapela) 17,1 točke. Med 24 vzorci vin sorte laški rizling je dobil najvišjo oceno Stanko Čurin (Kog), 18, in sicer za letnik 87. Med laškimi rizlingi letnik 88 pa je vrstni red najboljših naslednji: Janez Ciman (Lendava) 17,7 točke, Jože Puhan (Bogojina) in Alojz Režonja (Strehovci) 17,5 točke, Ludvik Drvarič (Radovci), Geza Kranjec (Sebeborci) in Geza Džuban (Moravci) 17 točk. Vzorcev sorte šipon je bilo pet, najvišjo oceno, 17 točk, pa je dobil Jože Šiftar (Štri-gova), Alojz Slavič (Kapela) pa 16,6 točke. Med petimi vzorci sorte renski rizling je dobil najvišjo oceno vzorec Mirka Žižka (Šafarsko), in sicer 17,5 točke. Štefan Novak (Pečarovci) pa si je prislužil za svoj renski rizling 17,3 točke. Vzorcev vin sorte sovinjon je bilo prav tako pet in najvišjo oceno, 18,1 točke, je dobil vzorec Albine Bobnjar (Štri-gova). S 17,5 točke je bil ocenjen vzorec Geze Papa (Teša-novci), s 17,4 točke pa sovinjon Čurin-Praprotnika (Kog). Pet vzorcev vin pa je bilo sorte beli pinot, kjer je za pozno trgatev te sorte Ernest Novak (Vaneča) dobil oceno 18,6 točke, kar je bila nasploh najvišja ocena ocenjevanja, 17,5 točke pa je dobil Koloman Varga (Selo). Drugo najvišjo oceno ocenjevanja, 18,5 točke, pa Je dobila Albina Bobnjar (Strigo-va) za edini vzorec sorte Chardonnay. Na koncu naj omenim, da bodo vse ocene objavljene v četrti številki internega glasila Naše gorice, ki bo izšlo v prvi polovici aprila. Ernest Novak Varstvo kulturnih spomenikov Občinska kulturna skupnost Lendava in Zavod za kulturo občine Lendava načrtujeta v letošnjem letu za varstvo kulturnih spomenikov več akcij. Skupaj z delovnimi organizacijami, ki so pokrovitelji posameznih objektov, bodo sproti le-te vzdrževali. Še posebej pa bodo poskrbeli za hišo Štefana Kovača v Nedeli-ci in zidanico Miška Kranjca v Lendavskih Goricah. Letos naj bi končno uredili tudi spominsko sobo v Trajberjevi kleti v Strehovcih. Predvidena je tudi dokončna ureditev Copekovega mlina. Uredili bodo notranjo opremo. Predvidena je tudi ureditev domačije Miška Kranjca, obnovili naj bi še preostala dva prostora, popravili in pobarvali fasado ter uredili ograjo in okolico. Poleg tega bodo poskrbeli za vzdrževanje in urejanje spominskih znamenj. Zanje so odgovorne osnovne šole in te to svoje poslanstvo dobro opravljajo. Jani D. VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 24 KAJ JE GRADBENA BIOLOGIJA? »Gradbene biologije« uradno ni, toda po Evropi ima čedalje več gradbenih biologov ideje in programe in s tem se začenjajo ukvarjati tudi naši strokovnjaki. Današnji položaj arhitekture terja v gradbeni umetnosti drugačno razvojno delo, kot smo ga bili vajeni doslej. Tako izvajalci kot načrtovalci v gradbeništvu naglo spoznavajo, da mora gradbena umetnost začeti razvijati drugačno podobo okolja, kot jo poznamo danes, podobo, v kateri se bodo odražale človeške potrebe. Sicer gradbeništvo nima nobene prihodnosti. CILJI GRADBENE BIOLOGIJE Gradbena biologija ne predstavlja nove konkurenčne znanosti v gradbeništvu, temveč skuša uveljaviti v svoji stroki spoznanja, ki izvirajo iz naravoznanstva in psihologije in ki lahko prispevajo k takim zasnovam gradbeništva, ki bodo pripomogle h kakovosti življenja. Gradbena biologija tudi ni uperjena proti napredku. Prepričana pa je o nujnosti, da javnost uvidi, da je gradbeništvo nei-izogibno del varstva okolja. Zavzema se za integralni model arhitekture, ki bo uravnoteženo upošteval funkcionalne, strokovneteh-nične, biološke, fiziološke, ekonomske in ekološke zahteve. NAČELA ZDRAVE, ČLOVEČNE GRADNJE V žarišču skrbi biološke arhitekture je človek, njegovo zdravje in njegovo počutje, ne pa slepo izpolnjevanje tehničnih pravil gradnje. Škodljive vplive gradbenega okolja na člvoeka zmanjšamo s spoštovanjem naslednjih načel: ZAVESE NA PODSTREŠJU Ničkaj enostavno ni pritrditi zavese na okna nepravilnih oblik. Taka so običajno v podstrešnih stanovanjih. Prikazujemo vam skici dveh predlogov za poševno prirezana podstrešna okna. Pri prvem zaveso pritrdimo na treh točkah, da visi v dveh lokih; v drugem primeru je blago navojnice odrezano po obliki okna in pritrjeno. Kako zdravi so materiali, ki jih uporabljamo za gradnjo Tradicionalni materiali, kot so opeka, malta, les, beton ali jeklo, so, gledano iz zdravstvenega vidika, daleč prenevarni. Pri kemičnih substancah tega ne moremo trditi. Poleg tega pa so zdravju zelo nevarni oblaki prahu in ostanki različnih kemičnih snovi in plinov, ki nastajajo predvsem ob gradnji in nasploh pri gradbenih delih. Zato je zelo pomembno, da se pred temi škodljivimi snovmi ustrezno zaščitimo. Predvsem moramo preprečiti, da bi neposredno vdihavali ta prah. Zato je najbolje, če si usta in nos nekako prekrijemo. Dobro je tudi imeti zaščitna očala. Nevarne so tudi plošče in rogoznice iz umetnih mineralnih snovi vlaken, kot tudi steklena, kamnita ali žlindrasta volna, ki so danes skoraj nepogrešljiva pri zvočni in toplotni izolaciji prostorov. Paziti moramo kako bomo rokovali z njim. Pri uporabi lakov, lepil in sredstev za zaščito lesa pa moramo paziti predvsem, da to počnemo na zračnem prostoru. Predvsem zaščitna sredstva za les so zelo nevarna za zdravje, zato jih ne smemo uporabljati v zaprtih prostorih. Radiestezija v gradbeništvu I a Marsikdo ne ve, toda radiestezijski poskusi imajo že dolgo tradicijo. Že stari Rimljani so vedeli, kako je treba postaviti hiše, da se izognejo negativnemu naravnemu sevanju. Tam, kjer je bilo sevanje najmočnejše, so bile ulice, kar je bilo seveda dosti manj nevarno za zdravje. Znano je, da so tudi cerkve zgrajene na takšnih »zdravih« območjih. Naši predniki so se ukvarjali tudi z iskanjem vode. V tistih, ki so imeli Sposobnosti, da z bajalicami najdejo izvir tekočega »zlata«, so videli kar nadnaravne sposobnosti. Dandanes obstajajo za te »nadnaravne« sile že razlage znanstvenikov. Marsikaj seveda še ni razkrito, toda z razvojem mikroelektronike se je natančnost meritev elektromagnetnih pojavov izredno povečala. Obenem pa je znano, da je človeški organizem 10.000-krat občutljivejši od katerega koli inštrumenta. Zato pomeni radiesteizja v bistvu občutljivost za sevanje. Tako na primer ne moremo zavestno zaznati ultravijoličnega ali radioaktivnega sevanja, lahko pa ga zazna naš vegetativni živčni sistem. Vemo, da so tu potem posledice lahko večkrat katastrofalne. In zato je radiestezija danes Mesto gradnje. Zamisel, mesto in načrt naselja morajo biti razviti in ovrednoteni ob upoštevanju naslednjih elementov. Obremenjevanje okolja s hrupom, škodljivimi snovmi GRADBENA KONSTRUKCIJA Gradbene materiale in njihovo povezavo v zgradbo je treba glede na njihove fizikalne in kemične lastnosti izbirati po naslednjih merilih. Zaradi pridobivanja gradiva ne sme trpeti okolje, v gradivu ne sme biti škodljivih snovi ali virov nezaželenih sevanj. Gradivo naj bo obojestransko prepustno za pline in vodo, da se bo lahko vlažnost prostorov uravnavala sama po sebi in da se v njih ne bo zadrževal smrad. Gradbena biologija šteje zgradbo za tretjo človekovo kožo, in zato upošteva nujnost naravne klime v bivališču. NAČIN GRADNJE. Gradnja z gradivom, ki je na voljo na samem mestu ohranjanje tradicionalnih ročnih tehnik in izbira tehnologije, ki je življenju prijazna, se morajo med seboj dopolniti v smiselno, ekološko neoporečeno in regionalno značilno stavbo. HIŠNA TEHNIKA. Cilj hišne tehnike je naravno ugodje stanovalcev. Vplivi tehnike na življenjske dejavnike, kot so svetloba, zrak, voda, toplota, morajo biti čim manjši. EKOLOGIJA. Gradnja je umeten poseg v naravo. V naravne tokove mora biti vklopljena razumno. OBLIKA ZGRADBE. Cilj gradbene biologije so človečne, umirjene, in harmonične gradbene oblike ter prostori, ki jih dosegamo s preprostimi konstrukcijami. SOCIALNA VPRAŠANJA. Z uporabo gradbenobioloških načel v praksi bomo prišli do človečnega sveta, v katerem delamo in živimo. Prizadevanja za človekovo svobodo pri oblikovanju njegovega okolja so vredna truda. Pri tem pa je potrebno razvijati tudi sosedske odnose in zmogljivosti ljudi, da si pri gradnji pomagajo tudi sami. 61386 STARI TRG PRI LOŽU Tipi strešnega okna: 5/7, 5/9, 7/9, 7/11, 11/11 INFORMACIJE: KOVINOPLASTIKA LOŽ, 61386 STARI TRG PRI LOŽU, tel (061) 707 422 STRESNO OKNO SO 320 Strešno okno SO 320 ima zaradi skrbno izbranih materialov in konstrukcijskih rešitev naslednje dobre lastnosti: • majhen koeficient toplotne prehodnosti (k = 2,59 W/m’K) • dobro zvočno izolacijo (Rw = 31 dB) • kakovostno tesnenje (skupina D po JUS-u) • estetski videz • enostavna vgradnja okna • možnost nastavitve zračnosti med krilom in okvirjem • strešno okno SO 320 ima vrtljivo krilo, ki se za- vrti okrog vodoravne težiščne osi za 180° ter s tem omogoča: • odlično prezračevanje prostora • enostavno čiščenje stekla • enostavna montaža in demontaža krila • zanesljivo in enostavno odpiranje in zapiranje • velika svetlobna površina • ustavljanje krila v vsakem položaju STREŠNO OKNO SO 320 je atestirano pri ZRMK Ljubljana. tako popularna in tudi pomembna. Z bajalicami, nihali in drugimi elektronskimi napravami so tudi danes iskalci na sledi vodnim tokovom in sevanjem iz vesolja. Že desetletja so ti pregledi v tujini kar pogosti. Predvsem pri gradnji bolnišnic, šol, vrtcev, domov za ostarele se arhitekti posvetujejo z radiestezisti. V nekaterih državah so takšni pregledi že obvezni. Pri nas na žalost še ni tako. To je tudi zato, ker premalo cenimo radiesteziste in njihove preiskave. Kaj je lahko najbolj nevarno? Če postavimo zgradbo na prelome zemeljskih plasti ali pa vodne podzemeljske tokove. Ta naravna sevanja so najbolj nevarna predvsem v spalnicah, saj tam preživi človek večino svojega časa. Predvsem prostor, kjer je postelja ne sme biti izpostavljen sevanju. Ali se da že v postavljeni stavbi omiliti vplive sevanja? Delno je to mogoče z dodajanjem nekaterih predvsem naravnih materialov. Vendar pa tudi tu ne gre brez mnenja strokovnjakov. Eksperimentiranje laikov je namreč neuspešno, kvečjemu škodljivo. Ureditev podstrešnega prostora Prostor pod streho se je skozi stoletja spreminjal. Dolgo časa je veljal predvsem za ropotarnico in skladišče stvari, ki jih človek ni več potreboval. Danes postaja to vse bolj tudi prostor, ki ga ljudje začenjajo spreminjati v bivalne namene. Po bojazljivem začetku so se obnavljanja podstrešij močno razširila v svetu gradenj in obnov starih hiš. Poševne stene delujejo kot nekakšen mitski simbol varnosti, zato je podstrešni prostor za marsikoga nek poseben kotiček, v katerem se lahko človek nekako umiri in poglobi vase. Poleg tega pa pomeni izraba podstrešnega prostora tudi varčevalni ukrep, saj so takšni bivalni prostori zelo gospodarni. Da bi napravili te prostore bivalne, ni potrebno nobenih sprememb na strešni konstrukciji, poleg tega pa stroškovne primerjave kažejo, da je ureditev podstrešja cenejša od ureditve kletnih prostorov. Pa se lepše se jih da urediti. Torej...? Ce imamo namen, da bomo v novi hiši uredili podstrešne prostore, mogoče ne takoj, moramo to pri gradnji upoštevati. Nekaj dodatnega dela nam pozneje potem pomaga pri kasnejši preureditvi podstrešnih prostorov. Predvsem je potrebno preskrbeti, da bomo uporabili dober les, predvsem za tramove. Že vnaprej pa je potrebno razmisliti, kako bomo transportirali les in vso drugo opremo v te prostore. Les bo potrebno tudi ustrezno zaščititi s sredstvi, ki preprečujejo trohnobo in črvivost lesa. Skratka, potrebno bo poskrbeti, da bo bivanje v takšnem prostoru resnično prijetno in udobno. VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 25 VOODOO Tovarna hladilne opreme za trgovino, gostinstvo in turizem, p. o. 69240 Ljutomer Kolodvorska 28 telefon; 069 81-340, 81-898 — vitrine vseh vrst in dimenzij — retropulti in nevtralni elementi — točilni pulti — izdelovanje in opremljanje montažnih in zidanih hladilnic — krilna in drsna hladilni-ška in zamrzovalniška vrata GRADIMO SODOBNO! VAM PR! TEM POMAGA! omogoča: — dobro toplotno in zvočno izolacijo — toplotno stabilnost — prihranek energije do 21 % — ekonomično in enostavno gradnjo V NAŠI OPEKARNI SE LAHKO OSKRBITE Z VSEM GRADBENIM MA TERIALOM! DPHW KOŠAKI/MARIBOR Šentiljska 116, tel. 062/211-018 2114)81 Topli montažni dimnik z gibljivimi samotnimi cevmi, odpornimi proti kislinam in ognju KAKŠNE PROBLEME REŠUJE TO-MQ-DI Uporablja se za vse vrste kurjenja. To je najnovejša konstrukcija dimnika s toplotnim učinkom ogrevanja zgornjega dela dimnika ob pomoči ogretih sten in zraka. Pri tem je kondenzacija vodnih par dimnih plinov pri izhodu iz dimnika zmanjšana na minimum. Odpornost šamotnih cevi proti kislinam in ognju zagotavlja, da bo ostal dimnik ob pojavu žveplene in žveplaste kisline nepoškodovan. Minimalna vleka je popolnoma zagotovljena s tem, ker je dimnik dodatno ogret po vsej svoji višini z lastnimi plini. Konstrukcijsko so cevi povezane med seboj po vsej višini, s čimer je doseženo, da zaradi kakršnih koli dinamičnih in termičnih udarov ne more priti do negativnega vpliva sekundarnega zraka. Po ustreznih tablicah in s praktičnimi izkušnjami se TO-MO-DI lahko uporablja kot zbirni dimnik z do 12 priključki na en dimnovod. Mineralne vrvi na robovih rebrastih cevi omogočajo, da se cev dimnika termično giblje vodoravno in navpično. Enostavna montaža omogoča, da dimnik TO-MO-DI gradijo tudi amaterji. PROIZVODNI PROGRAM: Izdelujemo, gradimo, svetujemo, projektiramo dimnike TO-MO-DI: - premera 13, 15, 16, 20, 25, 30, 35, 40, 45, 50, 55, 60, 65, 70, 80 in 90 cm — višine do 60 metrov, kar ustreza jakosti kotlov od 3 do 9.200 kW (od 2.500 do 8.000.000 kCal) — fazonsko opeko — cevno opeko za vlivne sisteme v železarnah — izdelke iz šamota in elektrošamota GRADIMO: Vse vrste industrijskih peči s šamotno oblogo za: — termoelektrarne — cementarne — apnenice — steklarne Vse vrste tunelskih in komornih peči ter kotlov. PRODAJA KZ — Kmetovalec Ljutomer, trgovina Ključarovci, Lesnina Murska Sobota, Lesnina Maribor, Sloveni- jales Hoče. Krovna plošča je širša za širino fasadne opeke in odkapnega roba Mineralna ali steklena volna, s katero pri zadnji samotni cevi zapremo zračne komore Zadnji zunanji blok, pri katerem se šamotna cev popolnoma skrije tako, da od zgornjega roba cevi do zgornjega roba zunanjega bloka ostane po višini še 2—4 cm prostora Mineralna ali steklena vrv se vstavi samo v vogalih zunanjih blokov tako, da jo centrično pritisnejo rebra šamotnih cevi fasadna opeka se zida od konzolne plošče do konca dimnika Žične sponke ali mehka žica, s katero cevi med seboj zvežemo Konzolna plošča je za širino fasadne opeke večje dimenzije. Montira se pod streho v podstrešju. Notranja šamotna cev, katera se med seboj po višini v utor na utor veže s šamotno malto ali kitom in najmanj dvakrat diagonalno žično sponko. Zgornja dimna vratca za čiščenje dimnika. Priključni element za kotel ali peč. Odbojni blok. Spodnja dimna vratca za čiščenje dimnika. Prvi zunanji plašč. Betonska podloga, katera izpolnjuje polovico višine prvega zunanjega plašča. NA SEJMU GRADBENIŠTVA RAZSTAVLJAMO V HAU B. ŠTEVILKA RAZSTAVNEGA PROSTORA 212 Informacije in nasveti: Montažno industrijsko podjetje, Opekarska 13, Ljubljana tel.; 061/212-011,218-347 telex: 31 420 YUKIP VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 26 opekanna^ptui od temeljev do strehe OPEKARNA PTUJ Žabjak 1 62250 PTUJ Informacije: (062) 775 111 Skladišče Gornja Radgona (069) 74 396 VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 27 3^'3 ne zgodi se vsak dan Prebivalstvo SZ v številkah Eden najočitnejših dokazov, da se sovjetska družba odpira v svet, je objava popolnih statističnih demografskih podatkov, kar se v zgodovini ZSSR še ni zgodilo. Objavil jih je Goskomstat, državni urad za statistiko v Moskvi. Obsežno poročilo z naslovom Prebivalstvo ZSSR 1987 objavlja doslej neznane podatke o številu smrti, rojstev in splavov (ki so jih leta 1936 prepovedali, leta 1955 pa znova dovolili). Podatki dokazujejo, da je prekinitev nosečnosti tako rekoč edini način omejevanja rojstev. Vsako leto je sedem milijonov splavov, medtem ko se rodi pet milijonov otrok. Prvič so objavili popolne demografske podatke za posamezne republike, ki kažejo razlike Muzej nacističnih strahot v Niirnbergu Enega od megalomanskih pro-jetov Adolfa Hitlerja, nedokončani stadion v Niirnbergu, prizorišče nacističnih parad, bodo preuredili v muzej nacističnih strahot in v njem razstavili dokumente, fotografije, predmete ... v zvezi z vzponom, zločini in padcem nacizma v Nemčiji. Kot je razložil zgodovinar Carlo Jahn, je nujno treba pokazati, da so bili Nemci navdušeni nad Hitlerjem in so za nasilje, ki je sledilo, krivi tudi njegovi somišljeniki. Po načrtu naj bi v okviru muzeja odprli tudi dokumentacijski center za primerjalne študije nacizma in drugih političnih sistemov. Moja negovalka je opica »Takoj ko se zjutraj zbudim, zadoni prijateljski krik. Moja opica kapucinka Kristal veselo skače sem in tja, pride nato previdno bliže in me poljubi. Lepše se dan za samotnega človeka ne bi mogel začeti.« Tako opisuje ameriški strokovnjak za računalnike William Powell skupno življenje s svojo negovalko. Negovalka je doma iz pragozdov Brazilije in pomaga težko prizadetemu človeku: Powell je pred petimi leti v avtomobilski nesreči izgubil obe roki. V začetku je moral popolnoma nemočni bolnik živali še dajati znamenja. Na bradi je imel pritrjen laserski »žaromet«. Če je z njim posvetil na hladilnik, je 38 centimetrov velika opica odprla vrata, vzela ven, kjer je osvetlil, na primer zamrznjen kruh, in ga prenesla na naslednjo postajo, osvetljeno z laserskim žarkom: v mikrovalovno pečico. Kmalu je Kristal temeljito poznala »program za zajtrk« in hranila je Powella tudi pri drugih obrokih. Laserske signale je »sestra Kristal« potrebovala le še za druga opravila: sesanje prahu s posebno napravo, vstavljanje videokasete v rekorder, pomoč pri brisanju nosu, dajanje zdravil, za postavljanje knjige ali revije na stojalo, za listanje in še mnogo drugega. Kako lahko žival pripravimo do tega, da vse to počne? Kristal in njenih 37 »kolegic« je vzgojila dr. med zahodnimi in azijskimi republikami. Leta 1986 je imela sovjetska ženska v povprečju 2,5 otroka. Vendar so po letu 1981 računali le državno povprečje, ki ni kazalo, da nataliteta v osrednji Aziji dolgoročno upada. V najbolj uporniških republikah: Armeniji, Estoniji in Letonski je rodnost najmanjša. Prvič so objavili tudi podatke o številu rojstev nezakonskih otrok (9,4 odstotka). Podatke o umrljivosti odraslih so po desetih letih znova začeli objavljati leta 1985 in 1986, zdaj pa so jih dopolnili z natančnimi podatki o starosti umrlih in vzroku smrti razvrščenimi po republikah. Ukrepi proti alkoholizmu, ki so jih sprejeli junija 1985, so omilili smrtnost zaradi pretiranega pitja (za 20 odstotkov pri tridesetletnikih). Podaljšala se je pričakovana življenska doba, ki se je od 1960. do 1980. nenehno krajšala. Zdaj je v povprečju 65 let za 27. februarja so bili pri Fickovih v Bodoncih nemalo presenečeni, ko je svinja skotila 14 pujskov, od teh so trije polegli. Se bolj pa so bili — in z njimi tudi veterinar — presenečeni — ko je ista svinja 15. marca ponovno kotila in tokrat skotila 12 pujskov. Skupaj jih je skotila 26. Po mnenju veterinarjev je to zelo redek primer, ki se zgodi na vsakih 50 do 60 let. Žal je nekaj dni po drugi skotitvi 10 malih pujskov poginilo. Mary Joan Willard, psihologinja v bostonskem zdravstvenem centru. Seveda človeka in žival povezuje iskreno prijateljstvo. To pa nastane v čudovitih družbenih razmerah opic kapucink v pragozdovih Brazilije. Živijo v velikih sku pinah, so zelo spretne, uporabljajo orodje, švigajo kot blisk sem in tja in so zelo odporne, kar so dokazale kot lajnarice na Semnjih. Ne poznajo nobene družbene hierarhije. Zato se s svojimi človeškimi prijatelji ne bojujejo za oblast. Kapucinke se tudi zelo rade igrajo. Vodja skupine se na primer pusti ujeti desetim ali dvanajstim »pobalinom«. Lov se nadaljuje po drevesih in končno ujame moške in 73,8 leta za ženske. Najdaljša je v Armeniji: 70,5 za moške in 75,7 za ženske. Novost so tudi podatki o številu smrti otrok. To je največje v Evropi: umre 25,4 otroka na tisoč; takšna je bila stopnja smrtnosti otrok v Franciji v 50. letih. Kaže, da sovjetski zdravstveni sistem že 20 let močno zaostaja. Resnična težava sovjetske demografije so nezadostni podatki in zaostal sistem obdelovanja statističnih podatkov. Povrhu tega za nekatera obdobja (pod Stalinom in Brežnjevom) sploh ni podatkov. Časniki perestrojke Ogonjok, Literaturnaja gazeta in Pravda so že večkrat omenili, da so bili uničeni podatki štetja prebivalstva za leto 1937. Prav tako ni mogoče pričakovati, da bi objavili izčrpne podatke o letu 1979, verjetno pa bodo zvonovi glasnosti zvonko odmevali, ko bodo objavljeni rezultati letošnjega štetja. nedoraslega mladiča, težkega okoli 2,9 kilograma in z njim skače naokoli. Malemu je to v veselje. Seveda bi v sobi takšne športne predstave pripeljale v popolno zmedo. Zato so negovalke vedno samice. Samice so že po naravi bolj pohlevne. Druga drugo čistijo in razvajajo mladiče. Ti so ravno tako nebogljeni kot človek, ki so mu odrezali roke ali ki je hrom. Zato opica svojo ljubezen usmeri nanje. Sklenjeno prijateljstvo se nikoli ne pretrga. Medtem ko pavijani, opice rhezus in svinjske opice ob vstopu v zrelost začnejo stavkati, ostane kapucinka do konca življenja zvesta služabnica. Proti zunanjim sovražnikom se kapucinke (ime so dobile po črnem pokrivalu) divje bojujejo. Gorje vsem, ki nadlegujejo opičjo družino. V stanovanje hrome bolnice Florence Parker iz Bostona so neke noči vlomili. Opica Hellion je vsiljevalcem skočila v obraz, jih bombardirala z raznimi stvarmi, jih grizla v noge, jih praskala po obrazu. Vse to se je zgodilo v nekaj trenutkih. Vlomilci so naglo izginili. Ko so ameriški časopisi poročali o opicah kot bolniških negovalkah, so ljubitelji živali protestirali proti domnevnemu zasužnjevanju malih bitij. Sodišče je bilo odločno: opicam gre v človeških družinah veliko bolje kot večini mačk in psov. Neki bolnik pa je s svojo opico grdo ravnal, drugi je z njo teroriziral družinske člane, ki so prihajali na obisk. Obema je dr. Wil-lardova opici vzela. Koristno uporabljene stare gume Dve ameriški raziskovalni skupini predlagata enostavna načina za ponovno uporabo starih gum: iz njih bi dobivali plastične mase. Ameriški avtomobilisti odvržejo 240 milijonov gum na leto in varuhi okolja tarnajo, da zmanjkuje odlagališč. V nekaterih zveznih državah pokrivajo gume več hektarjev zemlje, še hujše pa bodo težave, ko bodo začeli veljati zakoni, po katerih bodo morali ljudje ločevati odpadke in jih oddajati v reciklažo. Nabrali se bodo kupi stekla, papirja, rabljene nafte in avtomobilskih gum. Nihče doslej še ni odkril zanesljivega načina za predelovanje rabljenih gum. In vendar so milijarde rabljenih gum velik vir v državi, ki zdaj uvaža več kot tretjino nafte, ki jo potrebuje za to, da jih izdela. Del gum že zdaj predelujejo v predpražnike in pristajalne preproge za letala, nekaj jih zmeljejo in zmešajo z asfaltom, mešanico pa porabijo za asfaltiranje. Gume lahko kurijo kot gorivo, ker pa vsebujejo veliko žvepla, pri izgorevanju oddajajo škodljivi žveplov dioksid, ta pa, spremenjen v žvepleno kislino, tudi povzroča kisli dež. Ena od obeh cenenih novih metod za reciklažo gum je delo Johna Kuca iz Chestra blizu Philadelphije v Pennsylvaniji. Skupaj z Leslie Sandor je razvil metodo, s katero spreminja rabljene gume v odtočne cevi in ograje. Vlada mu je za preskušanje teh izdelkov odobrila 59.000 dolarjev. Skupina Bernarda Baumana, ki dela za Air Products and Chemicals iz Allentowna, pa spreminja stare gume v polimerno snov, ki je primerna za izdelovanje gumijastih cevi za zalivanje, tesnil, valjarjev in celo novih gum. Pri obeh metodah gume zmeljejo v prah in ga dodajo drugim plastičnim snovem, podobno kot dodajajo pesek cementu, da dobijo beton. Drenažne in druge cevi, stebre za ograje ali plošče delajo iz segrete mešanice gum in polimerov in jih iztiskajo pri visokem tlaku. Končni izdelki stanejo manj kot četrtina vsote, ki jo porabijo za izdelovanje konvencionalnih cevi iz PVC-ja. Teleta brez glav izdajajo Černobil Posledice najhujše jedrske nesreče na svetu doslej se jasno kažejo na kolhozu čisto blizu meje prepovedanega območja, ki sega 30 kilometrov okoli zakopanega černobilskega reaktorja. Kot je v tedniku Moskovske novice zapisal Vladimir Kolinko, seje od leta 1986 izredno povečalo število pohabljenih živali na kolhozu Petrovski v okraju Narodiči, 50 kilometrov od Černobila. Na tej farmi, kjer redijo 350 krav in 87 svinj, so imeli v petih letih pred nesrečo le tri pohabljene prašiče in nobenega teleta. Leta 1987 pa se je rodilo 64 hudo pohabljenih živali: 37 prašičev in 27 telet. V prvih devetih mesecih leta 1988 se je rodilo še 41 iznakaženih prašičev in 35 telet. Nekatera teleta so prišla na svet brez glave, udov, oči ali reber, Rastlinojedi dinozaver Po fosilnih ostankih rastlinojedega dinozavra, ki so jih pred kratkim našli britanski raziskovalci na Antarktiki, sklepajo, da je bilo podnebje pred 70 milijoni let na tem območju milo. Med geološkim raziskovanjem britanskega dela Antarktike so našli čeljusti, del hrbtenice in prednje okončine dinozavra, ki jih zdaj proučujejo v naravoslovnem muzeju v Londonu. Dinozaver-z Antarktike je bil dolg tri metre in je hodil po zadnjih nogah; najdeni fosilni ostanki listja, stebel in praproti pričajo o tem, da je imel dovolj hrane. Ta kopenska žival sicer ni prenašala hladu. Na južni polobli je nekoč obstajala celina, ki se je pred 150 milijoni let začela deliti in se končno razdelila na Južno Ameriko, Afriko, Avstralijo in Antarktiko. Dinozavri so začeli izumirati že v tem času in primerek, katerega ostanke so našli, je bil verjetno med zadnjimi svoje vrste. Nič več sveta, nič več čista Voda je za Lurd isto, kot nafta za Teksas: glavni vir dohodkov blaginje prebivalstva. Toda vse kaže, da so se zlati časi končali. Verujoč v čudežno ozdravitev se je samo lani potopilo v lurško vodo 150 tisoč moških in še enkrat toliko žensk; na mize pristojnih cerkvenih dostojanstvenikov »urada ODKRITJE V PESKU Čeprav so arheologi menili, da so do potankosti raziskali najdišče staroegiptovske civilizacije pri Luksorju v tako imenovani Dolini kraljev, jih je pričakalo veliko presenečenje. Ko so namreč nedolgo tega začeli z restavratorskimi deli, s katerimi naj bi slovito luksorsko stebrišče zaščitili pred spodjedanjem, so delavci že po nekaj metrih kopanja v zemljo naleteli na kamen. Izkazalo se je, da gre za pet zakopanih staroegipčanskih kipov. In ko so na mesto prišli arheologije v svet bušila presenetljiva novica, da seje dogodil prvovrsten arheološki dogodek. Po mnenju egiptovskih arheologov gre za arheološko najdbo stoletja. Iz peska so izkopali tri tisoč let star dvometrski kvarcitni kip Amen-hotepa III., staroegipčanskega vladarja, ki je bil ukazal postavitev luksorskega templja, kip boginje lunet, kip faraona Horemheba, Amenhotepovega potomca, granitni kip boga Atona in boginje Hat-hor. Vsi trije kipi so izjemno dobro ohranjeni. Po trenutni oceni so kipe zakopali v pesek svečeniki, da bi jih tako rešili pred asirskimi vojnimi trumami, ki so vdrle v obdobju 25. dinastije v Egipt. Umetnostni zgodovinarji pa starine uvrščajo v sam vrh staroegipčanske umetnosti. medtem ko je imela večina pohabljenih prašičev nenormalne lobanje. Ljudi iz tega okraja po nesreči niso izselili, čeprav je takrat pihal veter iz Černobila naravnost v njihove kraje, pravi Kolinko. Raziskave so pokazale, da je radioaktivno sevanje na tej farmi 148-krat večje, kot je normalno. Hrano še zmeraj vozijo od drugod, prebivalci teh krajev pa dobivajo po rubelj (dolar) na dan, da nadomestijo škodo. A ljudje še zmeraj pijejo domače mleko, jedo sadje in zelenjavo, ki ju sami pridelajo. Živini pokla-dajo krmo, ki zraste na zastrupljenih poljih. Veterinar na kolhozu Petrovski Pjotr Kudin je ogorčen nad znanstveniki Inštituta za kmetij- za ozdravitev« še vedno vsako leto pride okoli 5000 izjav o čudežnem ozdravljenju. Predsednik tega urada dr. Theodor Mangiapan opozarja, da Cerkev prizna le redke (64 od leta 1858) — in da bo teh čudežnih ozdravitev vse manj (po letu 2000 skoraj nobene več), ker eno od veljavnih pravil, ki jih Ženske več jokajo Ženske prelijejo štirikrat več solz kot mošk;, to pa zaradi tega, ker izločajo več hormona prolak-tina. Doslej so poznali prolaktin kot mlečnostni hormon, ki aktivira mlečne žleze po porodu. A prolaktin spodbuja tudi solzne mešičke in ker premorejo ženske več prolaktina, so tudi bolje založene s solzami. Teoretično naj bi po puberteti deklice ne jokale nič več kot fantje, saj njihove hipofize izločajo enake količine prolaktina kot fantovske. Vendar se pri njih hormonski sistem prej ali slej spremeni iz dekliškega v ženskega, potem pa solze hitreje prekipijo. Odrasla ženska namreč izloča 60 % več prolaktina kot odrasli moški. Pri tem seveda ni nič slabega. Nasprotno. Znanstveniki ugotavljajo, da je jok zdravilen, saj preprečuje potrtost in sovražnost. sko radiologijo v Kijevu, ki so pregledali več deformiranih živali in ugotovili, da so okvare lahko nastale zaradi več sto različnih vzrokov. Kudin trdi, da statistični podatki nedvoumno kažejo, da je vzrok en sam. Ljudi zelo skrbi tudi, kaj bo z njimi. Ženskam na zdravniških pregledih v Kijevu svetujejo, naj ne rojevajo. Prvi sekretar partijskega komiteja v okraju Narodiči Anatolij Melnik je povedal, da so zdravstveni delavci opazili, da narašča število kroničnih bolezni in da bolniki po operacijah, celo po manjših posegih, nenavadno dolgo in slabo okrevajo. Po nesreči se je podvojilo povprečno število novih primerov raka na leto, zlasti raka na ustnicah. Konec februarja je Černobil obiskal Mihail Gorbačov. Melnik očita oblasti, da ni storila dovolj, da bi ljudi obvarovala pred posledicami černobilske nesreče. Morali bi prekriti ceste in dvorišča z asfaltom, prebivalcem napeljati zemeljski plin, da jim ne bi bilo treba kuriti z zastrupljenim lesom. Kmetje si morajo zdaj sami kupiti kabine za traktorje, da se obvarujejo pred radioaktivnim prahom, ki se dviga, ko orjejo polja. Država bi morala ljudem v teh krajih podaljšati počitnice, da bi šli drugam in se vsaj nekaj časa ne bi zastrupljali. Zdravstveni delavci na območju Narodičija so ugotovili, da je sevanje prizadelo ščitnico pri več kot polovici otrok. je za take primere zapisal papež Benedikt XIV. leta 1735, pravi, da priznajo samo ozdravitve tistih bolnikov, ki jim medicina nikakor ni mogla učinkovito pomagati ali jim bolezni vsaj olajšati. Takih, pravi dr. Mangiapan, pa bo z napredkom medicine vse manj. Ravno cerkveni krogi so zasekali v verovanje o čudodoelni turški vodi. Začeli so namreč odločno opozarjati, da voda ne le da ni čudodelna, temveč postaja tako umazana, da bolnikom grozi z okužbami. Vendar pa je po zadnjih podatkih med petimi milijoni obiskovalcev, ki vsako leto pripotujejo v Lurd, le 70 do 80 tisoč bolnikov. Drugi so bolj radovedneži. Prebivalcev Lurda in okolice, ki od teh obiskovalcev prav dobro živijo, to seveda prav nič ne zanima, saj radovedneži še rajši zapravljajo denar kot bolniki. Pred nekaj leti je izbruhnil škandal, ko so ugotovili, da so v okolici začeli cveteti celo nočni lokali. Poltena zabava seveda s čudeži ne gre skupaj, zato so jih pozaprli in pustili le nekaj barov s klavirsko glasbo. Kljub vsemu je letni iztržek lurške ponudbe čudežev in zanimivosti pet milijard frankov. Je potem težko razumeti, če zasebniki (ti imajo 400 hotelov s 35.000 posteljami) grdo gledajo cerkvene predstavnike, ki še naprej razglašajo, da lurška voda sploh ni več tisto, kar je bila. STRAN 28 VESTNIK, 30. MARCA 1989 za vsakogar nekaj Nezavest brez opozorila Izguba zavesti traja različno dolgo in lahko pripelje do kome. V nekaterih primerih prizadeti neha dihati in ni mu mogoče otipati utripa. Nezavest je lahko posledica šoka, poškodbe glave, krčev, zadušitve itn. Človek pade v nezavest nenadoma in brez opozorilnih znakov. Otrok postane mehak kot punčka iz cunj, bled, ustnice se razbarvajo in oči se obrnejo navzgor. Cc je nezavest kratka, je otrok, ko pride k sebi, ves zmeden. Ob nezavesti moramo takoj poklicati zdravnika. Otroka narahlo stresamo za ramena; če je nezavesten, se ne bo odzval. Dojenčka potrepljamo po podplatih. Če otrok težko diha, se prepričajmo, ali ima proste dihalne poti. Glavo mu nagnemo na stran in s prsti --NASVET------------ LEŽALNIKI preiščemo ustno votlino. Nezavestnega otroka položimo na desni bok, mu upognemo noge v kolenih in desno roko položimo pod trup, da se ne prevrne na hrbet. Leva roka je vzporedna s trupom, glava pa poravnana s hrbtenico. Nezavestnega otroka nikar ne pustimo samega niti takrat, ko pokličemo zdravnika. Medtem ko čakamo na zdravnika, opazujemo otroka in si zapišemo vsako spremembo stanja. Zdravnik bo teh podatkov vesel. Če je nezavest nastopila zaradi poškodbe lobanje, bo otrok moral na slikanje glave. LIKO VRHNIKA LIKO Lesnoindustrijski kombinat Vrhnika (n. sol. o.) Tržaška c. 90 Telefon: (061) 752 311 Teleks: 31 508 Star ležalnik lahko zelo lepo obnovite. Najprej leseno konstrukcijo pobarvajte, nato pa izmerite prevleko, ki je lahko tudi malo nenavadna. Oglejte si sliko od leve proti desni: I. ogrodje ležalnika je črno, prevleka pa je rdeča z našitimi črnimi rombi in s črnimi resami na koncu. 2. Tokrat je ogrodje rdeče, prevleka pa je ozko rdeče-belo progasta. Na koncu je našit resast trak. Zraven je tud" črna blazinica iz penaste gume z belim obšivom. Naslonjalo za glavo je z rdečimi vrvicami pritrjeno na zgornji konec ležalnika. 3. Na enobarvno prevleko so našiti različni pisani ostanki tkanin. Na tak način lahko na starem ležalniku prikrijete manjše poškodbe ali pa zakrpate kakšno luknjico. 4. Tokrat je prevleka oranžna z vijoličastimi ali temnorožnatimi progami. Dobro bi se podala tudi turkizna ali svetlomodra, ki ima notranje proge vijoličaste, zunanje pa temnozelene. Ogrodje lahko pobarvate temnozeleno ali vijoličasto. Premikanje pohištva Gospodinje morajo pogosto premakniti kakšen kos pohištva, pa jim pri tem nima kdo pomagati. Lahko uporabijo pregrinjalo ali tanko preprogo. Razprostre naj jo po tleh in potisnejo pod vse noge pohištva. Začnite spredaj in potisnite pregrinjalo proti zadnjim nogam, dokler tudi te niso na tkanini. Tako bo premikanje pohištva enostavno in lažje. Tkanina iz kamene dobe Arheologi, ki raziskujejo izraelsko jamo iz neolitika Nahal Hemar južno od Jeruzalema, so našli kose tkanine, ki bi lahko bila najstarejši primerek platna na svetu, poleg njih pa še druge reči: najstarejše platnene košare na Srednjem vzhodu, kamnito in koščeno orodje in človeške lobanje, okrašene z asfaltom, pa še lesene puščične osti, ki so se ohranile v suhi jami tako kot tkanine in košare. Ostanki so stari 8500 let. Izraelsko skupino arheologov, ki jo vodita Ofer Bar-Josef in Tamar Schick, delno financira tudi družba National Geographic. Kot pravi Bar-Josef, so v tistem času v dolini Jordana živele vaške skupnosti. Kmetje so gojili žita, zelenjavo in lan, redili ovce in koze, nabirali divje rastline in lovili divjad. Arheologi menijo, da je bila jama sveti kraj, kamor so zahajali enkrat letno, pleme ali del plemena pa je tam opravilo nekakšen obred. Predmete, ki so jih našli v jami (med njimi je skoraj popolnoma ohranjena kamnita maska, na kateri se še poznajo sledovi barve), so izdelali drugje in jih skrili v jamo. PONUJA CENJENIM KUPCEM STAVBNO POHIŠTVO: • sobna vrata serijske izdelave za mokro in suho montažo • sobna vrata, izdelana po naročilu za gradbene organizacije za suho montažo • vhodna in garažna vrata sodobne oblike in dizajna, izdelana iz jalovine, macesna, mahagonija, framireja, hrasta in jesena • vratna krila, surova, ravno obrezana ali finalizirana, bukova, lesonitna, hrastova, mahagonijeva • lužena vratna krila • izdelujemo vratna krila za poseben namen — OGNJEVARNA, F-30 min, ter krila za zvočno izolacijo do 32 db • krila, na obeh straneh obložena z ultrapasom POHIŠTVA KOLONIALNEGA IN MODERNEGA PROGRAMA • sedežne garniture • jedilnice • mize in stoli —NAŠE IZDELKE PRODAJAJO: - POTROŠNIK, MURSKA SOBOTA, tel. (069) 22 214 — MERCATOR, ZARJA, ORMOŽ, tel. (062) 701 035 — LES, PTUJ, tel. (062) 771 241, posl. Gramat in Kidričevo — MEDŽIMURJE, ČAKOVEC, prod. Šenkovec pri Čakovcu — CENTROPROMET TRO VARAŽDIN, Kukuljičeva 14 — LIKO, prodajno skladišče, VRHNIKA, Kolodvorska ul., tel. (061) 751 295 RADIO MURSKA SOBOTA 5 NAJ Glasbena lestvica Radia Murska Sobota, ob petkih v oddaji 21. 232. 1 2. 3. 4. 5. Oženil se bom — Magnet Od Murske do Kopra — Don Juan First time — Robin Beck Requiem — Džordže Balaševič Superstitious — Europe Glasbena lestvica nastaja s sodelovanjem s hi fi videostudiem na Kidričevi 21, 69000 Murska Sobota. Glasovnice — dopisnice — pošljite na naslov: Radio Murska Sobota, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota, s pripisom: za 5. naj. Oddaja 21 232 je na sporedu Radia Murska Sobota ob petkih, od 18.00 do 19.00 na UKV 87,6 MHz ali SV 648 kHz. SLADICA IZ KUHANEGA TESTA Priprava kuhanega testa se bistveno razlikuje od priprav drugih vrst, predvsem po tem, da je treba vse sestavine zmešati vroče. Kadar iz kuhanega testa oblikujemo pecivo, pazimo, da nam med peko, ali takoj po njej, ne upade. Zadošča že, da prezgodaj odpremo pečico, ali da prezgodaj vzamemo iz nje na videz pečeno testo, ki pa še ni dovolj osušeno. To pecivo je zelo rahlo in lahko prebavljivo. Uspelo nam bo, če bomo natančno upoštevali navodila. Največ kuhanega testa predelamo v princeskine krofe. In kako ravnati, da sladica uspe? Za približno 20 srednje velikih krofkov potrebujemo: Testo: 3 cela jajca (srednje debela) 1,25 del vode 7 dag margarine 7 dag gladke moke , ščep soli Krema za nadev: (pripravljamo jo v kovinski skledi) 3 rumenjake in 7 dag sladkorja penasto umešamo Penasti masi rahlo umešamo: 7 dag ostre moke 2,5 del' vrelega mleka, ki ga prilijemo med mešanjem. Skledo damo nad soparo in stepamo toliko časa, da se krema močno zgosti. Dodamo še trd sneg treh beljakov, rahlo premešamo in odstavimo. Nekoliko ohlajeno kremo odišavimo z vaniljo in žličko ruma. Postopek: . Margarino in ščep soli damo v mrzlo vodo. Ko zavre, takoj naenkrat vsujemo vso moko v krop in mešamo z metlico. Ko se testo loči od posode in sprime v kepo, mešamo še 1 do 2 minuti in odstavimo. Počakamo še 2 do 3 minute in v testo zamešamo 3 cela jajca — eno po eno. Če uporabimo zelo debela jajca, je testo preveč redko in se pri peki razleze, pri drobnih jajcih pa ostane testo gosto in pri peki premalo naraste. Večji pekač rahlo namažemo z maščobo in ga pomokamo. Z dresirno vrečko ali dvema žličkama polagamo čimbolj enakomerne kupčke testa v razdalji 3 do 4 centimetrov. Upoštevamo, da pri peki močno narastejo. Pečica mora biti segreta na 220 do 230°C. Prvih 10 minut pečice ne odpiramo. Ko so krofki pečeni, jih pustimo še 2 do 3 minute v nekoliko odprti pečici, da se osušijo. Ohlajene napolnimo s kremo, lahko jih izboljšamo še z žličko tolčene smetane, ki pa jo damo šele na popolnoma ohlajeno kremo. Ponudimo potresene s sladkorjem. NASA RISBA VAS PRIPIS Pripise k novi risbi pošljite najkasneje do četrtka, 6. aprila, na naslov: VESTNIK. Titova 29/1, 6900(1 MURSKA SOBOTA. Objavljene pripise honoriramo. — Kaj nam bo dvojno, ko pa za enojnega ni mogoče najti človeka. (Ja—-M a) — Drugod se ubadajo i. mikro čipi, pri nas pa nam ponujajo izpopolnjeno kladivo. (Ja —Ma) — Če nam ni uspelo s kladivom in srpom, pa bo mogoče »vžgalo« z dvojnim kladivom, (hec) — Glej, glej, tudi kmečka zveza se je ognila motike in pluga za svoj simbol. (Hec) — To je kladivo za našo novo vlado, da bo udarila na obe strani naenkrat. (Matija) SESTAVIL MARKO NAPAST OZKOGRU-DNOST KIPARSTVO AMERIŠKI PESNIK (JOHN CR0WE) ŠVICARSKI PISATELJ (ARNOLD. 1840-1910) DELO DNINARJEV LJUDSTVO NA KURILIH IN SAHALINU VITEZOV SLUŽABNIK RASTLINA Z MESNATIM STEBLOM CEKIN, DUKAT VOJAŠKA PIVNICA NIZOZEM-SKA OBČINA VELIKA KNJIŽNICA V UUBUAN DEL HLEVA TELOVADNA VAJA TONA ITALIJANSKI DIRIGENT (BRUNO) UJEMANJE KONCEV VRSTIC V PESMI MESSINA SPOJINA, KI DAJE ACET1LEN ČAKOVEC UMETNO USNJE FAVN ZELO PRIJETEN OBČUTEK, SLAST KISIK REKA V ANGLUI - POJAVNA RAZBURKANEM MORJU NEMŠKI DADAIST VOŠČENA TVORBA V ČEBELJEM PANJU MOSTIČEK HELIJ NEVAREN PARAZIT IZ RAZRE-DA GLIST DEL KOMODE REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: preskok, lo-vrata, Aleksej, Nar, IRA, ide, tok, Maske, E, tarok, TT, pipa, raketar, irit, NM, Jamajka, as, Neil. VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 29 križem kražem po šolah Pomlad 21. marca se je začela pomlad. Iz zemlje so že pokukali prvi spomladanski zvončki. Otroci se bomo igrali na zelenih travnikih. Sonce bo toplo grelo. Dnevi so daljši, noči krajše. Drevesa bodo začela cveteti. Ptički nam bodo lepo prepevali. Kmetje bodo začeli saditi poljske pridelke. Lasto-vičke bodo spet priletele v svoja gnezda. Metuljčki bodo letali na cvetove. In potoki bodo lepo žuboreli. Tatjana Sonaja, 2. raz., OS Videm ob Ščavnici Kako je spomladi Spomladi raste žafran. Mama je posejala solato. Atek obrezuje drevje, ki je že začelo brsteti. Trava zeleni. Pri sosedovih cveti dren. Boris Kramar, 1. a, OŠ Velika Polana 'sah ' Šah igram, stricu se ne dam; če ga gubim, zelo se jezim. Mama se smeji, mene pa glava zaboli. Gašper Tompa, 3. raz., , OŠ Odranci , Vlak Oh, ti vlak, majhni vlak, da bi še mene zapeljal čez poljano v Ljubljano . . . Vozila bi se po hribu gor, v dolino dol. ti bi piskal, jaz pa veselo vriskal. Janko Cigula, 5. raz., OS Bučkovci Čebela Čebela je letela, letela in letela, po zraku je brzela in na grm odletela. Sedela je na veji, brenčala v živi meji; veja se je zlomila in čebela se je ubila. Zmago Holc, 5. raz., OŠ Bučkovci DENAR ZA OBNOVO BOLNIŠNICE FRANJE Tudi učenci naše šole smo bili pretreseni, ko smo po radiu slišali sporočilo, da je plaz uničil naš znani spomenik iz NOB — bolnišnico Franjo. Nenehno smo brali pozive za prostovoljne prispevke za obnovo tega spomenika. Izkoristili smo priliko ob 8. marcu in smo namesto čestitk poslali za obnovo bolnice 50.000 dinarjev. Zavedamo se, da je naš prispevek sicer skromen, a vendar z veliko željo, da se ta naš tako znani spomenik čim prej obnovi. Člani dopisniškega krožka na OŠ Videm ob Ščavnici Po domači pokrajini i Pred kratkim smo imeli drugi naravioslovni dan. Ogledali smo si domačo pokrajino, ki jo premalo poznamo. Prelepo dolino, ostanek Panonskega morja in kopaste griče, ostanke nekdaj delujočih vulkanov ... z eno besedo, ogledali smo si Prekmurje. Obdana z Madžarsko in Avstrijo je prekmurska pokrajina cvetela, a je vendar še vedno preveč neizkoriščena in zanemarjena. Ob slabo vzdrževanih cestah razpadajo stare pozabljene prekmurske kmetije, nekdanji ponos preprostih prekmurskih ljudi. Zanemarjena ni samo preteklost prekmurskega ljudstva, ampak tudi sedanjost. Pod vodstvom Daneta Kataliniča smo odkrili, da ljudje vse manj cenijo naravna bogastva. O tem priča pozabljen izvir slatine v Nuskovi. Tovariš Katalinič nam je povedal, da ta voda ne zaostaja za vrelcema, iz katerih izvira tako zelo hvaljena mineralna voda radenska. Nekaj kilometrov od Nuskove leži še ena žrtev neizprosnega časa — grad. Nekdaj je bil eden največjih gradov na Slovenskem. S svojimi 365 sobami je zares velik in mogočen, hkrati pa tudi nemočen. Čas ga neprestano razjeda in prišel bo dan, ko bo Prekmurje ostalo brez enega najlepših spomenikov, kar jih je ustvaril človek. Narava pa nam bogastev samo ne jemlje, ampak nam jih tudi daje. Plasti bazaltnega tufa v okolici Gradu nam pričajo o obstoju nekdanjih vulkanov. Po napornem dnevu smo se razšli z mislijo, da je Prekmurje ena najlepših pokrajin v Sloveniji. Tina Cipot, 8. a, OŠ Dane Šumenjak, M. Sobota Humoreska o naši družini Ta zgodba pripoveduje o naši družini. Živimo v visokem bloku, ki ima 100 nadstropij. Mi smo v 20. Ker je dvigalo vedno pokvarjeno, moramo hoditi peš. Preden bom nadaljevala, nas bom predstavila. Mami je ime Kratkonoga, očetu Suhec, meni pa Molčeča. Nekega dne smo dobili veliko omaro. Ker je bilo dvigalo pokvarjeno, smo jo morali vleči vse do našega vhoda. Vrata so bila preozka, da bi jo spravili noter, zato smo jo prerezali. Pozneje smo jo lahko brez težav odnesli v dnevno sobo. No, vidite, takšna je naša družina. Ksenija Hošpel, 6. b, OŠ Radenci Nočne sanje Zjutraj pogledam skozi okno in kaj vidim — sneg! Čisto pravi sneg. Juhu, smučali se bomo! Ko sem nared za smučanje, odštorkljam ven. Zunaj je zbrana vsa druščina. Na hitro si naredimo progo za smučanje. In glej, švigamo sem ter tja, kot postrvi v čisti vodi. Gor in dol po hribu. Kepe kar švigajo po zraku kot rakete v vesolju. Naredimo si barikade in se igramo vojno zvezd. Jaz sem bil Luckoskay Vocker, Tomaž pa Lord Vader. Udarjava se s topovi in laserskimi meči. Jaz mu hočem pobegniti na smučeh. Toda ko sem že na pol poti, padem ter si zlomim desno nogo. Maham, tolčem, brcam okrog sebe zaradi hudih bolečin. Tedaj pa se zbudim in se uščipnem v rebra. Prelepo je bilo, da bi bilo res. Hitro sem stekel k oknu, poln upanja, a na moje razočaranje sem videl samo pusto pokrajino, ki je bila odeta v meglo. Pa so bile kljub temu sanje zelo lepe, škoda bi jih bilo pozabiti. Denis Vouri, 7. raz., OŠ Dobrovnik MOJA MAMA Ima črne lase in rada nosi krilo. Hodi v službo na banko. Hodi tudi k telovadbi. Ko je utrujena, pa gre počivat. Rada spi. Vsak dan kuri in kuha kosilo. Včasih je huda, včasih pa vesela. Imam jo rada. Alenka Kreft, 1. raz., OŠ Videm ob Ščavnici KULTURNI PRAZNIK MADŽAR- cvre a 0 n E D A NARODA 15. marca smo tudi na naši podružnični šoli praznovali madžarski kulturni praznik. Vsi učenci smo se zbrali v eni učilnici. Ogledali smo si film o največjem madžarskem pesniku Sandorju Petofiju. Videli smo njegovo fotografijo, njegove starše, njegovo rojstno hišo, gimnazijo, ki jo je obiskoval, in še veliko njegovih rokopisov pesmi. Po ogledu diafilma smo imeli še krajšo proslavo, na kateri so nastopili učenci z različnimi recitacijami. Tudi obe folklorni skupini sta se nam predstavili. Nato smo šli v Gornji La-koš in si v kulturnem domu ogledali igrico učencev četrtega razreda iz Csesztrega na Madžarskem. Po predstavi so učenci iz Madžarske prišli na našo šolo in skupaj smo se igrali na šolskem dvorišču. Alenka Magyar, 3. a, OŠ Drago Lugarič, Gaberje MOJA PAPIGA Na razstavi ptic v Murski Soboti sem zagledal zelo lepo papigo. Bila je najlepša in je tudi najlepše prepevala. Gledal sem in gledal, hodil od kletke do kletke in spet sem bil pri najlepši. Zdelo se mi je, da me razume; celo igrati se je začela z menoj. Stekel sem domov, povedal vse v eni sapi, kaj sem videl, in prosil denar, da bi si jo kupi. Vse, prav vse, sem obljubil, samo da bi imel papigo. Pritekel sem RAZVESELIL SEM MAMO Vstal sem bolj zgodaj kot po navadi. Mama in oče sta odšla v službo. Ta teden sem imel pouk popoldan. Napravil sem nalogo in se naučil. Do pouka je bilo še dosti časa. Nisem vedel, kaj bi počel. Naenkrat sem se domislil, kaj če bi vsaj enkrat pospravil naše stanovanje. Zagnano sem se lotil dela. Še kar dobro mi je šlo od rok. Vsenaokrog se je bleščalo. To bo mama vesela! Ko sem prišel domov, mi je rekla: »Danes si me pa res osrečil, upam pa, da to ni zadnjič.« Alan Mesarič, 4. b OŠ III, M. sobota SLADKA JUHA Ko sem se nekega dne vrnila iz šole, je mama kuhala juho. Rekla mi je, naj jo še malo posolim. Jaz pa sem namesto soli pomotoma vzela sladkor. Ko smo jo hoteli jesti, ni bila okusna. Sladko juho pa so slastno pojedli prašiči. Tatjana Kolenko, 3. b, OŠ Črenšovci nazaj, držal sem denar in hitro pogledal, če me še čaka, če je ni kdo kupil. Čutil sem, kako mi razbija srce. Hura, bila je, moja je! Bila je v kletki, naredila je nekaj poklonov, kot bi me pozdravila. Plačal sem in stekel vesel domov. Sedaj sva dobra prijatelja. Imam jo v kletki, vrata ima odprta. Včasih pride ven, potem se vrne v svojo hišico. Lepo se zna sporazumevati. Dal sem ji ime Pika. Perje ima rumeno-zeleno, rep pa je črn. Ce me kdo krega, je hitro zunaj in tudi ona kriči vsevprek svoj fio-čio-ut-iit. Potem se vsi smejemo, Pika pa odide v svojo hišico. Srečen sem, da so mi dovolili doma imeti ptičko. Marian Slana. 4. a. OŠ Edvard Kardelj, Murska Sobota v v F ZAŽEUENA BARCELONA - TEŽKO PRIČAKOVANI LJUTOMER 6 Začet sem pri Goyi, pri katerem sem občudovat grozote inkvizitorjev, slikane z veliko sarkazma in španskega temperamenta, kar se tudi opazi na njegovi najznamenitejši sliki Streljanje upornikov in v mnogih portretih. Nadaljeval sem pri E! Grecu, rojenem na Kreti, ki je v svojih delih Molitev na Oljski gori, Pogled na Toledo združeval bizantinsko ikonsko umetnost, italijansko renesančno smer in španski temperament. Ugajalo mi je njegovo zavračanje razmerja med deli človeškega telesa. S Španci sem konča! pri Vetazque- Cervantes s svojima junakoma. zu, slikarju kraljev in kralju slikarjev, kakor ga upravičeno imenujejo mnogi poznavalci slikarske umetnosti. V svojih najznamenitejših slikah Predaja Brede (mesto na Nizozemskem), Pivci in Deklice je presegel statične meje baročnih mojstrov s čutno racionalnim odnosom do resničnosti, z izjemnimi barvnimi kombinacijami in odličnim občutkom za uravnovešenost kompozicije. Nazadnje sem si ogledal še nekaj slik slovitega beneškega mojstra Tiziana, Venera in Adonis, Polaganje v grob ter portret Federica H. Gonzage. Naposled sem se zelo utrujen vrnil iz Prada in se do sestrine vrnitve iz muzeja že temeljito spočil. Malo sva še pogrela fotoaparat, nato pa na metro in izstopila sva v bližini dvorca španskega kralja Filipa H. Dvojec se razprostira skoraj v centru mesta in je obdan z ogromnimi parki, bazeni, ribniki, zelenicami, ki so okrašene z mnogmi kipi, splošni vtis okolice pa se krasno primerja z našimi forma vivami. Malo sva bila razočarana, ko sva zvedela, da notranjost dvorca ni za ogled, vendar sva popoldansko vročino kljub vsemu lepo prebila v enem od mnogih parkov, v hladni senci. Ko se je sonce že malo utrudilo, sva obiskala še Cervantesov spomenik, pred njim pa še njegova slavna junaka Don Kihota in Sanča Panso. Nato sva krenila v podzemlje, pa v vzhodno predmestje Madrida do avtoceste za Zaragozo in čakala, čakala, čakala, pa . . . nič. Zvečer sva krenila do železniške postaje Chamartin in si s strašno idejo v glavi ogledovala vozni red za Barcelono. Odločila sva se za zadnji vlak ob 23.15 in kupila karte za približno 100 kilometrov oddaljeno mesto Guadalahara v smeri Barcelone. Sedaj je že čas, da vam razložim še strašni načrt. Torej, ob 23.15 sedeva na vlak za Barcelono, pokaževa sprevodniku vozovnice in... zaspiva. Zjutraj pa, če bo šlo vse po sreči bova blizu Barcelone. Ha, ha ... Pa ni bilo čisto tako. Pes, ob 23.00 sva šla na vlak, ampak. Kaj je zdaj to? Vlak ali.. .? Kje piše, da je zadnji vlak, za Barcelono spalnik? Pa še takšen! Tapecirane stopnice, aerodinamična oblika, torej, strašno hiter in še nešteto drugih stvari je govorilo, da midva z vozovnicami za texas express (najcenejši vlak) nimava tukaj kaj iskati. S strašno dolgima nosovoma sva se odpravila spat na zapuščeno gradbišče ali smetišče ob polnoči mi je bilo res čisto vseeno, kje spim. V Španiji sva bila že navajena spati na najhujših krajih, zato, naju nekaj smeti in starih desk res ni motilo pri koristnem opravilu. Zbudilo naju je brnenje boidožerjev in presenečena sva ugotovila, da je že dan. Ta dan sva doživela toliko presenečenj, da nama je že skoraj škodovalo. Pa lepo po vrsti. Oči so nama skoraj popadale iz jamic, ko sva ugotovila, da okrog naju kar mrgoli delavcev in da v neposredni bližini delavec z buldožerjem ravna teren. Seveda sva kot poparjena skočila iz vreč in bila v slabi minuti v popolni bojni pripravljenosti. Šele tedaj je delavec v buldožerju opazil, da se spodaj med deskami, ki jih je nameraval zasuti, nekaj premika. Skoraj pade! je s sedeža, ko je zagledal dve osebi, ki mu mahata v slovo, tisti: »Ej, bombre, hasta la vista,« pa ga je popolnoma zmedel. Ubožec, dvomim, da si je do malice opomogel. No, midva pa sva se Židane volje napotila proti kolodvoru. Stanje se je občutno poslabšalo, ko sva zvedela, da se včerajšnjih vozovnic ne da zamenjati za sveže, ker vozovnice veljajo le en dan. Svetovali so nama, da nama preostane /e »one way«, kupiti nove vo zovnice. A, jok brate, bova kupila nove karte? Greva brez njih? Seveda sva šla. Kar dolgo časa se nama je uspelo umikati sprevodniku, naposled pa se je roka pravice le prihajala maščevat za prekrške, ki sva jih storila, še nekaj sedežev, pa bo po naju. »Konec bo!« Tedaj pa: postaja Guadalahara. Zdrvela sva z vlaka in strašni kamen se nama je odvalil s src. Po zajtrku sva se malo sprehajala. Po dobri uri nama je ustavi! pek s polnim tovornjakom peciva in drugih dobrot in naju peljal kakih 50 kilometrov proti Zaragozi a naju odložil tako rekoč v puščavi. Na Portugalska značilnost so nasadi plutovca. žgočem soncu sva se dve uri prepirala, nato pa naju je pobral avtoprevoznik, ki nama je pripravi! prijetno presenečenje, saj je s pomočjo CB postaje razložil prijatelju, da ima v tovornjaku dva štoparja, ki sta prav tako namenjena proti Barceloni. Miguela, najinega novega prijatelja, sva spoznala v Siguenzi. Po prisrčni Zdravljici se je prijazni avtoprevoznik poslovil in nama zaželel srečno pot. Z Meguelom smo nadaljevali pot skozi Catalayud in Zaragozo proti Barceloni. Povedal je, da je častnik v španski armadi in da veliko sodeluje z ameriškimi marinci, ki so ga tudi naučili angleščine. Nastanjen je v Figuerasu, blizu francoske meje, kamor smo prišli malo po polnoči, ker smo se zvečer odločili, da se gremo kopat. Ponoči se nam je zdela voda še toplejša, kot je bila v resnici, ker se je ozračje nekoliko ohladilo. V Figuerasu sva se poslovila od vojaka Miguela, poiskala park in se pod košato palmo zavila v spalni vreči. (nadaljevanje prihodnjič) STRAN 30 VESTNIK, 30. MARCA 1989 brest negor brest negor brest negor brest negor brest negor brest negor brest negor Negorljiva mineralna plošča NEGORtipGL-1 Sestava: NEGOR tip GL-1 je negorljiva plošča izdelana iz ekspandiranega vermikulita, z ustreznimi vezivi. Lastnosti: - lahko se obdeluje, - je negorljiva, - ne vsebuje zdravju škodljivih snovi, - pri visokih temperaturah ne sprošča toksičnih snovi, - pri oblepljanju ob uporabi ustreznih lepil ne povzroča težav. Uporaba: Plošče NEGOR tip GL-1 uporabljamo kot samonosilni gradbeni element. Primerne so za izdelavo elementov, ki so odporni proti požaru: -predelnih sten, oblog, stropov, vrat in pohištva v ladjedelništvu in gradnji vagonov, - predelnih sten, spuščenih stropov, oblog sten, stropov in strešnih konstrukcij v industrijskih, upravno-administrativnih, hotelskih in drugih zgradbah, - oblog jeklenih konstrukcij, - oblog klima-kanalov, - jaškov električnih kablov, - podlog termoakumulacijskih peči. Obdelovanje: Plošče NEGOR tip GL-1 lahko obdelujemo z mizarskim orodjem in lesnoobdelovalnimi stroji. Pri strojnem rezanju, vrtanju in rezkanju priporočamo uporabo utrjenih rezil. O JELOVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA Brest, Industrija pohištva, n.soho. Tozd Mineralka, Tovarna ognjeodpornih mineralnih plošč, n. sol. o. 61380 Cerknica, Jugoslavija Telefon: /061/ 791 200 Telex: 31 167 Telefax:/061/ 791 309 Površinska obdelava: Plošče imajo primerno površino za lepljenje laminata, tapet ali kovinske folije, nanašanje raznih barv in dekorativnih kitov. Pred fumiranjem ali oblepljanjem s folijo pa je potrebno brušenje. Za lepljenje laminatov in kovinskih folij priporočamo poliuretansko lepilo. PRODAJNI PROGRAM brest - okna TERMOTON in JELOBOR SU — polkna, rolete, žaluzije — notranja naravna in lužena vrata — vhodna in garažna vrata različnih izvedb — lesene obloge — vrtne garniture — montažne pregradne stene .. . Razstavljamo in prodajamo tudi na radgonskem sejmu med halama A in C! PRODAJNA MESTA Škofja Loka, Kidričeva 58, tel. (064) 631 241 MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel. (069) 22 921 CELJE, Božičeva 3, tel. (063) 25 881 STROKOVNI NASVETI: vsak dan od 7. do 15. ure v soboto od 7. do 12. ure LENDAPOR - termoizolacijske negorljive plošče PRIMERI IZOLIRANJA Z LENDAPOROM podn» oblog* csmontni podna konstrukcija na terenu stropna konstrukcija proti podstrešju • LENDAPOR je sodoben negorljiv domači gradbeni material za toplotno in akustično izolacijo. • LENDAPOR je lahek izolacijski material. • LENDAPOR uporabljamo za stanovanjske zgradbe, družinske hiše, gospodarske objekte in hleve. • LENDAPOR uporabljamo s kningipsom in ivernimi ploščami. • Za suho montažo z LENDAPOROM ni treba graditi posebne nosilne konstrukcije. • LENDAPOR je notranja in zunanja toplotna izolacija obstoječih in novih zidov — ogromen prihranek energije za ogrevanje prostorov. • LENDAPOR je sodobno embaliran, prevoz je zaradi minimalne teže 40 kg/m3 možen z osebnim avtomobilom. • LENDAPOR je odporen proti kislinam. • LENDAPOR odbija glodalce, podgane, ptice in druge škodljivce. • LENDAPOR je odporen proti vsem plinom, primeren je za fasade. • Cena LENDAPORA je odvisna od volumenske teže. ona Rudarska ulica 1 Telefon 75-201 Telex 35-226 NAFTA LENDAVA Telefax (069) 75-621 Obiščite nas na radgonskem sejmu, od 3. do 7. aprila, v hali A, razstavni prostor št. 109 IZKORISTITE UGODEN SEJEMSKI POPUST OD 10 DO 15 ODSTOTKOV/ VESTNIK, 30. MARCA 1989 STRAN 31 Iskra orodje za vsake roke Dvohitrostni vibracijski vrtalniki Tip vrtalnika W 502 T W 508 T W 458 L Moč 520 520 500 Število vrtljajev (1/min) 540/1400 0-540/0-1400 0-650/0-1700 Vrtanje v beton (mm) 12 12 10 Vrtanje v jeklo (mm) 10 10 10 Vrtalna glava (mm) 13 13 10 Masa 1.9 1.9 1.9 levo-desno vrtenje Krožne žage Vibracijski brusilniki pP Število vrtljajev (1/mir VS 108R i)600 VS 106 RS 300/600 VS 107 RS 350/1100 Vrtanje v jeklo (mm) 6.5 6.5 6.5 Vrtanje v les (mm) 10 15 15 Vrtalna glava (mm) 10 10 10 Napetost (V) 7.2 7.2 9.6 Masa (kg) 0.95 1.4 1.6 I/O vrtenje L/D vrtenje Tip KZ 55 D KZ 86 A KZ 250 A KZ 251 A Moč (W) 830 1700 1050 1050 Število vrtljajev (1/min) 4300 4500 3500 3500 Debelina žaganja (mm) 50 86 150 x 70 120 x 55 Masa (kg) 4,5 8,4 16 18 stabilna nihajna stabilna nihanja izvedba izvedba Tip VB 23 A VB 743 VB 745 Moč (W) 160 450 450 Število gibov (1/min) 20000 16000 9000 Število vrtljajev (1/min) 10000 8000 4500 Krog brušenja (mm) 2.6 2.5 4,5 Brusna površina (mm) 92 x 190 115 x 225 115 x Masa (kg) 1.9 2.9 2.9 Skobeljnika Dvohitrostni vibracijski vrtalniki Izvijalnik X w i^07 Število vrtljajev (1/min) 0-4000 Vpenjalni vrat 1/4"-šesteroknten Masa (kg) 1,2 Tip vrtalnika W 502 X W 508 X W 558 X Moč (W) 500 500 500 Število vrtljajev (1/min) 650/1700 0-650/0-1700 0-650/0-1600 Vrtanje v beton (mm) 13 13 13 Vrtanje v jeklo (mm) 13 13 13 Vrtalna glava (mm) 13 13 13 Masa (kg) 2.35 3.35 2.35 levo-desno vrtenje Tip SK 82 B Moč (W) 400 Število vrtljajev (1/min) 20000 Širina skobljanja (mm) 82 Globina skobljanja (mm) 0—0,6 Globina otora (mm) 0—15 Masa (kg) 1,7 SK 82 A 480 18000 82 0-1 0-7 2.6 Premi brusilnik Tip Moč (W) Število vrtljajev (1/min) Največji premer brusa — s keramično vezavo (mm) — z bakelitno vezavo (mm) Masa (kg) PB 32 A 330 23000 25 50 1.8 Dvohitrostni vibracijski vrtalniki Tip vrtalnika W 602 E W 602 D W 702 0 Moč (W) 650 650 720 Število vrtljajev (1 /mm) 680/2000 680/2000 450/1100 Vrtanje v beton (mm) 16 16 16 Vrtanje v jeklo (mm) 13 13 16 Vrtalna glava (mm) 13 13 16 Masa (kg) 3.3 3.3 3.5 levo-desno vrtenje Industrijski vrtalniki Tip vrtalnika VS 723 A VS 732 A VS 702 F Moč (W) 1050 1050 720 Število vrtljajev (1/min) 185/350 125/220 210/500 Vrtanje v jeklo (mm) 23 32 23 Način vpetja MK 2 MK 3 MK 2 Masa (kg) 4.6 4.6 3.9 Baterijski izvijalnik Tip Število vrtljajev Zmogljivost privijanja Napetost Čas polnjenja Masa IZ 105 (1/min) 130 do M 5 (V) 2,4 (h) 6 (dag) 40 Elektrokladiva Kotni brusilniki Tip KB 59 A KB 79 A KB 206 D KB 208 D Moč (W) 500 750 2000 2000 Število vrtljajev (1/min) 9500 9000 6300 8500 Premer plošče (mm) 115 125 230 178 Masa (kg) 2.2 2,7 4.9 4.9 Tračna brusilka Tip TB 75 A TB 10 A Moč (W) 600 1000 Hitrost teka traku (m/s) 3,3 7.5 Velikost traku (mm) 76 x 457 102 x 552 Brusna površina (mm) 76 x 130 102 x 130 Masa (kg) 2,75 4,8 Sekalnik za pločevino Tip Moč Število gibov Debelina striženja Masa SP 32 A (W) 330 (1/min) 1300 (mm) 1,5 (kg) 2,5 Škarje za pločevino Tip RS 32 A Moč (W) 330 Število gibov (1 /min) 1300 Debelina striženja (mm) 2,5 Masa (kg) 2,7 Če želite o električnem orodju Iskra še dodatne informacije, nam pišite na naslov: Iskra ERO, Prodaja, Trg revolucije 3, 61000 Ljubljana ali Iskra Commerce, Filiala Maribor, Partizanska 11.