60. štev.
V Ljubljani, v soboto 5. junija 1880.
Letnik VII F.
Inseratl «e «prejemajo in volji tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
„ ,, >i ii S i,
^ II II II H ^ II
Pri večkratnem tiskanji i«i* primerno tmanjsa.
Rok opis
se ne vračajo, nefrankovHn« pisma se ne sprejemajo.
N roenino prejema opravništTo faam nistracija) in ekspedieija la Dnnajski cesti št. 16 v Medija-ovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski aarofl.
Po poitl	prejemar velia :
Za celo leto	. . 10 gl. — kr
ta pollet»	. . 6 ., — „
ta četrt ieta	. . •> 60 „
V administraciji velja: 7.a celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta, . . * „ 'JO „ za četrt leta . . 2 „ 10 ,,
V Ljnbljani na dom posiljan veljA 60 kr. več na leto.
Vredništvo je Poljanski nasip St. 48.
Izhaja po trikrat na teden n sicer v torek, četrtek iu sonete.
Bolje bo!
, Državni zbor je veliko storil in Jaz Be nadjum, da bo še bolje."
Tako je rekel presvitli naš vladar dne 1. junija 1880 nekdanjemu ministru Jirečku v glavnem mestu češke dežele, ki je zdaj tako srečna, da ima v svoji sredi Bvojega cesarja in prihodnjega njegovega naslednika, careviča Iiudolfa. Kako slavi narod češki svojega vladarja , kaka navdušenost je po Pragi, o tem poroč-amo , kolikor nam dopušča prostor, na drugem kraji; tu bodi nam le dovoljenih nekoliko opazek o političnem pomenu prihoda našega cesarja v Prago in to ravno v tem času , ko falirani „ustavaki" Herbstovi z vso silo rujejo proti njegovi sedanji vladi.
Državni zbor 8e je razšel, velika večina avstrijskih narodov, med temi slovanski vsi, eo bili zadovoljni z njegovim delovanjem, ktero kaže, da smo nastopili zdaj res boljšo, pravo pot. Prvi korak pač ni še veliko izdal, ker se grehi celih 18 let ne dajo popraviti v enem samem zborovanji, v enem letu. Vendar je že človeK vesel, če se delo, kterega tako željno pričakuje, vsaj enkrat pričnč in tako pričnč, da Be že naprej vidi, da bo sponealo, posrečilo Be, ker je pričeto na pravem temelji, po volji presvitlega cesarja samega, čegar besede: „Jaz hočem mir imeti med Svojimi narodi1 bo bile tolažba vsem po prejšnji sistemi, zatiranim narodom, v prvi vrsti gotovo Slovencem. In zdaj ko se je posrečilo vladarju okrog sebe zbrati svetovalce ministre, kteri popolnoma razumijo
njegovo voljo , iu ko je ministerBtvo za avoja načela, ki so volja cesarjeva, pridobilo v državnem zboru večino, vrezano po večini avstrijskih narodov in je po dokončanem zborovanji po vsi Avstriji — izvzemši nektere hude in male kote, kjer imajo Ilerbstovci iu judje svoje privržence — potegnil hladni, prijetni veter miru, zdaj gre vladar sam v tisto deželo, ktere poslanci so s svojim prihodom v državni zbor, ki so ga toliko časa ogibali se, največ ali vsaj izdatno pripomogli k razrušenju stranke, ktera je bila na najlepši poti pogubiti Avstrijo po uničenji blagostanja njenih narodov in dežel. Ali ni to najlepše pripoznanje delavnosti in namenov narodnih čeških poslancev in vse avtonomistične stranke? Ali ne mora navduševati iu vnemati naroda še bolj za presvitlega vladarja, če vidi, da on časti njegove voditelje tako, kakor nam povedo poročila s Prr.ge? Mi smo prepr.čani, da si bo priklenil srca vseh Čehov tako, kakor si je pridobil Dalmatince o svojem obiskovanji Dalmacije, in ljubezen ter vdanost do milostljivega vladarja je največa in najzanesljivejša podpora cesarstva samega.
„Jaz se nadjam, da bo še bolje." Te besede cesarjeve so nam najgotovejše poroštvo o tem, da ministerstvo TaafTejevo trdno stoji, da bo vse ščuvanje njegovih nasprotnikov brez vspeha. To pa kaže tudi, da v viših krogih bo prišli „ustavaki" ob vse zaupanje, da jim je pot do državnega krmila za vselej zaprta, da bo toraj nastopili boljši časi za Avstrijo.
Vsak pravi Avstrijan se mora veseliti ta-
kih veBelih prikazen. Do zdaj bo patentirani „ustavaki" na Dunaji in njihovi privrženci po drugih krajih ošabno upili: „Država (t. j. cesarstvo) smo mi, VBak, kdor ni z nami.jeizda-javec cesarstva." Ta duh jih je tako prevzel, da bo šli še dalje in kričali: „AvBtrijaje nemška," in zadnji čas bo njihovi vodje celo predrzni Be speli do trditve: „Avstrija mora biti nemška, če ni, je pa sploh ni." Ali ni to najhuje razžaljenje drugih narodov, kterih je veliko več ko Nemcev, in ne bodo li take besede dražile krvi in narodnega čutja vseh drugih? Se vč, ustavaški gospodi in časnikarski judovski sodrgi se je zadnja leta pod gospodstvom „ustavaških" ministrov godilo kakor vrabcem v prosu, zato bo mislili, da jih od vladnega krmila in državnih jasel nihče pregnati ue more. V tej misli jih je vtrjevalo še to, da so njihovi prvaki v viših krogih vsaj na videz imeli trdno podporo, zato so se tako zarastli, kakor plevel na njivi, kjer ni bilo dolgo že čistilne brane. Da je toraj naloga Tatff'jeva težavna in sem ter tje celo — vsaj na videz — nevarna, to bo lahko sprevidel vsak , kdor je le količkaj natančneje opazoval notranje politično življenje zadnjih let v Avstriji.
Težke naloge se je lotil grof Taaffe, a zdaj mu mora igrati srce radosti, ko vidi, da ga sam vladar v njegovem prizadevanji za spravo narodov med Beboj tako izdatno podpira. Ž njim vred navdaja radost in vesela nada vse narode, ki ei želijo miru, ker vidijo vladarja samega podati be med Čehe, kteri bo bili od dunajske „ustavaške" Btranke in od vsega du-
Pijanec.
Našim ljudem podomačil Vil in s k i.
2. Medene nedelje.
(Dalje.)
„Vem, vem, draga mi Bnaba, da bi rada videla , da ti stari očka še dolgo živi, da ga njeguješ in mu strežeš. Vem to, mila mi hčerka, da imaš dobro srce; sam Bog bodi zahvaljen, da je tako dobro ženo dal mojemu Janku. Ti Bi nam prinesla, spoznati moram, pravi blagoslov v hišo; vse «e mi zdi, da je nekam bolj prijazno v hiši, od kar si ti pri nas. Naj te mili Bog še dalje blagoslovlja, da bi obadva zmerom srečna bila. Bogu bodi hvala, dela imamo dosti, mlinski kamai nikdar ne praznu jejo; mlevi je toliko, da je vse zmagati ne moremo. Unidan je bilo, kosem tri tovore žita poslal Cvetniču mlinarju. To je siromače pri Bedmerib otrocih; vsi bi radi jedli, kruha pa nič. Pri naa je bilo zmerom dosti zaslužka. Tudi letos kaže dobro. Moja Btara, veš da ni, da bi Be polenila, ta je napredla in natkala polne (hrambe platna vsake vrste, ko bi bila Bila. Vidva bota prevzela gospodarstvo in ne bo vama hudega; ali nama, nama je bila huda, ko sva z malim začela; o , to ti je bilo skrbi
in potu, preden je bil hlev , u hlevu pa kra-vica. Priporočam vama , ne pozabita starega očka, kadar umrje, pa tudi b staro lepo rav-najta. Pa še to-le vama rečem: Biromakov ne podita od hiše, radodarna bodita do ubogih, le dobrih rok bodita. Veš Katinka, to sem sam izkusil, pa Bkozi celo svoje življenje , da nikdar ne oboža, ki siromakom deli. TiBta leta 16 in 17, ko je bila tista strašna lakota, po-VBod siromaštva na kupe, da se Bogu smili, takrat sem sam ta mlin imel v zakupu in pa to le hišo, takrat le hišico, majhno in nizko kolibo. Takrat je bilo malo mlevi, malo mlevi, malo dela, skoro nič zaslužka. Dela Bem šel iskat, da se s staro preživim, mati je pa doma predla. Večkrati nismo imeli ne suhega kruhka ne koščka trde skorjice pri hiši. Tebe Janko, — ki je zdaj noter stopil — še ni bilo, tvoja stareja brata pa sestra so pomrli, pa kolikrat so naju kruha prosili Birote, pa zaBtonj. Še zdaj se mi bridko stori, kako so po miznici iskali, pa ni bilo drobtinice, ni je bilo. Vidita, pa vendar nama je Bog pomagal. Če je prišel kak berač ali popotnik;, sprejelj sem ga pod Btreho in mu privoščil, kar mi je Bog dal. Siromaki so to vedeli, da Prašnikovi niso trdi in so radi prišli v Prašnikov mlin. „Bog povrni", so dejali. V mošnjo res nisem imel
kaj deti, toda mili Bog — nikoli ga ne morem dosti zahvaliti — Bog mi je vae reB obilno povrnil. Lačna leta so prešla in mlinar Prašnik je bil bogat, tako je vsakdo rekel; pa res, premožna je bila Prašnikova hiša. Otroka moja, vedita pa, veliko veliko se je bilo vkvarjati in mnogo sva trpela z vajino materjo, krvavo sva se potila, žuljave roke sva nosila, trudila in garala od jutra do mraka, ponoči in podnevi. Kar Bva pridobila; kar imava, to je naše, je pošteno blago. Ravnala Bva se po slovenskem pregovoru, ki veli : Moli pa delaj; molila sva, delala sva pa hranila, zapravljala nisva. Zapomnita si, da nisva zapravljala ; pa dobro Bi tudi v glavo in srce vtisnita, kaj pravi pregovor , da poštenost najdalje trpi in da vse stoji na božjem blagoslovu.
„Čemu pa zmerom o tem govoriš?" je dejala stara Prašnikovka," kako nas boš zapustil, to skrb Bogu prepusti; in pa o tvojem ranjcem očetu — Bog daj dobro — ali ni doBegel svojih 70 let in še 5? ti imaš pa še le GO in?"
„E, Btara, ne čudi se toliko, da o smrti govorim. Kaj je nima vsak kristjan pričakovati sleherno uro? Kaj bom čakal, da me za vrat zagrabi? Veš, jaz najbolje čutim, kako da mi je. Polagoma se koncu približujem. Tako je."
oajBkega centralističnega in judovskega časnikarstva do zda) gotovo najhuje zasramovani z besedo in podobami; toliko zasmehovanja in zaničevanja more prestati le slovanska potrpežljivost, drugi narodi nimajo take.
Kakor veBeli toraj gledajo vsi slovanski narodi za cesarjem med Čehi bivajočim in od njih z največjo navdušenostjo sprejemanim, tako mora grizti vsaka novica b Prage tiste ljudi, kteri si na vso moč prizadevajo ohraniti razne narode in stranke v razporu med seboj, ker to je njih delo, njih zaslužek, njih dobiček. Zdaj, ko vidijo in videti morajo, da je najviši faktor v državi, presvitli vladar sam odločno pokazal svojo nevoljo zoper tako pogubno početje, bodo pač Bkoprneli in onemogli in narodi avstrijski bodo prišli do tako potrebnega, tako zaželjenega notranjega miru in blagostanja cesarstva in njegovih prebivalcev.
Zato Be radostno pridružimo tudi mi svojim srečnim slovanskim bratom Čehom, ki imajo zdaj svojega vladarja v svoji Bredi, z navdušonem klicem :
Slava našemu presvitlemu cesarju, vzvišenemu spravitelju narodov avstrijskih I
Cesar v Pragi.
(Dopis z Ljubljaue.)
Zlata Praga, eno najlepših, najimenitnejših in najstarših slovanskih mest, ponos in trdnjava zapadnega Slovanstva, mesto stoterih in tisočerih zgodovinskih spomenikov, v prekrasni legi , z impozantnimi poslopji, ta Btara stolica čeških kraljev in tudi nemško-rimskih cesarjev, časti in pozdravlja v svoji sredi od ličnega gosta, svojega kralja in avstrijskega cesarja Franc Josipa I. V večih časnikih, kakor je naš, čita se vse nadrobno, kako lepo je mesto ozaljšano, kako veličasten je bil spre jem, kako so vladarja ogovorili razni dostojanstveniki, kaj jim je on odgovoril, kako lepo je bilo mesto razsvitljeno, ktere zavode je cesar obiskal itd. Našemu skromnemu listu bi zmanjkalo prostora, ako bi hotel to vse na drobno popisati; ostaja nam le možnost, da nekoliko besedi spregovorimo o splošnem vtisu, ki ga ta slovesnost dela na politični svet. Da je nemškutarjem in ustavovercem cela Btvar neljuba, to kažejo njih organi zadosti jasno s
svojo pisavo. Toliko veselejših nad pa bo Čehi. Svetli vladar j m je simbol in poroštvo pravice in boljše bodočnosti. Pri vseh svojih bojih z dunajskimi, centralističnimi vladami niso Slovani nikdar obupali nad cesarsko hišo, nad pravičnostjo vladarja, od kterega bo pričakovali, da bo o svojem času zlomil veliko moč usta-voverne stranke, ter jej iztrgal vladno krmilo, Slovanom pa narodne in natorne pravice zagotovil.
To upanje v cesarjevo pravičnost začelo se je toliko krepkeje dvigati, odkar je nastopil vlado pravični in nepristranski grof Taaffe, kteremu cesar popolnoma zaupa. Tega Taaffeja, ki so ga nemčurski listi dan na dan toliko zaničevali in napadali, njega cesar toliko ob-rajta, da je potoval v Prago, da tako pokaže svojo nagnjenost za češki narod, kteremu ustavoverna klika po vsej sili odreka ravnopravnost. Tudi „Wiener Tagblatt" priznava, da je cesarjevo potovanje toliko ko odobravanje Taaffejeve politike. Da ima cesar vse druge nazore, nego ustavoverci, to se vidi tudi iz tega, ker je pohvalil sedanji državni zbor, na kterem ustavoverci niso hoteli pustiti nobene dobre dlake.
To pa ravno liberalce strašno peče, ker vidijo, da bo ob veB upi v pri dvoru, da njihovo ropotanje in vpitje prav nič ne izda, da se cesar za to še ne zmeni. Čeravno imajo vse dunajske časnike v svojih rokah, čeravno jim še inozemski, nemški listi pomagajo, čeravno toliko rogovilijo s svojimi resolucijami, čeravno Taaffejevo vlado toliko obirajo, — vladar vendar le Taaffeju več verjame, on vendar želi, da bi se sprava med narodi dosegla in v ta namen potuje v Prago, v glavni tabor dosedanje opozicije! Da to centralistom ne more biti všeč, razume se lahko; pa doživeli bodo več; prepričali se bodo, da je težko plavati proti vodi, kakor smo mi to skusiti morali. Ustavoverci se obuašajo, kakor bi bili le oni sami poklicani Avstrijo vladati, in kakor bi morala država konec vzeti, če je oni ne ko-mandirajo. Na kaj pa opirajo to svojo pravico? Leta 1848 so res z orožjem in puntanjem ce sarja prisilili, da jim je po ustavi odstopil nekaj pravic; pa on ustave ni dal samo za Nemce, ali pa za ustavoverno stranko, ampak za v s e narode v državi, in smešno je, ako ustavoverci
mislijo, da so le oni dediči za absolutizmom, in da le njim pripada oblast. Dolgo časa sicer so terorizirali (plašili) slovanske narode in konservativne Nemce. Pa svetla krona je slednjič spoznala, prvič, da moč te stranke ni tako velika, drugič pa, da blagostanje narodov ne napreduje pod rokami nemško-liberalcev, temveč da se država le slabi na denarnem in političnem polji. Zato je bil poklican grof Taaff da poBtavi namesto nasilja pravico, namesto narodne tesnosrčnosti splošno ravnopravnost, namesto strankarstva domoljubje. Glasni in navdušeni slava-klici v Pragi so vladarja prepričali, da so mu Slovani zvesti podložniki, zvestejši, ko njih obrekovalci, bahati ustavoverci, ki imajo v svoji sredi Schoaererje, ki javno govore o združenji z Nemčijo I Krona išče po-razumljenja s Čehi, in ker ga iskreno išče, ga bode tudi našla, saj o tem nihče ni dvomil, da ima ceBar enako srce za vse narode; Baj krona sama izprevidi, da se z zatiranjem Slovanov spodkopava moč AvBtrije in dela le v korist Nemčije. |Ako Be pa češki narod dogovori b svojim kraljem, kdo more kaj ugovarjati ? Kdo se briga potem še za ustavoverce?
Politični pregled.
Avstrijske dežele
V Ljubljani 5. junija. Vsa pozornost je obrnjena zdaj na cesarja v	Da ima ta dogodek političen pomen, o tem so skoraj vsi listi edini. Nekteri ustavoverni liati bi pač radi cesarjevemu potovanju odrekli vsako politično Btran ; pa tega jim nihče ne verjame. Celo dunajski „Tagblatt" priznava, da to potovanje pomeni odobravanje Taaffejeve politike. Kdor bi o tem še dvomil, opozorujemo ga na cesarjev izrek, ko se je v delovanji državnega zbora nasproti Jirečku pohvalno izrazil. „Državni zbor je veliko storil", rekel je vladar, ,,pa upamo, da bo še več."
Kdor časnike čita, se bo še spominjal, kako so nemškutarski listi o sedanjem državnem zboru pisali, da ni ničesa storil, da je bilo prazno, neplodno zborovanje ; celo baron Schwegel se je izrazil, da državni zbor ni izpolnil obljub prestolnega govora. Zdaj jih pa cesar sam po ustih bije, ker pravi, da je dr-
Katinka si s predpasnikom obraz zakrije, pa ven hiti. —
Mlinarjevi so bili obče spoštovani ljudje. Gospod župnik so se radi pri njih oglasili, kajti Prašnikov oča so bili pameten mož, bili so mož beseda, mož poštenjak; če so oni eno rekli, pa je bil — mir besedi, kadar so bili pri gospodu gostje , bili so gotovo tudi Prašnikov oča med njimi. Njegova žena je bila tega prav vesela in rada je pravila, da je bil nje mož povabljen k gospodu v gosti, na kosilo: in kako je ondi bilo. Mlinarjevim se ni moglo nič oponašati, še manj pa to, da v cerkev ne hodijo; veliko jim je bilo do praznika in nedelje in za božjo službo. Janko poprej res ni maral veliko za svete reči, pa odkar se je bil s Katinko oženil, se je ves spremenil. Vsako nedeljo so se peljali vsi skupaj v cerkev, uro daleč.
O veliki noči je bilo, ko Janko zadene na svoje nekdanje tovarše, ki so pred cerkvijo stali in zijala prodajali. „Lejte, lejte," bo dejali, „veseli Janko bc je v pobožnika sprevr-gel." Vsi se zakrohočejo. Janku kri v lica šine da meri s pestjo; sprijeli bi se bili, ko bi ga žena potolažila ne bila.
To zasmehovauje ga je zelo jezilo. Bad
je imel tovarše kakor svoje brate. Velikrat se je spomnil, kako vesel je bil časih med njimi, dasi tudi je kdaj kako neumno ubral. Še zdaj ga je mikalo, da bi šel med nje, pa je Lenki skrbno prikrival, da je ne razžali; nejevoljen je pa vendar bil zavoljo tega. Njegova žena hitro spazi, kaj da mu je. Ko se je delal večer, je stal Janko na pragu pa gledal, kako se mladina pod lipo veseli, šali in skače iu guglje pa misli, kako se je tudi sam nekdaj tako veselil. Ta hip pride Katiuka in mu ljubeznjivo de:
„Janko, nekaj ti ni prav; kakor bi bil nekaj zgubil, tako se vedeš. Si mar name jezen ?"
„O, kaj še; nimam za kaj nu-te jezen biti; ali sam Bog ga vedi, da sem tako čuden in nautisnjen. Pride m', da bi vse stri."
„Dragi moj, veš, jaz pa vem, zakaj si tak; pa ne smeš biti hud; veš?'1 — „Ne vem ne, le povej." „No, vidiš, ti bi rad kaj med ljudi prišel; tega ti ne more nobeden zameriti. Celi teden delati, nikdar ne biti brez opravka , naposled se vendar prileze kozarec dobrega vinca. To ni greh in ne sramota. Ilvala Bogu, toliko že prislužimo in prihranimo, da za svoje veselje|
to težko de, če ga kozarec izprazniš. Vid š, jutri se Jožko popelje na Dobrovo; pa da prazen nazaj ne vozi, naj spotoma pripelje vedro dobre kapljice; vemo, kaj velja, in toraj ceno labko spotoma tjekaj pošljemo. Zmeraj je dobro, da je vino pri hiši, brez gostov pa nismo nikoli, vsak hip v krčmo pošiljati je pa tudi sitno. Kaj ne, Janko, da bo prav tako?"
„Kaj pa da; sam sem že mislil na to, pa sem menil, da ti "ue bo po volji; jaz bi pa vina nikdar ne okusil, ko bi imel tebe žaliti."
„Kaj bi bila to žalitev? Vidiš, pa še tole. Potem tudi lahko pride kaj vrlih in postavnih mož, pa bi se kaj pogovorili iu kaj pametnega pomenili, kterikrat tudi kaj poigrali, to bi bila zabava, ali —"
„No, kaj misliš? Kaj si hotela reči?'1 „Kaj ne; tistega kolarskega hlapca, tistega slaboglasnega človeka, kako se mu že pravi? — tistega logarja Filipa, kaj ne, teh ne boš klical k nam ; bojim se jih kakor gadov."
„Ne boj se jih, ta dva mi ne prideta čez prag; dobro se mi zdi, da sem se ž njima razdružil ia razprl; taki malopridneži bi bili moja nesreča."
„No, bodi Bog zahvaljen, da ti sam spo-
lahko izdaš kako dvajsetico. Ne misli, da mi I znaš 1 — Lej, tam gre pa naš stari znanec,
žavni zbor veliko storil. S tem hoče tudi reči. da je z državnim zborom , kakoršen je zdaji popolnoma zadovoljen, in da veliko upanja na njega stavi. Glavna naloga Taaffejeva je, sprijazniti narode, in cesar sam mu pri tem pomaga, ker se je podal v Prago, da s svojo navzočnostjo pomiri duhove.
Z veseljem nas mora navdati, da Be cesar zanima za vse javne dogodke in dnevna vprašanja. Tako je pomenljiva cesarjeva beseda knezu Auerspergu: „Deželne doklade rastejo od leta do leta; menda so šole tako silno drage." Ustavovcrni Auersperg se je čutil zadetega, v zavesti, da bo drage šole delo usta-vovercev, za to jp hotel cesarja pomiriti, češ, da se doklade porabijo tudi za druge potrebne reči, ne samo za šole.
Ko je Rieger rekel cesarju, da se bo sprava dosegla, kedar se pomirijo nekteri prenapeti duhovi, in da bodo Čehi v deželni zbor stopili, ter s potrpežljivostjo šli na delo, odgovoril mu je cesar: „Potrpežljivosti Be morate od mene učiti." Iz teh besedi je zopet jasno, da cesar spremlja v duhu vBe notranje prepire v Avstriji, in da mu to dela veliko bolečin, tako da se mora v potrpežljivosti vaditi. Ako cesar tako iz srca govori, kakor tu v Pragi, potem smemo soditi, da njegovo potovanje ni bilo samo oficijalno in ceremonijalno, ampak da je bil prav do bistva pretresen po sprejemu od čeBke strani, tako da je še on začel iz srca govoriti.
Češki listi pričakujejo mnogo dobrega od tega cesarjevega potovanja. Nemško-judov-ski listi pa še zdaj svojega ščuvanja ne morejo opustiti. Vlada hoče bojda volilni red za češki deželni zbor spremeniti, temu pa se upirajo nemški Pemci. Liberalni listi pišejo o veliki razdraženosti med nemškimi Pemci, ter hočejo vlado ostrašiti, da bi volilni red pri starem pustila. Ta volilni red je očividna krivica, in da krivica v veljavi ostane, zato hočejo vladi groziti in jo strašijo z Bismarkom in Schonererjem I Patriotizem nemških Pemcev se kaže v prav lepi luči. Zdaj, ko cesar v Pragi biva in ga vsi pošteni domoljubi iz srca pozdravljajo, pošiljajo ti nemški Pemci airese in zaupnice tistemu Schoaererju , ki je javno rekel, da je Velikonemec, in da želi združenja avstrijskih Nemcev s Prusijo I Takemu možu, ki bi še ne smel v državni zbornici sedeti, če bi imel toliko časti, kakor ima dolg jezik, ta-
kemu zaupnice pošiljati ob času cesarjevega prihoda, to je več ko predrzno, to je neBramno!
„Narodni Listy' zahtevajo, naj Be potrdi tisti volilni red, kakor ga je sklenil deželni zbor pod Ilohenvvartovo vlado 1. 1871, ko so bili Čehi še v večini.
l*o|jMkn deputacija Be je podala na pot, da cesarja povabi, naj še Galicijo obiskat pride; v ta namen (za sprejem cesarja) dala bo dežela 80.000 gld. Nekaj dni se bo cesar še ua Češkem in Moravskem mudil.
V zadevah vprašanja, kteri jezik naj bi bil državni Jezik, piše češki v Kolinu izhajajoči časopis „Koruna češka" tako:
„Nemci hočejo, naj se proglasi nemščina za državni jezik. Ali si je mogoče misliti večo impertinenco ? Ali Be da na tako predrznost drugače odgovoriti, ko tako, kakor bo odgovorili naši predniki v petnajstem stoletji na zahtevanje, da se naredi postava, VBled ktere je nemščina državni jezik , ko bo Nemce s cepci zapodili? Ako hočemo govoriti o „državnem jeziku" za češke dežele , potem ni druzega jezika, da bi mogel državni jezik postati, ko češki. Ta jezik ima pravico biti državni jezik v Češki, na Moravi in v Šleziji. Mi pa nemarno nič zoper to, če se v drugih, nemških deželah proglasi nemščina za državni jezik. Nemci so začeli ščuvati in Bkušati, kdo bo več zahteval. Dobro, zahtevajmo še mi. Oni hočejo nemški državni jezik , mi hočemo češčino za dežele češke krone. To naj zahtevajo naše občine, kajti z Nemci se že ue da drugače govoriti, ko tako, da se še več zahteva, kakor oni zahtevajo. Naj tedaj živi češki državni jezik v deželah čeških!'* Tako krepko in možato pisanje človeku prav dobro de, če pomisli na brutalno obnašanje nemšku-tarjev. Na Kranjskem je na pr. le ena pest Nemcev, in vendar so Schrey iu tovarši hoteli slovenski jezik čisto ven vreči iz deželnega odbora pisarne, ter posiliti nam čisto nemško uradovanje. Ali nemarno mi stokrat več pravice, popolnoma odstraniti nemški jezik iz naše dežele, ki je čisto slovenska? Naša popustljivost in potrpežljivost z nemškim jezikom pripeljala nas je tako daleč, da se pri nas vse nemški uraduje, in da je celo deželni odbor hotel slovenščino izbacniti. Od naše strani je bila iu je še velika napaka, da sploh priznavamo nemščino kot „drugi deželni jezik", kar v istini ni; kajti na Dunaji je veliko več Čehov, ko pri nas Kočevarjev, pa vendar ne vedo
nič o kakem „drugem deželnem jeziku." S tem so germanizaciji vedno vrata odprta, in dokler ae uraduje v obeh jezikih, tako dolgo Bmo zmirom v nevarnosti, da, če druga Bapa pride, nam zopet celo ravnopravnoBt odnese. Naša narodnost] bo še le tačaB gotova, kedar uradniki ne bodo drugače uradovati znali, ko v slovenskem jeziku. Zato pa nujno potrebujemo s lo ve n s ke g a vseučilišča, kjer se bojo izgojevali slovenski juristi, profesorji in duhovniki. Mi smo trdno prepričani, da bo s časom ves slovenski svet spoznal potrebo slovenskega vseučilišča, in sedanja vlada nam ga bo tudi dala.
Adresa, ki ao jo IVIladočclii fiilad-Ktoiiu poslali, se glasi: „Valovi zgodovine so že davno preplavali grob češke države. Pa Čehi še stanujejo v zemlji zvojih prednikov. Čehi ne bodo nikdar pozabiii, da je ob času nijh narodne, nezgode na Augležkem mnogo src vtripalo za pravico, in še tužni Čehi so se veselili, videti ta Miltonov narod v njegovi velikosti in plemenitosti.
Velespoštovani gospod! Vaša sijajna zmaga daje nam sinovom napredujočega naroda priliko, da vam in celemu narodu angležkemu iz celega, veselega srca čestitamo. Blagor narodu, kojega voditelj nosi zastavo resnice in človekoljubja. Italjani vam ne bodo nikdar pozabili, kaj ste za njih svobodo storili , med slovenskimi narodi pa se bo od roda do roda pripovedovalo, kaj Bte storili za balkanske mučenik e. Blagoslov in hvaležnost miljonov bosta spremljevala maščevalca Poe-riona, nasprotnika absolutizma in razglasi-telja grozodejstev nad Bolgari. Slabe besede ne morejo dopovedati, kaj mi za čutimo za vas, ki Be borite za krščanske principe , za za ktere je češki narod toliko prestal. Češki narod se joka nad Bvojo minulo slavo, pa on ne neha upati, da bodo pravica, svoboda in človekoljubje še enkrat v veljavo prišle. Te principe zastopate vi, častiti gospod, in za to vam izrekamo svojo hvaležnost, ter živimo v nadi, da bo novo upanje zacvetelo tam, kjer so bile do zdaj le zolze in muke."
Vnanje države.
Turški sult&n neče sprejeti angležkega poročnika Goschena, ker je že zvedel, da mu ta nič dobrih novic ne prinese. Vsled tega bo angležka vlada ali nazaj pomakniti se, ali pa še bolj ojstro postopati morala. Sultan je sklical uleme in jim predložil ti dve vprašanji:
dobri starina je, kovač Kerpan. Pokliči ga, pa sedi ž njim pod lipo, na uno-le klopico, poj-dem še po starega očka, da pridejo k vama ven, pa si bote kaj povedali do večerje, in ko bo ta gotova, vas pokličem."
3. Domače življenje.
Pri Mlinarjevih je šlo vse po starem, vse je gladko teklo. Dvakrat srečni so bili pa, ko so dobili sinčka. — Stari oča Prašnik je sinu izročil vse gospodarstvo in zdaj ni imel druzega opraviti, ko malega Jančka v naročje je mati, njegovati, prenašati in popevati mu. Toda zdravje očeta Prašnikovega je šlo vedno bolj navzdol; možiček je vedno bolj slabel, skoro vidno je staral. Hud kašelj ga je davil^ in tako ob moč pripravil, da brez palice se še pre stopiti ni mogel. „Škoda", so dejali gospod župnik, ki bo starega Prašnika kaj radi ob iskovali, „res škoda, da častitljivi starček tako boleha, izgubili bomo najboljega župljana."
Mlada mlinarica je bila zares izvrstna go Bpodarica. Ker je bila prijazna do poslov in družine, so jo vai radi imeli; ubogi in na
dložni pa so se k njej zatekali, kakor k Bvoji materi. Je pa tudi na to gledala, da je v hišo dobivala le dobre in poštene posle, zakaj prepričana je bila, da malopridni posli so gospodarstvu velika nesreča. Vsako jutro in vsak večer, koje zvonilo angeljevo češčenje, so morali biti vsi doma in skupaj moliti. Že stari Prašnik je hotel vvesti lepo navado, da bi skupaj molili, ker je videl z lastnimi očmi, da tiBti gospodarji, ki nimajo te lepe navade, da tisti sami niso nič prida ljudje in da njih hiše na boben gredo. Tudi Janko se je s to navado sprijaznil, pa saj je znala tako lepo Katinka ž njim ravnati, da se ni jezil in da je bil vselej zadovoljen. Nekega dne se pa on res vjezi. Zakaj ? Prvi hlapec je prišel v h šo in službo odpovedal.
„Gospodar, že dvanajst let služim pri tej hiši, v tem mlinu, za prvega hlapca, da sem skoraj kakor domač. Jaz vem vsake stvari glas, vem, kako je to in ono, nikdar se ne zmotim, nikdar nič napak ne storim, ako tudi mi zavežete oči. Vi ste pošten človek, poštenjak, moram reči. Proti vam in proti stari gospo-
dinji nimam nič, ne žal-besede nisem slišal; ali mlada gospodinja s svojimi neumnimi do-mišljeji, s svojo pregnano pobožnostjo, ta pre-vihana bogomoljka, veste, ta mi pa preseda. Saj sem vendar tudi jaz kristjan , hodim po pameti v cerkev in o veliki noči k spovedi in tako naprej, če tudi na rožnem vencu dan na dan jagod ne zobljem. Mlada gospodinja me svari in krega kakor svojega otroka. Veste gospodar, to jej le iz glave izbite, da se je jaz moram držati za krilo. Ako le eno uro pozneje domu pridem, pa je ogenj v Btrehi. Uni pot sem iz krčme res malo trčen prišel, pa vi, gospodar, saj veste, kako je, kako se ga človek hitro naleze, da še ne ve kdaj. Pa kaj se gospodinja za to briga? Veste, tako me je prala in zmivala , da mi je pamet zastajala. Kaj sem neumen, da bi to prenašal? Kratko malo ne. Dobite si druzega hlapca, jaz se vam za službo zahvalim, to soboto, ki pride, poberem svoja kopita pa grem." (Dalje prih.)
1.	Ali se ima morilec ruskega častnika Ku-meraua, Weli Mthemed, — s smrtjo kaznovati
2.	Ali se sme dopustiti, da bi se tuje vlade vmeševale v zadeve turške države? Na obe vprašanji so uleme odgovorili, da: ne. Zbuja se splošna strast mohamedanov zoper tujce.
BSuska cesarica je umrla. Vsled tega naš cesar ni obiskal nemškega gledišča v Pragi.
Albanci so dali tujim konzulom spomenico, kjer prosijo pravice, ter izrekajo, da nečejo biti podvrženi Slovanom, ampak samostojni in svobodni. Nemški listi spremljajo to izjavo simpatično; ko so pa Slovani pošiljali enake izjave med svet, niso imeli ti „pravični" časnikarji zanje druzega, ko porogljiv posmeh in hudobno obrekovanje.
Črnogorci in AlbaDci si še vedno oboroženi nasproti stoje. Kdaj bo tega dvomljivega stanja konec? Te dni je bil srkski polkovnik Horvatovič v Cetinji in knez ga je s častjo sprejel. Nekteri listi so pisali, da je prišel v Cetinje zaradi zveze med Srbijo in Črnogoro. To pa ni res, ker Ilorvatovič pri srbski vladi ni nič priljubljen, in bi ona za tak posel druzega izbrala.
Domače novice.
V Ljubljani, 5. junija.
(Ljubljanski župan gosp. LaŠan) je bil v četrtek na rotovži inštaliran. Deželni predsednik g. Winkler, kteremu je kot cesarskemu namestniku gosp. Lašan dal obljubo, mu je pri tej priliki priporočal delati na spravo med strankami, novi župan pa je povdarjal vedno le „ustavno" pot. Zvečer so mu napravili nekteri njegovi strankarji v kazini banket, pri kterem se je veliko govorilo in napivalo. Nam se zdi mikaven le govor vit. Kalteneggerja, ki je priporočal — čujtel — svojim tovaršem zmernostv političnem življenji. Zmernost in vit. Kaltenegger! Ali ni to tako, kakor da bi pijanec priporočal treznost? Vit. Kalteneg ger je v vsem svojem delovanji, kar je v političnem življenji prišel do večje veljave, pokazal se najviše potenciranega strastneža in zagrizenca, to mu jej bilo naklonilo tako mržnjo vseh narodnjakov in nepriljubijenoBt, da se še Dežman ne more bahati s tako. Narodna stranka mu je sprvega ponudila spravljivo roko, sam dr. Bleiweis ga je skusil pridobiti z javno pohvalo njegove nepristranosti v deželnem zboru; a ko je pokazal pravo lice, ko je VBelej Btrastno govoril pri shodih konšt društva zoper narodno stranko, ko je dal svoje prostore shodom nemškutarskih poslancev, ko je povsod, kjer je mogel, pokazal svojo ani možnost zoper vsako narodno reč in se vde-ležil vseh manifestacij zoper njo, morali smo zgubiti vero do njega in vvrstiti ga najhujšim nasprotnikom naše reč, kar je tudi z dušo in telesom. Če tak mož toraj govoii o zmernosti, ali ni to največa ironija? Ako bi mu bile pa te besede — česar pa nikakor ne verjamemo — vendar kipele s srca, mu moramo prav odločno klicati: „Prepozno govoriš tako, Bvoje ime si že zapravil."
(Deželni zbor kranjski) se prične v torek 8. t. m. s slovesnim duhovnim opravilom ob 10. uri v stolni cerkvi, potem se zbero poslanci v zbornici. Dnevni red bo kratek, le navadni nagovori, obljuba novih poslancev gg. Vestenecka in GraBellija, volitev verifikatorjev in rediteljev in izročenje poročil deželnega odbora. Koliko časa je odmerjenega zborovanju, še ne •vemo.
(Redka zver.) Ta teden je v Ižici ljub-ljansk ribič vjel 17 funtov težko vidro živo Vidre so tukaj redke; posebno v tako mali vodi, kakor je Ižica.
(„Brencelj" Št. 5.) bo prišel danes na svitlo s tremi velikimi in dobro izdelanimi podobami.
(Vabilo) k sokolskemu večeru, kteri bode v nedeljo 6. junija t. I. pri lepem vremenu na vrtu, pri slabem pa v salonu čitalnične restavracije. Sodeluje pevski zbor čitalniški in mestna godba. Program: I. oddelek. 1. „Na noge brača", zbor. 2. „Bodi zdrava domovina ' zbor s tenor- in bariton- solom od dr. B. Ipavca. 3. Komičen prizor s petjem, predstav lja g. Peregrin Kajzel. 4. „Zvezdi", zbor z bariton-solom od A. NeJveda. 5. , Devi" čve terospev. 6. „Lepše rožice", zbor z bariton solom od A. Nčdveda. 7. „Pavliha11, komičen prizor, predstavlja g. J. Skalja. 8. .,Kje dom je moj" in „Po jezeru", trobi na rog Sokol gosp. V. Legat, spremlja ga čitalniški zbor. II. oddelek. Godba. Vstopnine so gg. pevci in Sokoli prosti, vsak drugi plača 20 novčičev. Začetek ob 8. uri zvečer.
Tržne cene v Ljubljani.
Pšenica hektoliter 10 gld. 24 kr.; — rež 7 gld. 30 kr.: — ječmen 5 gld. 39 kr.; — oves 3 gld. 5G kr.; — ajda 5 gl- 51 kr.; — proso 5 gl. 51 kr.; — koruza 6 gld. 50 kr.; — krompir 100 kilogramov 3 gld. 47 kr.; — fižol hektoliter 9 gld. — kr.; — masla kilo gram 82 kr.; — mast 70 kr.; — špeh frišen 60 kr.; špeh povojen 70 kr.; jajce pol'/skr. mleka liter 8 kr.; — govedine kilogram 54. kr.; — teletnine 60 kr. ; — svinjsko meso 62 kr. — Sena 100 kilogramov 1 gld. 95 kr slama 1 gld. 78 kr. 100 kil; drva trde 7 gld. mehke 5 gld.
Eksekutivne dražbe.
7.	rožnika. Mat. Križman (1) iz Fužin (721) v Žužeupcrku ; Matja Hrovat (1) iz Tolčan (845) v Žuženperku; Leopold Požlcp (3) v Kranji.
8.	rožnika. Anton Poljšak (1) iz Erzelja (980) v Vipavi ; Franc Piutur (3) iz Starega Dvora, v Loki; Neža Rondič (1) iz Slapa (150) v Vipavi; Andrej Cerkovnik (1) iz srednje Bele (2518) v Kranji.
9.	rožnika. Marija Jerelc (1) iz Jermanvrha (100) v Krškem; Matej Žnidaršič (1) iz Begunj (t055) v Logatcu; Franc Maček (1) iz Broda (9243) v Logatcu; Jože Košir (3) iz Borovnice, na Vrhniki; Jernej Maslo (1) iz Broda (5715) v Logatcu; Meta Milavec (3) iz Cirknice (3575) v Logatcu; Jaka Švigelj (3) iz Dolenje vasi (2770) v Logatcu; Anton Firec (1) iz Velikega Mražo-vega (1810) v Krškem; Ilomanova zapuščin (1) iz Cirkclj (295) v Kranji ; Martin Marušič (1) iz iz Dolge Rake (1165) v Krškem; Luka Kalčič (1) v Tržiču (890); Jože Povhe (1) iz Arta (1980) v Krškem; A. Bučar (1) v Ljubljani (569); Jur Šušteršič (3) iz Jezera (5276) v Ljubljani; Franc Strežek (1) iz Malega Vrha (830) » Ljubljani; Matija Jankovič (3) iz Matenje (2483) v Ljubljani; Jože Čivha (3) iz srednje Gorice, v Ljubljani; Janez Stebljaj (2) iz Zapotoka (1435) v Ljubljani; Anton Facija (3) iz Jakovice (5430) v Logatcu.
10.	rožnika. Anton Pajk (3) iz Drage v Zatični ; Anton Valjavec (1) iz Svirč (4230) v Krškem ; Jože Kastelic (1) iz Brezovega Dola (1067) v Žuženperku.
11.	rožnika. Matej Klančar (1) iz Volčjega potoka (600J v Kamniku; Matej Mekinda (1) iz Cirknice (3889) v Logatcu; Audrej Ilumer (1) iz Tuhinja (2510) v Kamniku ; Andrej Mahorič (1) iz Studena (858 0) v Loki; Janez Bilcc (2) v Bistrici (4800); Franc Starcc (1) v Bistrici (1000); Anton Čeligoj (1) iz Parja (1400) v Bistrici; Marija Strle (1) iz Prema (2675) v Bistrici.
12.	rožnika. Primož Korač (3) iz Pakla (7830) na Vrhniki; Jože Šinkovec (1) iz sp.
Dul (2130) v Krškem; Jože Prijatelj (1) iz Mra-žovega (450) v Krškem; Neža Pevec (1) iz Močvirja (1700) v Krškem; Jakob Petek (1) v Ribnici (60); Jernej Petkovšek (1) iz Tomišlja (1345) v Ljubliani; Jauže Daničič (1) iz Jermanvrha (40) v Krškem; Franc Zadnikar (2) iz Dobrove (2048) v Ljubljani; Štefan Mikolič (1) iz Travnika (2110) v Ribnici; Janez Jcras (1) iz Arta (1465) v Krškem; Jože Piškur (3) iz Pijave gorico (3847) v Ljubljani; Jožo Pirman (1) iz Zaboršta (30) v Krškem, Janez Fabijančič (1) iz gorenje Radole (60) v Krškem.
Vi», čast. gosp. cerkvenim predstojnikom
se priporoča in ponuja za službo orglavca in cerkovnika izurjen organist blizo 40 I. star, prost in tudi v sadjereji zveden, ki je take službe že več let opravljal. Več se izve pri opravništvu „Slovencs."
iJCŽ^ Willielmov	|
rimski, skiiieni in pravi
flašter
zoper
rane, opek lino
in
ozeblino.
Ta flašter je od cesarja potrjen. Posebno dober je ta flašter pri globokih in razpetih ranah, pri bulah in bezgmknh, pri zaslarnnih in odprtih bulah na nogah, pri .skeleči!) iz-pnslkih. pri črvu v prstu, pri bolnih in vnetih prsih, pri opeklinnh, »(iskali in ozeblinah, pri kurjih očesih. če iz ii»k teče itd.
Ena akatljica velja 40 kr. Pošiljam zmirom po dvo Skatlji v.a 1 gl. z zavitkom vred.
Ta flujšter izdelujem le jaz	(13)
Fi-hiic \iitEicliu,
lekar v Neunkirchen pri Dunaju.
Na prodaj pa ga ima tudi
Peter l.iisnik v Ljubljani.
V čitalnični gostilnici v Ljnbljani:
Odslej
Puntigamsko marčno pivo.
Val. Cíeréar,
gostilničar.
Petelinov Janez.
Povestica iz ne še preteklih časov.
Ta v „Slovencu" priobčena povest iz domačega življenja je zdaj prišla na svitlo v posebni 160 strani debeli knjižici in Be dobiva pri Jak. AléSovcu v Ljubljani (ključarske ul ce št. 3) mebko vezana po 40 kr., po pošti 5 kr. več. Kdor jih pa naroči najmanj 5 , ne plača nič poštnine.
Razen te knjige se pri Jak. AléSovcu, dobiva dokler je še kajiztisov:
Ijjiililjaiiskc slike. Podoba ljubljauskega sveta pod drobnogledom. Mehko vezane po 60, trdo vezane po 70 kr.
Nemški ne xii H j o. Burka v enem dejanji. Mehko vezana 30 kr.
Telrurallcne denarne cene 3. junija.
Papirna rent« 72.10 — Breberna renta 7Í.10 — Zlata renta 88 35 — 18601etno oriavno posojilo 130 26 Bank in« akoije 832 — Kraditne akcije 297.76 — London 117.80 — — Ce«. kr. cekini 6.60. — SO-lrankov 9.43
Idajatelj in odgovorni urednik Filip lderlap.
J. laznikovi nasledniki v Ljubljani.