v ■ V v: 3 nč. 43. številka. Izdanje za četoptefec 9. aprila 1896. (v Trsta, v Četrtek zjutraj dne 9 aprila 1896.) Tečaj XXI. „BDINOBT" izhaja po trikrat na teden v šeatili i»-danjih ob tovltlh, četrtkih in Bobotnh. Zjutranje izdanje izhaja oh 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno izdanje »tane : za jeden meneč . t. 1.—, ir.ven Avstrije f. 1.50 aa trt mesec. . . 3 — , , .4,50 ta pol leta , , . 6.— • • ■ 9.— x» v«e lete . . w 12.— . . .1».— Naročnino je plačevati naprej aa aare6be krez priložena aarečniae ae uprava ae ozira. Posamične številke ae dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v lrstu po S nvč., izveu Trat« pe 4 nvi. EDINOST Oglaai ae račun« po tarifu ▼ petitu; za naslove t debelini črkami ae plačuje prostor, koiiker obsega navadnih vratie. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi. Vai dopiai naj ae pošiljajo uredništvu □lica Caserma št. 13. Vsako pismo mora biti frankovano. ker nefrankovana ae ne aprejamajo. Rokopisi se na vračajo. Naročnino, reklaanaoije in oglase apre-jema upravniitvo ulica Molino pic-oolo hšt. II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trat. Odprte reklama eii« s« proate poštnine. Gl Nekoliko odgovora „Slov. Rarodo". Stalno in nepremakljivo je naše prepričanje, da avstrijskemu slovanstvu ni druge poti do boljše bodočnosti, nego je pot — vzajemnosti, brezpogojnega povspeševanja koristi in ciljev toliko u-kupnosti, kolikor tudi posebnih koristi vsakega posamičnega plemena. Kajti naše uveijenje je tako, da indirektno bodemo vsi na boljem, ako se bodo jačila posamična plemena na svojem domu. Tam seveda, kjer si je priborila zmago ukupna stvar, tam je dobiček neposreden in viden za vse; toda tudi zmag, ki si jih pridobiva vsako posamično pleme proti svojim posebnim nasprotnikom in v svoji ožji domovini, tudi takih zmag ne smemo ceniti prenizko, argumentujoči tako, da vsako o-slabljenje jednega naših v nasprotstvu proti nam uzorno solidarnih nasprotnikov, znači oslabljenje njih ukupnosti, in vsako ojačenje posamičnih slovanskih plemen znači zajedno ojačenje naše slovanske ukupnosti. Tako in le tako more priti avstrijsko slo-vanstvo do boljše bodočnosti. Ako pa govorimo o .boljši bodočnostiu, ne mislimo pri tem le na koji slovenski gimnazij, ali na koji slovenski odlok, ali morda cel6 na kojo slovensko osnovno šolo v Trstu ali na Koroškem; ne, po našem menenju bodemo mogli Slovani govoriti o ,bo\jši bodočnosti* še le potem, ko se po našem Ukupnem prizadevanju premeni smčr v notranji in vnanji politiki avstrijski, ko po temeljiti spremembi, ne v taktiki vlad nasproti nam, ampak vsega sistema pridemo do tega, da v notranjem narodnosti naši ne bodo več nevarni sedanji nje nasprotniki (političkih nasprotstev seveda ni možno odpraviti v konstitucijonelni državi), a na vnanjo politiko da bodemo imeli toliko upliva — primernega našemu številu in naši pomembnosti za državo —, da se vnai^ja politika ne bode več križala z našimi nacijonalnimi notranjimi interesi. To mora biti naš cilj in le v taki uredbi države moremo iskati garancij za „boljšo bodočnost". Vse drugo je le mamilo in slepilo, kar sicer naši PODLISTEK. 11 Novela; hrvatski spisal Jenio Sisolski. 1'rettl m. c—č. [(Dalje). — Da naročila sem nekoliko knjig. — Do sedaj ni došlo ničesar, odvrnil je listonoša, zganivši z rameni. Pozdravivši naju je izšel, klanjajoči se ponižno. Ostala sva sama in kakor prikovana k tlom. Takoj sem pogodil svoj srečni položaj. Ujunačil sem se ter izustil: — Gospodičina, ako želite ?... — Prosim .... — Ja* imam nekoliko knjig. — Hvala... — Prosim; morda Leopardija, prosim povejte, da, na vaše razpolaganje---- — Zahvaljujem vas gospodine; uajr^jše čitam naše pesnike. — Naše!... Da, da, gospodičina razumeva pod „našimi• hrvatske pesnike. Ako je tako, pri meni je nekoliko zvezkov. . . . — Ne u«; vi ste predobri, šepnila je divna deklica'ter povesila glavo, smehljaje se. nasprotniki — izborni taktiki, kakoršni so bili V8ikdar — razupivajo za nečuvene koncesije slovanstvu. Premembe sistema nam treba, korenite premembe v notranji in vnanji politiki, ako nočemo v jednomer viseti se svojim narodnim obstankom med nebom in zetnljo. A do take premembe ne pridemo nikdar, ako se bomo puščali varati in mamiti z malenkostmi in mrvicami, ki se nam dovoljujejo tu pa tam, ali zato, ker vsakodobno vlado silijo v to hipne zadreg«, ali pa zato, da po načelu „divide et impera* gonijo slovanska plemena narazen, ko bi ista trebala najbolj tesnega sodelovanja. Ne pozabimo — kar je prav dobro omenil ,SI. Svet* na adreso Mladočehov, da so sedanji sistem v monarhiji avstro-ogerski zasnovali naši nasprotniki, kojih orodje je bil tedaj celo Nemec-inozemec, z izrecnim in jedinim namenom, da ostane gospodstvo v rokah nasprotnikov Slovanstva: tostran Litvo Nemcev, onstran Litve Madjarov, a specijalno tu doli ob obalih morja adrijanskega pa — Lahov. Vsak korak, ki smo ga mi Slovani storili v svoji zaslepljenosti v okrepljenje tega sistema, znači torej le daljšanje nevarnosti za naš narodni obstanek. Ali pa smemo upati na spremembo sistema, ob toli silnem nasprotstvu in ob toli neufiečnih od-nošajih, drugače nego po skupnih naporihP Na to vprašanje naj si odgovori le vsakdo sam, da le more soditi trezno. Ker pa — in to je naša nesreča — za sedaj ni misliti na solidarno postopanje s Poljaki, imamo pač jasno pot pred seboj: pot tesnega tovarištva med Slovenci, Hrvati, gališkimi Rusi in — Čehi! Zavest ravno, da nam krvavo treba vzajemnosti med temi slovanskimi plemeni, prisilila nas je, da smo nekoliko reagovali, ko je „Slovenski Narod* jel nekako — čudno pisati o Čehih. In ker si mislimo po vsej pravici, da je vspodbuja za tako postopanje došla od izven uredništva imenovanega lista, slutiti moramo britko boljo v srcu, da smo Slovenci in morda tudi Mladočehi sčli zopet na limanico našim ukupnim — nasprotnikom. — Gospodičina, morda Preradovida ? ... Vi gotovo poznate.... — Da poznam. Divno peva, da.... — Ako želite, v trenotku ga lahko imate.... Obmolknila sva oba. Po kratkem molku sem Šepnil: — Gospodičiua, oprostite, da vam niti nisem povedal svojega imena do sedaj. Meni je ime Dra-gimir N.... — Marija.. .. — Vem, Marija.....— posegnil sem jej v besedo. — Vi poznate,......vi poznate moje imč ? — Naravno, kakor vidite.... Da, diven je Preradovid. Prosim, potrpite malo. Ne vem, kako sva se razšla. Ko sem bil v svoji sobi, bilo mi je toli čudno. Nikoli v svojem življenju nisem fcil toliko srčen in srečen. Legel sem na divan. Vihar v mojem srcu se je polegel. Zagledal sem se v strop ter se zaglobil v čudne sanje. Tiha sreča me je obuzela. Listonoša mi je donesel pismo, koje sem neprestano držal v rokah. Prečital sem je. Pisala lui je mati, naj pridem domov, da je obolela, naj pridem k njeni postelji. Otrl sem si solzo ter poiskal Preradovida. Stopil Ne, saj smo naglasili 2e opetovano, da tudi mladočeški poslanci store maraikojo pogreško; in da nismo gluhi in slepi za njih grehe na škodo slovanske vzajemnosti, dokazali smo s tem, da smo v večernem izdanju minolega torka o d o b r a -vaje ponatisnili precej trpko besedo „Slov. Sveta* na adreso MladoČehov. O di, graja izvirajoča iz takih vzrokov in imajoča take namene, taka graja jo opravičena in potrebna. Taka graja zidat Ali taka graja, ki je kakor navlašč prikrojena v prilog slavofobijl, tako grajo moramo le obžalovati iz vsega srca; oni slavofobiji, ki ni naperjena samo proti posamičnim strankam v Slovanih, ampak, ki nosi pod svojim plaščem bodalo, nametano naši ukupnosti. Tudi mi se nismo nikdar identifi-kovali z vsem, kar store in ne store Mladočehi, ali za to smo se potezali vsikdar in se potezamo še danes, da moramo Mladočehe poštevati legitimnimi zastopniki naroda češkega, dokler jim ravno ta narod poverja svoje zaupanje. Mi se ne potezamo izrečno ni za to ni za ono stranko ni v Hrvatih ni v Čehih in proti najnovejšemu postopanju „Slovenskega Naroda* nismo reagovali zato, ker je bilo isto naperjeno proti Mladočehom. Vzrok naši današnji polemiki je drug, usodniši. Ako tako pilemo, kakor je pisal te dni „Narod* o sedanjih zastopnikih naroda češkega, bode skoro neizogibna posledica ta, da v narodu češkem nastane — kako bi rekli hitro? — nekaka a n t i p a ti j a d o u a s, a v n aš e m narodu mora ugasn iti slednj a iskra verein zaupanja do naroda češkega! Sosebno sedanja narodna stranka na Kranjskem imela bi sto vzrokov — veliko več nego nje konservativna nasprotnica —, da resno in ozbiljno pretehta vsako besedo, ki bi jej utegnila moriti simpatije v drugih slovanskih narodih. Uprav njej je pot jako kratka do — osamljenja. Gospdda naj si le naslikajo situvacijo, v koji se nahajajo danes! Z nemškimi konservativci jim ne kaže hoditi, kajti „Narod* nam je povedal ob vsaki priliki — in prav je imel —, da ti gospodje hodijo se Slovenci le zato, ker jih potrebujejo. V sera pred ogledalo, pogladil si iase, zakašljal ter ! izišel iz sobe, noseči knjigo Preradidevo. Na hod-J niku prišel sem v zadrego in stopil sem zopet v svojo sobo. Srce mi je hotelo skočiti iz prsi. Po-sprehodil sem se malo. Misleči, da sem mirneji, korakal sem zopet proti vratam. Hotć otvoriti jib, oblil mi je čelo mrzel znoj, sreč mi je bilo silovito, objela me je nepoznana bojazen. Zadrhtel j sem in vrgel se na divan. Razburjenost se mi je polegla. Zapalil sem smotko. Dim se je valil, višnjev, prozoren, očesi sti mu sledili. Prenehal sera misliti — spozabil sem se. — Prošlo je pol ure. — D&, — šepnil sem in skočil z divana. Di, treba da držim svojo besedo, d&, moram jej donesti obljubljeno knjigo. Pomislil sem : Ona me čaka v svoji sobi; pa, osrčivši se, stopil sem na tihi dolgi hodnik. Na jednem kraj n hodnika udarjal je ob zid solnčni svit. Tudi po tleh širila se je velika zlata pega. Povsod tišina, samo jedna velika muha je brenčala po hoduiku. Približal sem se vratam avoje drage sosede. Potrkal sem — Kdo je ? Dalje! odzval se je nje topli in zvočni glas. Otvori! sera. Pred velikim ogledalom je stala Marija. Da si uredi bujno in črno kito, pridvignila je isto z okroglima rokama. Kita jej je razkošno narodnem pogledu pa so — Nemci! Torej z nemškimi konservativci — ne! Pojmo dalje! S Poljaki ? To bi bilo vendar absurdno pri stranki, ki ae nazivlje „narodno* in ki je bila celo na glasu — radikalizma! — Krščanski socijalisti? Hm, ako se prav spominjamo, so bili to še nedavno temu čisto navadni razgrajači in — Prusjaki. Torej tudi nič! — Spinčid-Lagiujeva skupina ?! V kolikor smo obveščeni mi, niso — da se izrazimo kolikor mogoče uiilo — baš intimni odnošaji med sedanjimi glavarji narodne stranke na Kranjskem in tema dvema gospodoma. — Tržačani smo tudi že v črni knjigi, dasi — in naj napenjamo svoj spomin kolikor hočemo — se ne zavedamo drugega greha z oztrom ua naše odnošaje do narodne stranke, kakor da smo v važnem trenotku odkrito in z najboljim namenom povedali svoje pošteno mene-nje (kakor je dostojno lojalnih ljudij), kako bi bilo zasnovati delo za blagor naroda. Naša krivda pa ni, da so se izvestni gospodje toliko razgreli nad nami. Mi torej smo tudi zapravili zaupanje pri narodni stranki. —■ Sedaj je prišla na vrsto »češka .politika," da ž njo pri najboljši volji bi Slovenci ne mogli dolgo hoditi". — Pri kraju smo. Ne, ne še! Na konservativne Slovence bi bili kmalu pozabili. No ? 1 Voditelji narodne stranke bi se najbrže čutili razžaljene, ako bi le namignili na možnost paktiranja z našimi konservativci. — Sedaj pa računajte, gospoda, kaj vam ostane! Nič! Na koga se hočete opirati? Ali morda nauemške liberalce? Ali se narodni stranki res cede sline po takem tovarištvu? To bi bilo morda „liberalno", ali slovansko ne bi bilo, previdno pa tudi ne. V tako zmoto narodne stranke ne moremo verovati. Torej — osamljenje! Osamljenje narodiča jednega milijona in pol ! Pač, še jeden činitelj nam ostaja — slavna vlada. No o tem dobe čitatelji nižje doli nekoliko odgovora. Sedaj nas morda vsakdo razume, zakaj smo reagovali proti najnovejši „Narodovi" taktiki nasproti Čehom. Mladočehe moramo poštevati, dokler jih bode volil narod svojimi zastopniki; sicer pa vemo, da se menjavajo tudi sistemi v reprezenta ciji naroda : stranke prihajajo in odhajajo; ali previdni moramo biti, neizrečeno previdni, da se v narodih samih ne ruši čut vzajemnosti in da se ne širi propad med sokrvnimi plemeni, ki so po obstoječih žalostnih odnošajih uprav 11 a v e -z a u i na medsebojno pomoč; še več : ki niti nimajo nade, da bi mogli doseči kaj izdatnega in trajnega brez medsebojne podpore. Miadočehi so grešili, ko niso podpisali Ferjančičevega predloga; ali način nastopanja „Narodovega" vendar ni opravičen s tem, ker nam pravi naša vest, d a smo često grešili tudi mi! Da je »Slov. 'toarod" grajal postopanje mladočeških poslancev v tem konkretnem slučaju — kakor jih graja „Slov. Svet" radi njih popustljivosti o vprašanju volilne preosnove — to naj bi bilo. Ali molčati ne moremo k pisavi, koja mora vzbujati bojazen, da nas Čehi puste na cedilu, kakor so pustili — Hrvatje Slovake, Srbe in Rusine! Torej tudi s Hrvati na indeks! Za božjo voljo, saj to je goli slovanski nihilizem, kakor si boljega ne morejo želeti naši nasprotniki. Ali smo zopet seli na lima-n i c o P! In kaka logika je to ? ! Ker greše Miadočehi tu pa tam, izvajamo si mi pravico, da smemo grešiti še stokrat huje I Ker so Hrvatje se svojo zmoto pripomogli do sedanjega sistema, pa naj bi plavali mi se strujo, koji je jedini namen ta, d a vzdržuje isti sistem! Bog pomagaj ! * • • Sedaj pa treba, da odgovorimo nekoliko na posebni članek v .Narodu" z dne 3. aprila 1896. s kojim je hotel opravičiti svoje postopanje. Nikdar nam ni bilo tako živo pred očmi, kako teško je dobro zagovarjati slabo stvar, nego v onih tre-notkih, ko smo čitali dotični „Narodov" članek. „Narod" piše: „Teško bi bilo dokazati, da so Slovenci v kaki stvari, kjer je res Slo za kulturne interese češkega naroda, nasprotno glasovali". — No, tega se je še manjkalo da bi mi nastopali tudi proti kulturnim interesom druzih sorodnih plemen ! Skoro nekako sram nas je bilo, ko smo čitali to zatrditev „Slov. Naroda". Huda je naša borba z Italijani, ali proti njih kulturnim interesom ne bi hoteli glasovati nikdar. Kdor je sovražnik kulturnih interesov tega ali onega naroda, ta je sovražnik kulture sploh. Mi nastopamo proti Italijanom, ker le preradi zlorabljajo kulturo, ker pod pretvezo kulture skrivajo svoje nam sovražne politiške in raznarodovalne namene. Ako torej celo Italijanom radi privoščamo sredstva za kultarni razvoj; ako delamo tako nasproti tem našim nasprotnikom, koliko bolj moramo zahtevati, da bodi nekoliko intemneje naše razmerje do sorodnega plemena češkega!! Za vzajemnost ne zadošča samo podpiranje kulturnih interesov, za vzajemnost treba zanesljivosti v politi š k i borbi. Ako hočemo, da nas bodo Čehi smatrali svojimi zavezniki, moramo jih podpirati tudi v taktičnem obziru, ne pa si puščati svobodno roko za vse slučaje, ko se nam bode zljubiio drugače. Taka pogojna podpora zdi se nam ravno taka, kakor da bi posamični vojnik ▼ odločilnem trenotku odrekal vojskovodji podporo, češ, da se njemu (vojniku) ne vidi primerna taktika vojskovodje I O tem menda ne more biti več prepira med nami : Čehi so najnapredniše, najdozoreliše, naj-razviteje, n^jizbrožaneje in tudi — najboga-teje med slovanskimi plemeni avstrijskimi; njim pripada vodstvo avstrijskih 8*1 o v a n o v! Temu vodstvu se moramo pokoriti, ako hočemo doseči res kaj izdatnega; le v tesni zvezi žnjimi je možna vspešna borba proti — sistemu. A v istemu tiči vse zlo, kakor smo dokazali že gori v splošnih opazkah. Pa še neka|. Čehi greše res tu pa tain proti splošni koristi avstrijskih Slovanov. A ravno zato bi se jih morali mi okleniti tesno ter jim dokazati z dejanji, da morejo računati ua nas za vse slučaje, kajti le tako bi jih primorali moralno, da bi se vestneje bavili padala pa okroglih ramenih in niz nežni stas. Pogrnjena je bila belim hišnim krilom širokih rokavov, ki se je ovijalo bibliškimi črtami cvetočega nje telesa. Ko sem vstopil v njeno sobo, je osupnila; pogledala me je preplašeno, oko jej je zabli«kalo in uaglo ugasnilo. Boki sta jej omahnili raz deviški stas in kita se jej je razsula povsem. Sramežljivo je spustila glavo na prsi. Drhtč stopil sem k njej. — Gospodičiua, prosim, oprostite... Pogledši me zaupljivo je izustila tiho: — Oprostite, da ste me naleteli na tako. Rekli ste, da pridete takoj .... Čakala sem vas dolgo, ni vas bilo, pa sera si mislila... — Moram-li oditi ? .... — O ne ne, odvrnila je ljubeznivo in pokazala z roko na divan, naj sedem. — Gospodičiua, jako obžalujem, da sem vas vzburil.... — Nič ni, niči Dovolite le, da si pričvrstim kito. Ko je bila gotova, sva se samo pogledala in in jaz sem šepnil. — Prosim vas, prisedite sem, d&, sem! Sela je na divan kraj mene. Obmolknila sva. Nisem vedel, kako bi zapričel razgovor. Na srečo me je vprašala Marija : — Kaj, ali niste prinesli Preradovida ? — D&, sem ; evo ga ! — Gospodine, vi ste tujec? — Tujec ?..... Da, da, sem; a vi gospo- dičina ? — Jaz sem iz Dubrovnika, no, sedaj se hočem tu nastaniti. — To vem, iu vem tudi, kje boste stanovali. — Da, zdi se mi, da veste, odvrnila je tiho igraje se s knjigo. — Gospodičiua, ali bi vas smel nekaj vprašati ? — Izvolite, zašepelala je ter pogledala me začujeno. — Pred nekoliko dni našel sem šopek cvetja na mizi v svoji sobi. Rečeno mi ie bilo, da je to cvetje bilo vaše, pa bi hotel vedeti, da-li ste se jezila ? .... — Jezila P..... — D&, jezila, ker je šopek prišel v moje roke ? Marija je pobesila svojo glavico in ni dahnila mi odgovora. Nastal je zopet molk. — Ali se spominjate gospodičiua, da sem vas videl v Solinu? — usilil sem se zopet. (Dalje prihodnjič.) z našimi stvarmi in da bi se izdatneje potezali za naše koristi, v kolikor je to le mogoče v okvirja splošnih, ukupnih interesov. Drugače pa le odrivamo še bolj od sebe, njih, ki so poklicani voditelji že po visoki stopinji svojega gmotnega in dušuega razvoja. Obžalovati je res — in mi obžalujemo to vnovič in opetovano —, da Čehi niso podpisali Ferjančičevega predloga za osiguranje jezikovne ravnopravnosti na sodiščih. Mi ne poznamo nagibov, ki so jih vodili, ali slutimo vendar, da je u-plivalo nanje dejstvo, da ni bilo nade, da bi bil vsprejet ta predlog, ker so se izjavili proti istemu — Poljaki! In grof Badeni je Poljak! Poljaki bi bili torej glasovali proti. Brez Poljakov pa ni večine za ta predlog. Najbrže se torej Čehi niso hoteli angaževati brei potrebe in brez nade do vspeha. In mi naj bi zapustili Čehe v prilog istemu sistemu, kojega trdni p odpira tel j i so ravno tisti Poljaki! Mi s tem nisni hoteli opravičevati postopanja Čehov v tem konkretnem slučaju, ali povedati smo hoteli svoje domnevanje. In to je tudi gotovo, da bi imeli Slovenci več upliva na Čehe, ako bi bili žnjimi v tesneji zvezi; vsaj taktični razlog bi bili gotovo doznali, ki jih je vodil o njih postopanju v te« slučaju. (Kouec prih.) Politiike vesti. V TR8TU, dne 8. aprila 1896. K položenjn. V svojem velikonočnem članku bavi se praška „Politika" z volilno preosnovo, oziroma z vprašanjem, kako hoče grof Badeni rešiti to vpraSanje. Obdržal je sicer Taaffeova zdravila, toda način zdravljenja je drugačen. In tako se mu je posrečilo, kar se ni hotelo posrečiti njegovim prednikom. V odseku se je rešilo to vprašanje in ni dvombe, da je vsprejme tudi polna zbornica. Grof Badeni je ravno dober opazovalec, in tako se je mogel izogibati pogreškam svojih prednikov ob vprašanju glede na volilno preosnovo. Ali kako pojde dalje? V istem smislu, kakor smo se bili izjavili mi nedavuo temu, pravi tudi „Politik", da delovanje grofa Badenija je bilo do sedaj le negativno, odslej pa nastopi d6ba pozitivnega dela; sedaj še le trebalo se bode lotiti raznih važnih vprašanj.. Dosedftf je grof Badeni le v jednein slučaju pokazal svojo izvirnost — ob vprašanju dunajskega župana — in v tem jediuem slučaju napravil je veliko pogreško. Kako bode z obnovljenjem pogodbe z Ogersko ? V tem slučaju uima pred seboj le oslabljenega parlamenta avstrijskega, ampak trde državnike ogerske. Ogri se pripravljajo na trdovraten boj za ohranjenje status (juo, dosedanje krivice. Tu čaka teška naloga našega ministerskega predsednika. Tu nima pred seboj vzgledov svojih prednikov, ampak pokazati mu bode svojo izvirno ustvarjajočo silo, svoj diplomatiski talent. In potem — češko vprašanje. Za rešenje tega vprašanja mu ne pomorejo polovičarska sredstva, ampak tu treba temeljitega rešena. Tu mora grof Badeni dokazati svoje mojsterstvo. Slabo za grofa Badenija, ako bi se ravno v tem slučaju ne hotel učiti iz zgodovin^, koja dokazuje, da je češko vprašauje vsakemu državniku vzraslo čez glavo, ako mu je hotel krčiti državno važnost. „Politik" se boji, da grof Badeni stori to pogreško. Iu zate se najbrže tudi ou spodtakue ob češkem vprašanju. Slava torej, ki mu jo je prepeva udaui mu zbor oficijozov, je nekoliko prenagljena po rnene-nju praškega lista. Samouprava južnega Tirola. Ako smemo verjeti listu „Neue Freie Presse", je torej res, da hoče grof Badeni rešiti tridentinsko vprašauje. Zakonski načrt, kojega nameruje vlada predložiti dež. zboru tirolskemu v ta namen, se baje že izdeluje, toda poslauci trideutinski da se ne kažejo nič kaj prijazne nasproti predlogom vlade. Nam tudi prav, ali potem bodemo zahtevali od grofa Badenija, da ostane dosleden, in da načela, ve-Ijavua na Tirolskem, prevede n. pr. tudi na Štir-sko. Zvesti Slovenci štirski so vsaj toliko vredni samouprave v zmislu po nas zahtevane uacijoualne avtonomije, kolikor tirolski Italijani. Ako take pre-uiembe niso nevarne ua periferiji, tem matije bi bile nevarne v središču. Iz Hrvatske. V hrvatski vladi je nastala kriza ; odstopil je baje oddelni načelnik za nank in bogočastje, dr. K r a n j a v i. Odstop tega moža je vsekako simptomatičen in nič manje značilno je dejstvo, da je baTi vsprejel ostavko dra. Kršnja-vega. Kajti Kršnjavi je bil med najmarkantnišimi osebami v vladnem taboru. O vzrokih temn dogodku širijo se različne govorice. Jedni trde, da je vzrok ta, da je za dobrega pol milijona prekoračil kredite, drugi menijo — in ti hočejo imeti prav — da je Kršujavi pal vsled poznane dijaške demonstracije povodom bivanja cesarjevega v Zagrebu. To je ravno najbridkejša ironija — tako meni „Agr. Tagblatt" —, daje vsled protimadjar-skih demonstracij pal ravno tisti konca meseca marca t. 1. bilo je umaknenih iz prometa, odpisanih in uničenih 59,912.529 papirnatih goldinarjev. V prometu jih je ostalo le še 970.832 gl. Ogenj. Predvčerajšnjem jelo je goreti v lopi, nahajajoči se poleg hiše št. 218 na Rocolu. V lopi je bilo shranjeno razno poljedelsko orodje, last kmeta Ivana Požarja. Lopa je pogorela povsem, a plamen je udaril tudi v Požarjevo stanovanje ter uničil razno pohištvo. Gasilci ao se trudili dve uri, dokler se jim ni posrečilo udušiti ognja. Škode je par sto goldinarjev, toda pokrita je po zavarovanju proti ognju. Poslanec — slepar. V Budimpešti vzbudila je veliko senzacijo vest, da so nedavno zasačili državnega poslanca in odvetnika dr. Emila Szdbo, ko je v svojem klubu — sleparil pri igri na kvarte. To da se je zgodilo že marca meseca, toda S/Abo da je prosil na kolenih svoje tovariše, naj ga nikar ne oiramotijo pred vseui svetom. Szdbo je te dni pobegnil na Dunaj, ker je stvar o njegovem aleparatvu došla v javnost. Z Dunaja je pisal Košutu ter mu priobčil, da izstopi iz njegovega kluba, in da polaga svoj poslaniški mandat. Temu pismu bila je priložena prijava predsedniku po* slanske zbornice, da izstopi iz parlamenta. Uzroka temu svojem sklepu SzAbo sevč ni navel, kajti umevno je, da ne more nastopiti v parlamentu poslanec in vrhu tega član skrajne opozicije, kojemu more ob vsaki priliki vsakdo zalučiti v obraz psovko: slepar, in kojega bi se izogibal sleherni poštenjak. Szdbo je zastopal II. volilni okraj mesta Szegedina. štrajk dunajskih gasilcev. Z Dunaja poročajo dne 4. t. m.: Vseh dvesto štrajkujočih gasilcev izjavilo je, da so pripravljeni zopet nastopiti službo. Izmed teh so jih vsprejeli 170. Štrajk je torej smatrati končanim. Se razprava o tatvinah v tržaSkl čistilnici ri2a. Svoječasno smo sporočili, da so se dogajale tekom lanjskega leta v tukajšnji Čistilnici riža velike tatviue. O tej stvari bila je dne 20. novembra min. leta prva razprava pred tukajšnjo poroto. Obtoženi so bili Karol Bernetič, Ernest Danieli, Josip Colautti, Josip Banič in Anton Dionisio tatvine, odnosno sokrivnje pri tatvini. Vsled predloga državnega pa je bila ta razprava odložena in druga razprava bila je dne 17. marca t. 1. o isti stvari. V tej porotni razpravi bili so obtoženci: Josip Colautti, Anton Grželj in Anton Dionisio. Kakor smo takrat zabeleži'i, dobil je na temelju razsodbe porotnikov Dionisio 5 let ječe, Colautti 8 mesecev ječe, Grželj pa je bil rešen obtožbe. S tem pa stvar ni bila še končana, kajti sodišče našlo je še celo vrsto sokrivcev, kateri so se morali predvčerajšnjem zagovarjati pred tukajšnjim deželnim sodiščem zaradi tatvine, oziroma sokrivnje pri tatvini. Obtoženi so bili: 25letni težak Karol Bernetič iz Trsta, pristojen v Dalmacijo; 371etni težak Ernest Danieli iz Tirolske; 39ietni težak Josip Banič iz Trsta; 311etni težak Kristjan Devetak iz Gorice; 17letni trg. pomočnik Angelo Regini iz Italije; 441etni duinar Jakob Stančić iz Trsta, pristojen v Podgrad; 281etni lastnik žganjerije Ivan Križmančič iz Trsta, 321. inešetar Anton Giaschi iz Kopra ter 331etui mešetar Anton Vianello iz Italije. — Obtožba trdi, da sta prva dva obtoženca ukradla v čistilnici 16 vreč riža, več praznih vreč in nekoliko klobcev vrvice, skupno vredno izpod 300 gld.; Banič in Devetak da sta pomagala pri teh tatvinah, Regini in Stanič da sta znala o tatvinah in posredovala; Križmančič, Giaschi in Vianello da so prodajali ukradeno blago. — Čistilnica riža je zahtevala za omenjeno ukradeno blago 1210 gld. odškodnine za riz, 22 gld. za 100 praznih vreč in 6 gld. za vrvice. Sodišče je obsodilo: Bernetiča in Danielija zaradi prestopka tatvine vsakega na 14 dnij zapora ; Baniča in Devetaka zaradi sokrivnje pri prestopku tatvine prvega na mesec dnij, druzega na dva tedna zapora; Regini je dobil dva meseca ieče, Stančič šest mesecev ječe in Giaschi ter Vianello vsak po pet mesecev ječe. Križmančič je bil rešen obtožbe. Ujeti tolovaji. Iz Zagreba poročajo dne 4. t. m.: V tukajšnje zapore doveli so orožniki 21 tolovajev iz občine Stenjevec. Ti tolovaji so ropali in morili v pokrajini dolgih 19 let. Dokazanih je tej tolovajski četi doslej sedem roparskih umorov. Med umorjenimi je tudi jeden bivši Član tolovajske čete. Umorili so ga tovariši, ker so ga imeli na sumu, da jih nameruje ovaditi orožnikom. .Slovanski Svet" prinaša v svoji 10. številki to-le vsebino: Politika o volilni reformi. — Iz državnega zbora. — Iz Hrvatske. — Tužno li je... (Pesen.) — Pamet in srce. (Pesen.) — Boginja ljubezni. (Pesen.) — Jezerkinja. (Puškinova Ru-salka.) — HcnoBjecT. (Pejen.) — Slovenska Matica. — Petelin, kokoš, jajce in piruh v bajeslovji in v umetnosti slovanski. — .Glasbena Matica' na Dunaju. — Naši knjižni grehi. — Češke drobtinice. — Razgled po slovanskem svetu. — Književnost. Koledar. Danes (9.): Marija Kleofa; Deme-ter, mučenec. — Jutri (10): Eoehijel prorok; Anton, mu&enec. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 6. uri 83 min., zatoni ob 6. uri 32 min., — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 7 6 stop., ob 9 pop. 12 stop. C. Najnovejie vesti. Carjigrad 7. Ekumeniški patrijarh je takoj vrnil obisk kneza Ferdinanda v Kuručezni palači. Temu obisku pripisujejo veliko važnost. London 8. .Office Reuter" javlja, da je popolnoma neosnovana vest, glasom katere je Angleška pritrdila novi pogodbi i republiko Trans-vaalsko ter da bi na temelju nove pogodbe opozvala pogodbo izza leta 1884. in priznala Transvaalskd nezavisno. Tvgjovlnake brsojnvk« in vesti. Budimpešta. Pšenica *» jonen 7.03-7.05 Pivnica rs ■pomlad 1896 «.75 —do 6.77. OveB za spomlad 6.26—6.28 R* za spomlad 6.42 - 6.44 Koruza za juli-avgust 4.28—4.27 —.— maj-juni 1896 4.05 -4.07. Pšenica nova od 7» kil. f. 690-7-O5 od 79 kil. f. T--7.10., od 80 kil. f. 7.05- 7.15 od 81.kil. f. 7-10 —7 90, od 82 kil. for. —.--.—lečmon 5*80--.— progo 6>16—6-50. Pšenica: ponudb« in povpraievanje živahno, stalno. Prodaja 40.000 mt. stot. po t'/,. Ostalo nespremenjeno. -▼rane: lepo. praga. Nerafinirani sladkor for. 16.07, oktober-december 14.70. Bastoče. Pruga. Centrifugal novi, pontavljtin v Trst s carino vred odpošiljate* precej f, 34"—34"50 Concasse 85.--Četvorni 87----.—.V glavah (nodih) 37'— Hsvre. Kara Santo« good average ta april 80'25, aa avgust 77.75. Hamburg. Santos good avnrago *» maj 66.25 ti september 61.75 is december 58.75. — Dunajska bora« m. aprila ISOO. danes včeraj Državni dolg t papirju .... 101.10 101.10 . „ t srebru . . 10110 101 10 Avstrijska renta v zlatu . . . 189.10 193.05 , „ * kronah . . . 101.30 101.30 Kreditne akcije.......8«i.— »67.75 London 10 Lat........ 120.30 120.25 Napoleoni......... 9.54 9.63*/. SO mark .......It.76 11.75 100 italj. lir ... 43.65 43.60 Našim tržaški čitateljem! Slavnemu slovenskemu občinstvu naznanjamo, da je od torka, dnć 24. marca naprej, „Edinost" na prodaj razven v onih krajih, kjer se je dobivala doslej, tudi v naslednjih tobakarnah: Ulica dei Forni hit. I (GerngrosB Adele), „ S. Michele (Herze Eliza); „ Giulia hšt. 6 (Borghese Katinka); „ BOSCO „ I (Benk Mate); „ Cavana „ 2 (Zanutti Adele); n Ghega „ 2 (Covacieh Pavlina). Uredništvo. ŽELEZNIŠKI VOZNI RED. a) Drinvna ieleznloa. (Postaja pri sv. Andreja) Od dni 15. septembra 1895. ODHOD: 6.30 predp. v Herpelje, Ljubljana, Dunaj, Beljak. 8.35 4 40 7.30 v Herpelje, Rovinj, PuH. v Herpelje, Divačo in Pulj. brzovlak v Pulj, Divačo, Beljak na Dunaj. Lokalna vlaka ob praznikih; 2.20 popo!. v Divačo 4.19 „ v Borit. DOHOD: 8.05 predp. iz Herpejj. 9.50 „ is Pulja, Rovinja. 11.15 „ iz Herpelja, Ljubljano, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Kovinja, Dunaja, Ljubljane, Divača. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinjtf. Lokalna vlaka ob praznikih: 7.29 popoL iz Borita. 9.35 . iz Divače. b) Jnina ialauiloa (Postaja južne železnice.) Od dni 1. decembra 1895. ODHOD: 7.50 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Riin. 9.— . omnibus v Nabrežino, Videm, Benetke in Vcrono. 9.55 „ postni vlak na Dunaj, zveza h Pešto in Zagrebom. 12.10 popol. omnibus v Kormin. 4.40 „ umnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.20 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.— „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pešto, Reko — Gorice in Korminom. 8.10 „ mešani vlak do Mtirzzuschlaga. 8.45 „ mešani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. DOHOD: 6.48 predp, mešani vlak iz Aliirzzuschlaga, Beljaka, Itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrežine. 8.40 „ brzovlak iz Kormina, 9.25 „ brzovlak s Dunaja. 10.20 „ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.35 „ brzovlak iz Rima, Benetk. 11.19 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak i Dunaja. 7.36 „ omnibus iz Verone, Kormina, Nabrežine. 8.51 „ brzovlak iz Milana, Benet, Vidina, Nabrežine; — z Dunuja zveza z Reko. k, Trine oene (Cene te razumejo na debelo in $ carino vred.) Domači pridelki. Cena od for. do for. Piol: Koks...........100 R. 10.50 10.75 Mandoloni......... _ . - avetlorudeči temnorudeči kanarček ......... bohinjski......... J 10!25 10^60 beli veliki......... H iq._ 10.76 .mali.......... 9.50 9.75 9.75 9.50 10.-10.— zeleni, dolgi........ 100 K. —•'— — „ okrogli........ „ mešani hrvatski ...... „ n Štajerski...... . ■salo fino itajerako........ Ječmen it. 10........... - »........... „ 8........... Zelje kranjako........... »•P* . ....................n Krompir, štajeraki ........ „ PrOOO kranjsko............. Leća, kranjska............„ Speh ogeraki........... Kast ogerska......................„ Kara Mooca......................„ Cejlon Plant. fina...... . „ - ......... Java Malang................„ Portorioco . ...............n Gnatemala..................„ Ban Domingo................„ Malabar Plant................„ „ native.........„ Laguejra Plant ..............„ „ native........„ Santoa najfiniji ....... „ n srednje fini ..... . , , srednji ......... „ ordinar..........., Rio eprsnl..................„ „ najfiniji.......... ,, srednji..................„ Sladkor Centrifugal T. vrste .... . Coneas«6..................„ v glavah..................„ razkosani ................„ Bil italijanski fini......... „ srednji . ............ Japan fini AAA.......'v » » srednji................> Raugoon eztra........... I. ......... , ............. Petrolej t uski v sodih....... n v zabojih Od 2» kil. . . . Olj« italijansko najfineji....... B srednjefino..... * bombažno, amerik. ...... „ dalmatinsko . ........ „ Limoni Mosinski ........ „ Pomaranča „ .........aboj Kandelj&l Dalmatinski I 100 K. —.— —.— . Bari 7 . J noT* Pinjoli ............. Soilii Dalmatinski novi...... , Pulješki.......... SnokVO Puljeike ......... — » Orike v venoih, nove ... „ 12.50 8 .Itanlne nove.......... „ 34.- Vamperll............. 94 — Oib.Be.............. 29.- Polenovke srednje velikosti .... „ 10 — , velike ........ „ „ male ......... n 41.— Blsnlkl v velikih sodih...... „ —.— "*'/» ■ • ...... ■ —.— — 7.50 7^75 7.75 8.— 70. - 72.- 9.25 _,_ 10.25 — 12.— 2.60 2.80 9.— 9.25 —.— -.54 54.- 58.— 59.- 60.— 170. - 171,- 178,- 180.- 186,- 188,— 154.- 156.— 175.— 177.— 153.— 154.- 160- 162— 140*— 142!— 138,— 139.— 125.- 126.— 120 — 122.- 143!— 144.! — 135.- 137.— 34. - — 35.— —.— 37.25 — 37.— —.50 19.— 19 50 18.- 18.— 16.75 —.._ 15 50 — 12.- —.— 10 25 — 8.75 —.— 20.RO —.— 6.90 —.— 69.- 61.— 54.- 56.— 30.— 32.— 31.- 89- 4.50 5.— 5.50 6.50 ' 68!- 6fl!- 10." 10.50 13.50 38.— 25.-31.~ 42^ 42.- NOVO RASTLINJE ZA KRMO! Latkyru* silvestris Wagneri (Wagnerjev plošnjati gozdni grah). Zelo oplemenjen, prost vseh škodljivih grenkih snovij! Vspeva tudi na najpustejiih vrstili tal, celo na p sku, grušči, itd. Itd. NaJ-veča redilna vrednost je 95 — 804/„ proteina (detelja ima le 13-5°/0) Vstrajen — upira se veakl suši. Brošura zastonj Polygonum sachalinenee (Sachalinov koren). VBpeva povsod! vstralno, tudi na vlainlh, llovlh, In močvirnih tleh. Visoka reallna vrednost. Ima v sebi 18.97*/ proteina. mXni«rnaUonalt> Saatmtclle", Landwirthsehaftliche Genell-Bcliatt mit beaebraiiktflr Haftuug. Kirclieim u. Teok, WUrttemberg. Glavni zastopnik za Trst, Primorje. Istro in Dalmacijo Jakob j)ok. C. Pri »ter, Trst. Liniment. Capsici cornp. ■ sidrom iz Richterjeve lekarne v Pr?gi, pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo; dobiva «e p» 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh lekarnah. Zahteva naj se blagovoljno to splošno priljubljeno domače sredstvo a kratko kot RicMerjev liniment s „sidrom" y ter naj se previdnostno^vaprejinojo le take Btnkl« niče kot pristne, ki imajo znano varstveno ■ — — znamko asidrou. Richterjeva lekarna _ Pri zlatem levuw r Pragi. m Riohterjev LINIMENT S SIDROM je dobro domače sredstvo. Dobiva se po vseh lekarnah. Lastnik politično društvo „Edinosti'. Izdavatelj i„ odgovorni wedjiik : Julij Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.