SEMANARIO YUGOESLAVO aparece los sábados Dirección: j Dr. V. KJUDER Lambaré 981, D. 6. Bs. Aires \ VI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 fcfc EL NUEYO PERIODICO'1 semanario yugoeslavo • Leto III. BUENOS AIRES 28. MARCA 1936 štev. 12;; NAROČNINA: Za Juž. Ameriko In mm celo leto $ aro. 6.—, za pol leta 2.50. - Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctv«4 LIST IZHAJA OB SOBOTAH besinifa •repuščeita ama sebi Ocíate ogni speranza voi che en-ate!" _ tak napis bi bil najbrž Pred leti najbolj primeren nad °dom v Zvezo narodov, ko so se No zatekale male države v pre-ianj u, da jih bo meddržavna or-®izacija ščitila pred pohlepnost-in. napadalnostjo velikih vlasti. sedaj se je še vedno izkazalo, ? vkljub Zvezi narodov in vkljub l^dbam, lahko po svoji mili volji to svojih močeh mrcvari manjše vsak narod, ki ima dovolj *ke sile in dovolj odločnosti. %edalo je sprva, ko je Italija itotila Abesinijo, da se bo Zveza tf0(lov končno vendarle potegnila I Pravico in proti nasilju ter da bo napadalcu: Ne smeš! In ne sa da bo tako rekla, marveč, da 1 bo tudi prisilila spoštovati po-ki jo je podpisal, se je svet varal, ko je misli)., 'ma opraviti z izjemo, ki potrjuje mnogokrat ugotovljeno pravi-Popolni nemoči in nepotrebno-Menevske organizacije. U(li v pogledu Abesinije bo Zve-nar. namreč odpovedala, če nas tav vsa znamenja ne varajo. Pred Nbo Porenja s strani Nemčije je-Položaj tak: Na francoski pri-so Angleži pristali na posled-ponudbo Mussoliniju — ali izda si takoj pripravljen zače- Odnošaji med Francijo in Anglijo - - i < m m m » > » — V Parizu so užaljeni radi zadržanja angleške vlade v porenskem vprašanju -Huda priporočila francoskega tiska - Nemci niso še dali končnega odgovora na londonske predloge I ^irovn a pogajenja "v okviru Zve- *iarodov", ali pa bomo sankcije Vili. kakšen pa je položaj danes? ftimu so spretno izrabili priliko, ¡Se jim je bila ponudila po Hitler vi zaslugi. Izjavljajo, da so priženi podpirati akcijo locam-P držav, če se ukinejo sankcije. ndonu in Parizu obljubljajo svo- Pomoč a vedno le pod istim 9P» d« eíi» ot» ^ rttf i v ls vŽ03em, čigar stroške naj plača A- . sPehi tega barantanja se že ka-j.^0. Odbor trinajstorice, ki je imel (KUi«vati italijanski odgovor ter (j^Pati o petrolejski zapori, če bi J°Vor ne bil zadovoljiv, je začel v evati in, med angleškim prigo-Elijem, in francoskim razgova-¡ "ietn, ne ve kaj storiti. V Parizu . avljajo, da bo francoska vlada (ajrla vsak predlog za ukinitev c¡j, ki jih je odredila Zveza na H °v proti Italiji, in zato tudi pravijo, da sedanjih ka-K^ih ukrepov najbrž ne bo mo- f, več dolgo vzdržati. , °Pci bodo morali torej računa lastne moči, če se bodo 1 mogli, otresti italijanskega va. ta «¡»t Hverni fronti pripravlja ce ^ile Seilassie veliko ofenzivo ob g ti 2 nekaterih strateških pozicij začne deževna doba tei ^Preprečil, da se utaborijo y^h položajih. uspeha je baje imel in je ti)cg0Va vojska porazila prejšnji pe-v bitki, ki je trajala ves dan, ltaÜjansko alpinsko divizijo. uP&em poskusu, da bi Italijane Odkar so 7. marca nemške čete vkorakale v Porenje, so se oclnošaji med Francijo in Angli jo močno ohladili. Francoski zu nanji minister Flandin je bil šel v London poln zaupanja, da mu bo uspelo prepričati Angleže, dal je nujno potrebno nastopiti proti Nemčiji ter jo z gospodarskimi in finančnimi sankcijami pri siliti, da spet umakne svoje čete iz Porenja. Doživel pa je razočaranje ter se vrnil v Pariz skoro praznih rok. Angleži so sicer obljubili, da bodo branili Francijo in Belgijo, če bi j 11 Nemčija napadla, odločno pa so odklonili sankcije ter so iz fran-cosko-nemškega spora naredili predmet novih in gotovo dolgotrajnih diplomatskih pogajanj. Na pobudo Anglije je bilo sklenjeno v Londonu predlagati sledeče: Nemčija, ki trdi, da so Francozi prvi prekršili locarti-sko pogodbo s tem, da so sklenili poseben dogovor z Rusijo, naj zadevo predloži Mednarodnemu haaškemu razsodišču, ki naj razsodi, kdo ima prav; obveže pa naj se že v naprej, da bo razsodbo spoštovala. Umakne naj svoje čete za 20 km proč od francoske in belgijske meje in naj ta obmejni pas zasedejo mednarodne čete (predlagan » je bilo, naj bi čete poslali Angleži in.. . Italijani, ki so sami — in še na hujši način ko Nemčija — prekršili prostovoljno podpisano ženevsko pogodbo), v ostalem delu Porenja pa naj Nemčija ne zbira še drugih čet, naj ne gradi utrdb, lfetališč ter drugih vojaških objektov. Poseb na komisija naj nadzoruje izvrševanje teh obveznosti. Med tem pa naj se pričnejo pogajanja za končno ureditev poren-skega vprašanja in naj Zveza narodov skliče mednarodno kon ferenco, ki naj bi razpravljala o načinih za zagotovitev miru v Evropi ter naj bi se pri tem vpoštevali tudi zadevni Hitlerje vi predlogi. Svet Zveze narodov je zaklu-čil svoje zasedanje, diplomatje so krenili domov, da počakajo, kaj bo Nemčija odgovorila, in Franczi so se morali zadovoljiti s tem, da so spet enkrat izpri čali svetu svojo miroljubnost. Pariška vlada pa se je morala kmalu prepričati, da narod njenega popuščanja napram zvitemu angleškemu oneganju nika- Hitler se zabava na olimpijadi kor ne odobrava. Sedaj je stvar namreč nekoliko drugačna, nego je bila tedaj, ko je bilo treba sklepati glede sankcij proti Ita- # Jf ^ ^ v- * liji radi njenega napada na A-besinijo. Nacionalisti in močna organizacija bivših bojevnikov so zahtevali, da se za vsako ceno ohrani prijateljstvo z Italijo ter so odločno nasprotovali sankcijam, ki so imele zgovorne pristaše le v levičarskih strankah. In vendar je moral Lava' iti, ker je v Ženevi vedno cinca ril in zaviral sankcionističui voz, ki naj bi bil Italijo pritisnil k tlom. Sedaj je položaj drugačen, ker so vsi Francozi, od naciona listov pa do komunistov, za to, da se Nemčiji pokažejo zobje. Vsi — od nacialista Tardieua, v "Echo de Pariš", pa do komunista Thoreza, v marksistični "Humanité" — prigovarjajo vladi, naj bo odločna ter naj se požvižga na Anglijo. V francos kem javnem mnenju se namreč vedno bolj , širi mnenje, da bo Nemčija prej ali slej napadla, pa se celo preprosti ljudje, ki se ■še živo spominjajo na grozote zadnje vojne, ukvarjajo sedaj z naslednjo mislijo: Mar bi ne v * ? * ? 1 Italija in Podonavje Sestanek med Mussolinijem, Schuschniggom in Goemboesom v Rimu — Italijanski dogovor s Češkoslovaško ¡ radi tega poraza so se Italija-Svč®Vali z 'juti™- bombardiranih, . lži8e, Harrarja in nekaterih Up"1 ta '8¡h abesinskih naselbin. V e- Sarnem dnevu so vrgli na ¡ Ži-\ J.5 ton razdiralnih, vžigalnih in ■4tl. l}l bomb ter je pri bombarüi-'»bl,U Sodelovalo kar 27 letal. Upo-C Pa tudi hude vojne pline, j, katerim nimajo Abesinci nika-\ s'lte. Z bojišč prihajajo poro-^ 0 grozovitem trpljenju etiopia v°jšČakov, pa tudi žensk ki in 0- 31m tekom napadov plini kožo ter Jim Povzročajo Vil/' bol6čine- %Übolj okrutna 'Hi J* sredstva so začeli uporabljani v zadnjem času. Ali # * ti * ti * Amnestija v Jugoslaviji Regentski svet, ki v imenu kralja Petra II. izvršuje kraljevsko oblast, je objavil nov ukaz o amnestiji. — Dvesto sedem političnih jetnikov, ki so v svoji veliki večini Hrvatje bo radi te nove amnestije izpuščenih na svobodo. ' Pretekli petek sta prispela v Rim avstrijski in madžarski ministrski predsednik v spremstvu svojih zunanjih ministrov, da se z Mussolinijem porazgovorita o splošnem položaju, kakor je to določeno v rimskem dogovoru iz leta 1934, sklenje nem med Italijo, Avstrijo in Madžarsko; Madžarskim in avstrijskim zastop nikom so v Italiji priredili izreden sprejem v zahvalo za zadržanje njunih držav v vprašanju sankcij. — Znano je, da sta Avstrija in Madžarska odklonili sodelovati z Zvezo narodov pri njenih kazenskih ukrepih proti Italiji. Fašistični listi so sedanji rimski konferenci posvečali cele strani ter so hudo p¿zdravljali "nad vse dobrodošle goste". Iz raznih strani so napovedovali, da bo rimska konferenca velike va*. nosti za Osrednjo Evropo in Podonavje sploh, vendar pa so se te napovedi izkazale kot pretirane. Mu-ssolini je sedaj preveč zaposlen z Afriko in s sankcijami, da bi se mogel temeljiteje ukvarjati z načrti za okrepitev italijanskega vpliva v podonavskih državah, ki jih je že pred leti skušal udejstviti, a brez uspeha. Tudi je sedanji položaj v Evropi še preveč nejasen, da bi bil mogoč kak temeljitejši dogovor med Italijo, Madžarsko in Avstrijo. Sedanja rimska konferenca je pri nesla eno samo zanimivejšo novost Italija ge je namreč obvezala leta 1934 — da bo kupovala vsa ko leto znatno količino poljedelskih proizvodov v Avstriji. Ker pa sedaj rimski vladi primanjkuje plačilna sredstva, je bilo Italijanom težko izpolnjevati to obveznost. Zato so se obrnili na Češkoslovaško, naj bi jih razbremenila s tem, da bi ona kupila od Avstrije za 1 milijardo' lir poljedelskih proizvodov na leto. — češkoslovaška je na to baje pristala in v zameno jo bo Italija podpirala na diplomatičnem polju v vsakem morebitnem sporu z Nemčijo. Uilo pametno napasti Nemčijo takoj ter s tem preprečiti, da nas napade pozneje, ko bo še bolj pripravljena? To bi bila takozvana "preventivna vojna". In za tako vojno je baje tudi francoski generalni štab. Dasi je vlada g. Sarrauta pokazala doslej mnogo zmernosti in previdnosti, pa le ni nobenega dvoma, da se mora, vsaj do gotove mere, ozirati na vznemi rjeno javno mnenje, in to tem bolj, ker se bodo prihodnji mesec vršile volitve. Zato so tudi zadnje Flandi-nove izjave mnogo manj zmerne, nego so bile njegove besede ob povratku iz Londona. V "Tj i bune des Nations" je dal objaviti prav pikre očitke proti Angliji in celo prikrite grožnje. Odnošaji med Francijo in An glijo so se torej znatno ohladili, zato pa si Francozi na drugi strani prizadevajo pridobiti čim več drugih držav za skupen nastop proti Nemčiji. Razlagajo namreč, da so nemški načrti u-smerjeni prav za prav bolj proti drugim, nego proti njim. Tako na primer piše bivši minister Revnault:. Nemčija je z vojsko zasedla Porenje, ker namerava utrditi mejo na podoben način, kakor so jo utrdili Francozi. V dveh letih more to opraviti ter zavarovati svojo ¿apadno mejo pred sleherno intervencijo Fran čije in Anglije. Ko bo tako imela zavarovana svoja ledja, se bo lotila manjših držav, pred vsem Avstrije in Češkoslovaške. Potem bo pa silila še v druge smeri. "Če se Nemčiji posreči uresničiti načrte v Porenju", piše Reynault, "potem ne bo več mogoče zadrati njenega pritiska v smeri proti Trstu!" Na londonske predloge so Nemci Odgovorili . . . začasno. Odklanjajo sicer vse, kar bi ne bilo v skladu z njihovo častjo ter s popolno enakopravnostjo Nemčije z drugimi državami, vendar pa pravijo, da bodo dali končnoveljavni odgovor konec meseca, po izidu "plebiscita", ki ga je Hitler odredil za jutrišnjo nedeljo. Sedaj je treba počakati na ta odgovor. Ugibati, kaj se bo še lahko vse zgodilo, bi ne imelo nikakega smisla, ker so dane možnosti vseh vrst. # ¥ # ¥ # ¥ delajo to morda iz jeze in obupa, ker njihove vojske ne morejp napredovati s takšno brzino, kakor so oni pričakovali? Huda preizkušnja je prišla nad a-besinsko ljudstvo in bridko razoča ranje ga je zadelo sedaj, ko je po velikih obljubah iz Ženeve spoznalo, da tudi v Zvezi narodov za slabotnega ni pravice. P * II ; Wmm®, Italijansko mladino na vse načine pripravljajo )za vojno. šolskih otrok s p ti nskitni maskami Oddelek RAZNE VESTI Francoski parlament je zaključil svoje zasedanje in se ne bo sestal več, če se na mednarod. obzorju ne pojavi spet kakšen izredno važen dogodek. Državnozborske volitve se bodo vršile 26. aprila in nova zbornica se bo sestala v začetku junija 1.250.000 vojakov popolnoma iz-vežbanih, zamore Italija postaviti na noge katerikoli hip. pri Čemer ni všteta vojska, ki se bori v Vzhodni Afriki. Tako je izjavil v zbornici podtajnik vojnega ministrstva gen. Baistrocchi. Učinkovito sredstvo proti slabokrvnosti je izsledil angleški zdravnik dr. Dakin. Gre se za poseben preparat, imenovan "anahamina", ki ga zdravnik pridobiva iz jeter zdravih oseb. Proces proti skupini avstrijskih socialistov, obtoženih veleizdaje, so je zaključil z mnogo bolj milo razsodbo, nego so napovedovali. Glavna obtoženca sta bila obsojena tako le: novinar Sailer na 20 mesecev, Enhartova pa na 18 mesecev ječe. Polovica obtožencev je bila oproščena. Na štiri mesece zapora je bil obsojen ravnatelj francoskega nacionalističnega lista "Action Francai-se", ker je v svojih člankih hujskai fašiste, naj napadejo socialističnega voditelja Bluma, kar so tudi v resnici storili. Beograjska policija je imela spopad s komunisti, ki so hoteli s silo osvoboditi aretiranega komunisti"-nega dijaka Rista Lekiča. Prišlo je celo do streljanja ter sta dva komunista ubita, štirje pa so bili ranjeni. Ranjeni so bili tudi trije policaji. Tudi na Turškem so imeli poplave), in sicer pri Jedrenju, kjer je Adra prestopila bregove ter poplavila 300 hiš. Devet oseb je utonilo. Krvav spopad se je spet dogodil na sovjetsko-mandžurski meji. ko je večji oddelek japonskih vojakov vdrl na rusko ozemlje. Ruske straže so začele streljati in v boju je padlo veliko Japoncev. V zrak je zletel tovorni vlak, ki je vozil večjo količino dinamita za neko rudniško podjetje pri Toluci, v Mehiki. Dvajset oseb je pri tem zgu bilo življenje. Skupino nemških fašistov so obsodili na Češkoslovaškem na več let ječe radi veleizdaje. Obtoženi so bili, da so rovarili proti češkoslovaški državi z namenom, da bi jo priključili Nemčiji. Glavna obtoženca dr. Lamatsch in dr. Patscheider sta do bila po 4 leta ječe. Pri Firencah je skočil s tira brzi vlak, ki je vozil iz Rima proti Milanu. Trije potniki so se ubili in 20 jih je bilo ranjenih. Ogromni prekooceanski parnik "Queen Mary" so srečno spravili iz Glasgowa, kjer so ga zgradili, po reki Clyde do morja. Novi orjak, ki ima 80.773 ton, bo sedaj začel svoje poskusne vožnje. Svetovna trgovina se je izboljšala v primeri z letom 1934; njena vred nost, računana v zlatu, se je namreč povečala za 6,6 od sto, vendar pa nam še mnogo manjka do stanja kakršno je bilo pred nastopom svetovne krize. V Združenih državah Severne A-merike nikakor še ne cvetejo rožice; v preteklem mesecu se je namreč brezposelnost spet nekoliko povečala in je tam še zmerom preko 10 milijono,v oseb brez dela in zaslužka. Abesinski prestolonoslednik je bil baje težko ranjen v spopadu z nekim upornim plemenom iz Uolla. Neimčija namerava baje najeti veliko posojilo, s katerim bi odkupila nekatera ozemlja, ki jih je zgu bila v zadnji vojni. Strta 3 NOVI LIST ARGENTINSKE VESTI Izidi volitev Štetje glasov, oddanih tekom zadnjih volitev, se je v nekaterih pokrajinah že zaključilo. Tako v Cór-dobi, kjer so radikali rzvojevali veliko zmago; dobili so 106.355 gla sov, dočim je za nacionalne demokrate glasovalo samo 53.244 volil-cev. V kongres pošljejo radikali i:; Córdobe sedem poslancev, konservativci pa tri. Zmagali so radikali tudi v pokrajini Entre Ríos z 62.153 glasovi pro ti 41.814, ki so so jih dobili konser-vaticci; izvoljeni so bili štirje ra-dikaiski poslanci, za večino, in dvat konservativna poslanca za manjšino. V Corrientesu si je zagotovila zma go "concordancia", ki je zbrala 39.705 glasov ter dobi tri poslance, en mandat, ki pripada manjšini, so dobili liberalci, ki so se prav do zandjega borili za to mesto z radikali. V Salti so dobili nacionalni demo krati 24.333 glasov, radikali pa 8.486. Pri štetju glasov se je izkazalo, da ponekod ni bil oddan niti en sam glas za radikale, kar pomeni. da niti zastopniki radikalske stranke pri volilnih komisijah niso mogli voliti — pač zgovoren dokaz, da so bile radikalske pritožbe o v)-lilnem nasilju več ko utemeljene. Z ogromno večino so zmagali kon servativci tudi v Catamarki. Dobili so 12.253 glasov. Na drugem mestu v tej pokrajini je takozvana "Alianza" s 7.309 glasovi. Štetje glasov v pokrajini Buenos Aires se še nadaljuje. Na prvem mestu so nacionalni demokrati, a jim v nepreveliki razdalji sledijo radikali, ki so v glavnem mestu pokrajine, v La Plati, dosegli celo le po zmago. ske družine, ki jim je voda razdejala. pohištvo. Neurje je povzročilo tudi človeške žrtve. Na križišču ulic Seguróla in Santo Tomé je vihar odtrgal žico električne napeljave ter jo vrgel na 40 letno Elviro Rizzio de Niif-ro. ki je imela v naročju deset letno hčerko Perlo. Obe je tok takoj usmrtil. Nekaj podobnega se je dogodilo v Avellanedi, v ul. Viedma. Madžarska priseljenka, 37 letna Ana Rittér se je v naglici odpravljala iz hiše, v katero je drla voda, pa je po neprevidnosti prijela za električno žico, katere se ni mogla rešiti. Njen 40 letni mož Andrej ji je skušal pomagati, pa očividno ni vedel, kako treba v takšnih slučajih postopati. Zgrabil je ženo, da bi jo odtrgal od žice, pa je tok oba ubil. Velik naliv Prejšnji petek je v Buenos Airesii deževalo kakor iz škafa. Vode je bilo toliko, da je kanali niso mogli sproti odvajati in so radi tega nastale v nižje ležečih okrajih poplave. Tramvajski promet je bil na mnogih progah za več ur prekinjen in tudi omnibusi ter kolektivi ponekod niso mogli voziti. Potoki Maldonado, Med rano in White so prestopili brego ve in bruhali iz sebe ogromne količine vode. Posebno hudo je bilo v Saavedri, kjer so ponekod imeli po', drug meter vode. Nekatere ceste so bile spremenjene v pravcate reke, po katerih so krožili čolni pomorske prefekture, pripeljani v Saavedre na kamijonih, ter so reševali ljudi Po hišah je poplava naredila mnogo škode, ki je tem bolj občutna, ker jo morajo nositi preproste delav Koruza Letošnji pridelek koruze ceni poljedelske ministrstvo na 9.650 milijonov ton, kar znaša 1.830.000 ton manj nego lani. Radi manjšega pridelka in pa zato, ker so se zaloge koruze v drugih državah občutno zmanjšale, je argentinska vlada sklenila povišati najnižjo ceno koru ze. letošnjega pridelka, na 5 pesov za kvintal, naložen na vagon v bue-nosaireškem pristanišču. Po tej ceni bo žitni odbor kupoval koruzo od poljedelcev. Postopanje proti gen. Fasoli Castañu Vpokojeni general Fasola Castaño, ki je v odprtem pismu objavil silovit napad na predsednika republike gen. Avguština P. Justa, je sedaj zaprt v justični palači. Poročali smo, da je obtoženega generala pozvalo na odgovor častno vojno sodišče, a se general pozivu ni hotel odzvati. Za kazen mu-je vojni minister naložil dva meseca aresta, ki bi ga moral gen. Fasola Castaño takoj in prostovoljno nastopiti. Tega pa ni storil in mu je radi tega predsednik republike, kot vrhovni poveljnik vojske, za dobo enega leta prepovedal rabiti čin in uniformo argentinskegá generala. Obenem pa se vodi proti generalu še drugo postopanje. Vlada ga je namreč tožila pred sodno oblastjo zaradi žaljenja predsednika repubii ke. Zvezni sodnik je generala pozval k sebi in temu vabilu se je Fasola Castaño končno vendarle odzval. Sodnik ga je vprašal, ali priznava, da je inkrimirano odprto pismo njegovo, in ker je general pritrdil, ga je sodnik pridržal v zaporu. Fasola Castaño je sedaj prosil, naj ga pod jamstvom prisege izpuste začasno na svobodo. Urnik za trgovine Državni delovni urad obvešča, da bo za vse trgovine v mestu veljal od 1. aprila do 20 septembra naslednji urnik: odpirati se ne bodo smele pred 6. uro zjutraj, zapirati pa se bodo morale najkasneje ob 8. zvečer. Z nožem ga je napadel Pred hišo štev. 759 na ul. 25 de Mayo se je jugoslovanski priseljenec Teodor Robič sporekel pretekli torek z nekim človekom. Prepirala sta se nekaj časa, kmalu pa je nasprotnik potegnil nož ter Robiča več krat zabodel tako, da se je ves v krvi zgrudil. Napadalec je pobegnil, Robiča pa so prepeljali v bolnišnico Rawson. Njegovo stanje je nevarno. i» f V V ^ ^ V V Vy^^^^'V ^ t' BLIŽAJO SE VELIKONOČNI PRAZNIKI Spomnite »e svojcev v Evropi ter jim omogočite, da prežive Veliko noč v sreči in zadovoljstvu! Za navadna, avionska in brzojavna Denarna nakazila v katerikoli kraj Jugoslavije ali Italije, obrnite se na naš zavod, kjer Vam bomo točno in vljudno postregli, kakor vedno. Banco Germánico DE U AMERICA DEL SOD Av. L. A. Alem 150 — BUENOS ARES — 25 d« Mayo 149—50 Nnše uradne ure: od 8j/£ do 7 zvečer; ob sobotah do 12}/. SIGURNOST! BRZINA! USLUŽNOSTl POVERJENJE Prva poljska potniška ladja v Buenos Airesu V ponedeljek je priplula v Buc! nos Aires prva poljska potniška ladja "Pulaski", prihajajoča iz Gdy nja in ki bo sedaj redno prevažala potnike in tovor med Polj sko in južnoameriškimi pristanišči. "Pulaski" ima 10.730 ton ter ima prostora za 789 potnikov prvega drugega in tretjega razreda. Pripe ljal je sedaj preko 600 potnikov, po večini izseljencev, ki so namenjeni v Chaco, Corrientes ter v Paraguay Pot iz Gdynja v Buenos Aires jt prevozil v 24 dneh. Konkurenco te ga novega poljskega tekmeca bodo gotovo občutili Cosulichevi parniki. katerih so se doslej posluževali v veliki meri poljski emigranti. Velik požar Silen požar je izbruhnil v nasadih yerbe v bližini Posadasa, ki so last ge. Roca de Natson Hutton. Ogenj je uničil na stotine hektarjev, vpe lelil 20 večjih hiš ter ograža še ved no preko 200 domačij. Kobilice v Salti Ogromni oblaki kobilic so se po javili v Salti blizu krajev Rosario de la Frontera, Metan in Candelaria. Legli so na polja ter že v par dneh povzročili ogromno škodo. Velika prireditev v Gahanu Jugoslovansko izseljensko društvo v Gahanu, FCCBA. priredi danes, v soboto zvečer, in pa jutri, v nedeljo, slavnosten telovadni nastop. V nedeljo popoldne pa bo javna telovadba in nogometna tekma ta-mošnjih društev. Na prireditvi sodeluje tudi Sokolsko društvo Buenos Aires I., ojačeno z vrstami telovadcev češkoslovaškega Sokola iz Buenos Airesa in Ville Dominico. Člani sodelujočih društev iz Buenos Airesa se zbirajo v soboto ob 2. pop. v ulici San Juan 782, odkoder se odpeljejo ob 2.30 v Gahan. Himen V soboto se je poročil Alojzij Ba-tuška, načelnik češkoslovaškega Sokola v Buenos Airesu, z našo rojakinjo Benito Petelinovo iz Tomaže-vice pri Komnu. Mlademu paru iskrene čestitke in prisrčna voščila! Nova publikacija Prejeli smo brošuro "Beli Oro", ki jo je spisal dr. P. Jelavič in Ki je pravkar izšla kot 1. knjiga "Ise-ljeničke biblioteke" v Buenos Airesu. Brošura vsebuje izpopolnjeno in povečano predavanje o pok. kralju Aleksandru Zedinitelju, ki ga je lani imel v Buenos Airesu dr. Jelavič in ki smo ga svoj čas prinesti v prevodu.. " » Notranja kolonizacija v Jugoslaviji Kr. poslaništvo v Buenos Airesu, Charcas 1705, sporoča: Glasom obvestila Osrednje uprave Saveza organizacij izseljencev, je naša državna uprava sklenila, da razdeli izsušeno pančevsko ozemlje med 4.000 vojnih dobrovoljcev. Dobrovoljci-izseljenci se radi tega pozivajo, da svoje morebitne pro šnje pošljejo ministrstvu za poljedel stvo v Beograd, vendar pa morajo to storiti potom kr. poslaništva v Buenos Airesu. Osrednja uprava javlja obenem, da obstoja v raznih krajih savske banovine možnost za nakup malih posestev po zelo ugodnih cenah. Izseljenci, ki razpolagajo z malimi pri hranki in ki Imajo namen kupiti v domovini posestvo, naj se javijo kr. poslaništvu, ki jim bo dalo vsa potrebna pojasnila, kakor tudi podroben popis posestev, ki so na prodaj. V ] Na P i i», 2 fini] ¡an !talt Pridna štorklja Te dni je štorklja prinesla Cirilu Podgorniku, iz Vrtovina, in njegovi ženi Ivanki kar dve brhki deklici. Vsi so pri najboljšem zdravju. Star šem naše podvojene čestitke! Izseljensko društvo "Tabor" V nedeljo 5. aprila popoldne bo v društvenih prostorih članski sestanek. Začetek ob 4.30. * Prva letošnja večja društvena! pri reditev bo v nedeljo 3. maja popo! dne v dvorani ul. Alsina 2832, blizu trga Once. Na oder pojde Goldon; jeva komedija "Sluga dveh gospodov". Razstava finskih proizvodov V buenosaireško pristanišče je prispela finska šolska ladja "Sou-men Joutsen". Tukajšnje oblasti in finska kolektiviteta so gostom priredili lep sprejem. Pri tej priliki so Finci doprinesli tudi dokaz, da so praktični ljudje; na ladji so namreč organizirali potujočo razstavo finskih izvoznih predmetov, katero so si buenosaireški uvozniki z zanimanjem ogledali. Tako je obisk šolske ladje pomagal ojačiti tudi trgovinske stike med Finsko in Argen tinijo. Inšpektor Rivas umrl V ponedeljek je nenadoma preminul načelnik "varnostne divizije" buenosaireške policije generalni inšpektor Angel Rivas, ki je bil nekaj časa tudi začasni vodja varnostne oblasti v glavnem mestu republike. Pokopali so ga z velikimi častmi. LISTNICA UPRAVNIŠTVA A. R. Vsak poštni urad vam izda poštno nakaznico (Giro Postal), s katero nam lahko dostavite naročnino. Na uradu recite, da želite poslati "Giro Postal" za toliko in toliko pesov "Novemu listu" v Buenos Aires, pa vam za 10 ctvs. takoj izro čijo nakaznico, ki jo morate poslati na naš naslov. če bi pa na vsak način radi posla li naročnino v priporočenem pismu, vas opozarjamo, da mora biti pismo dobro zapečateno; po možnosti naj •bo tudi papir od znotraj tako nalepljen na ovoj (kuverto), da pisma človek ne more odpreti, če ovoja ne raztrže. Pobotnico, ki vam jo izda pošta, pa dobro shranite! Banco Germánico de la America del Sud. sporoča vsem interesiranim da z m|n "Neptunia" ki je odplula iz Trsta dne 12. én. in katera prispe v tuk. luko dne 30. tm. dopoldne, potujejo med ostalimi potniki IIT raz. tudi sledeči naši rojaki in rojakinje, za katere so bile pozivne šifkarte kupljene pri omenjenem za vodu. Cetkovič Štefan, iz Boke Kotorske Kalapiš Marija, iz Omoljic-Ivanovo Avian Lucija, in Minin Luciano, iz Furlanije. Mavrič Kristina, iz Vrtač pri Kanalu Trušnovec Anica, Makuc Ljubomir, Makuc Milivoj Dragi, in Makuc Marija, iz Sv. Lucije pri Tolminu Stepančič Jurij, Brunat in Mozetič Pavla in Mozetič Jože, iz Bukovi ce pri Renčah. ZA KRATEK ČAS Dober spomin "Le kje sem takrat imela glavo, ko sem pristala, da se poročim s teboj!.. ." "Na mojih prsih, srček!" Če se nepismeni ženijo Prijatelja se srečata na cesti. "Nu, si se že oženil?" "še ne. Kako po sploh prideš na tako misel?" "Saj si se nekam resno smukal o-koli Brede, ne?" "Sem! A glej: tisti večer, ko sem jo hotel zasnubiti, mi jame pripovedovati, kako rada ima Prešerna in nekega Gregorčiča, in za nekega skladatelja Wagnerja se je tudi vsa ogrevala. Kaj sem hotel: molčal sem Ali naj ji mar razkrivam svoje srce, če ima že kar tri ljubčke?!" CERKVENI®"" VESTNlKj Kot zvem, nekaterim nič ne ugaJJg to, da naši slovenski listi objavlj»-! jo tudi cerkveni vestnik. Ne bom se spuščal v nikako pole miko in nikomur ničesar očital. & to prosim vse, da božji stvari nik»r ne nasprotujte, pač pa se potrudil k slovenski službi božji. Potrudil s« bom, da Vam podajam božji nauk kot je, in nemara se bo tudi TeH ki se ti sedaj to nepotrebno utrnila kaka misel, ki ne bo v do. Naj bo svoboda vsem enaka. nica pa-naj zmaguje! Le najti to cerkev, to je umet nost! Pa ni tako težka stvar, ne' Seveda, ko bi imela daleč viden zvC nik kot cerkve doma, če bi ubra"1 zvonovi od daleč v cerkev vabili,i{ bi slovenska lipa pred cerkvijo sta' la... Laže bi bilo najti našo cerdeo, če bi imela vse tisto, kar so ko lepi spomini na dom! Ker vsega tega ni, naj vas ¥0 dobro slovensko srce. Preteklo nedeljo je bila vdele*1*1 pri službi božji že precej večja. K3' dar bomo dosegli, da bo kapela P0' na, bomo šele spoznali, kolikor Je domača služba božja vredna za nil še tukajšne slovenstvo. Prosim, da moje prizadevanje vJl dobrohotno podpirate! Pridite druge povabite in pripeljite! Služba božja se vrši v šolski peli na Avenidi del Campo 1653, P0-leg bolnice Tornu (v "Colegio monjas"). Velikonočno spoved )lahko opra' vite v cerkv San Antonio, ul. ^' seros 2780, vsak dan od 7—9 «r<> dop. v spovednici, ki je najbli^ prsnice. Poroka v Sao Paulu V soboto, 22. februarja, se je poročil v Sao Paulu, Brazilija, tamoš-nji zastopnik našega lista g. Franjo Cotič. doma iz Renč na Goriškem, z gospodično Almo Marušičevo. Novemu paru naša najlepša voščila in prav iskrene čestitke! Expreso „G0RIZIA" Najstarejše prevozno podjetje za mesto in na vse strani dežele. Zmerne cene in solidna postrežba FRANC LOJK Calle VILLAROEL 1476 Višina Dorrego 900 U. T. 54 Darwin 5172 in 2094 ★ & * * * * * & * ★ & ti ★ ti * ti k m u it ktij It rej 'tal io, fr i* '¡i, Hladnik Jajiez- PRIPOROČAJ!^ Novi list! TOVARNA MOZAIKOV TEOLINDO RODRIGUEZ Specializirana v vseh vrstah mazaika — Imitacije marmor!3 Koncesijonar portlandskqga cementa "SAN MARTIN" SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIJALA Añasco 2763 U. T. 59-192* BS. AIRES Postaja Patern8' ROJAKI! PRI 2IVCU v znani restavraciji, najboljše postreženi. ZBIRALIŠČE SLOVENCEV. Lefei prostori, priprav»1, svatbe — Prenočišča. goi i»« za prenočišče prenovljen na novo opremljene. Rojakom se priporoča lastnik EMIL PATERNAL Osorio Hudo zimo so imeli v Sev. Ameriki, pa so v mnogih krajih vlaki obtir ali v snegu. Prehitro tajanje snega je pa sedaj povzročilo velike poplav e SVOJI K SVOJIM! Slov. babica Bivša prva šefinja v prašk' nišnici ter s prakso v bolnici ;u®enl<»£ nández, se priporoča vsem Sl°v ¡n 0® Sprejema penzionistke iz mesta . ^^ žele v popolno oskrbo. — Cen' re\e<('. nizke, postrežba prvovrstna. — ¡¿«¡h ' od 7. do 21., ob nedeljah in pi"»*".'Tcij» do 20. — Vprašajte za infer*1 preden greste drugam « FILOMENA BENEŠ-BILKO^ LIMA 1217 Krojaški moj¿ Dipl. v Buenos A o Izdeluje obleke P novejšem kroju, i p0 boljšega bl»«a . nizki ceni JOSIP FAGA^1 SOLIŠ 1235 SLOVENCI DOMA IN DRUGOD SV I VESTI IZ DOMOVINE VESTI S PRIMORSKEGA POSLEDICE SANKCIJ ljubljanski carinarnici se ze-Poznajo posledice sankcij. Lani ' Povprečno po 22 in pol vagona iznega blaga, namenjenega čez me 2acarinili na dan, od 18. novem-a do konca januarja pa so zhca-^¡li približno le po 2 vagona na !sn! In ta izvoz iz naše države !a'tio pada. Decembra, ko so že iz-!aja)i sankcije, je imela carinarni-od izvoza -9,006 Din dohodkov, pa le še 1546 Din! V i-času pa je uvoz preko LjuV celo narastel. Decembra je ka-(Na carinarnica za uvoženo blago bilijone 419 tisoč Din, januarju ;a4 milijone, 517 tisoč Din. Po tem o presodimo, kako vplivajo san-t!i« na naše gospodarstvo. zato bi menda že bil čas, da se likanje Zveze narodov napram konča, če velike vlasti nima Prave volje, da bi sankcije poos-6 ter s tem Italijo res prisilile, Popusti ter se odpove svojim os-^evalnim načrtom na škodo Abesi ^IVDA NESREČA V MARIBORU domovinski listi že del j časa pi-o hudi nesreči, ki se je dogodi-I v Mariboru, v delavnici krojača žiaca Vinka. Mojster se je bil lo-izdelovanja dežnih plaščev, pri , "^r je uporabljal bencol. Ker je delavnica nastanjena v zatoli- Sedem naših fantov dezerti-ralo iz italianske vojske Iz Zagreba poročajo, da je prispela tjakaj sedmorica naših fantov iz Julijske krajine, ki so pobegnili iz italijanske vojske. Služili so v nekem pehotnem polku v Alpah, blizu švicarske meje, pa so uporabili priliko, da so se izmuznili na drugo stran. Pobegnili so v vojaški unifor mi in bili so pripravljeni tudi na morebitno srečanje z obmejno mi.i-co; vsak je imel pri sebi bajonet in poleg tega so nosili s seboj tudi tri ročne granate. V Švici niso imeli nikakih sitnosti. Ostali so tam dobra dva meseca in poldrug mesec so celo delali pri gradnji neke ceste. Končno pa sj morali le zapustiti švicarsko ozemlje, ker jim oblasti, ki ščitijo domače delavce, niso dale dovoljenje, da bi tam ostali. Odpotovali so v Francijo, kjer so se vkrcali na jugoslo-van. parnik, ki jih je prepeljal na Su šak. Skozi Avstrijo niso hoteli kreniti, ker bi se bili izpostavili nevarnosti. da jih oblasti izročijo Italiji. Pripovedujejo, da je v italijanski vojski vedno večje nezadovoljstvo ter da je že mnogo vojakov pobegnilo v tujino. V Alpah so izvedeli tudi za naslednji slučaj: dva vojaka italijanske narodnosti sta sklenila pobegniti v Švico, pa sta v bližini meje naletela na miličnika, ki je bil na straži. Začela sta se raz govarjati z njim in mu končno zaupala, da nameravata zbežati preko meje. Miličnik očividno ni bil bog-zna kako navdušen za sedanji položaj v Italiji, ker je še sam pobegnil z njima. V njihovem polku je bilo še 140 vojakov slovanske narodnosti. Po njihovem begu je bil polk premeščen v Južno Italijo in za kazen so vojaki prejemali tri dni samo kruh in vodo. lili Aretacije na Krasu • V Vojščici pri Temenici na Kra3u je goriška policija izvršila enajst aretacij. Imena aretirancev niso še znana, pač pa je znano, da so bili prijeti, ker so baje grozili posestniku Ivanu Ferfolji. Prostorih in krojač ni vedel, da colova izhlapevanja zastrupljajo iyeški organizem, ker želo kvarno V£Uo na dihalne organe, krvni Mi in možgane, je obrt postala a za nekatere izmed njegovih ^čnikov. Le nekaj jih je ostalo Nn. avih, devet pa jih je zbolelo: tri-umrli, trije leže v bolnišnici vega jugoslovanskega ministra za zunanje zadeve obeta biti zanimiva tudi zato, ker bo najbrž obrazložila razloge, ki so dovedli do rapallske pogodbe, s katero se je Jugoslavija odpovedala Primorski. Dr. Trumbič je namreč eden izmed onih, ki so to pogodbo podpisali. Radi tihotapljenja Štefan Abram, doma iz Orehka pri Cerknem, star 28 let, je bil obsojen na 4 mesece in 12 dni zapora ter na 3.385 lir denarne kazni, kei je tihotapil sladkor in cikorijo in ker je brez potnega lista šel črez mejo. Karabinerji iz Cerknega so aretirali 52-letno Katarino Bevk, obtoženo, da je tihotapila ter da je bre?. dovoljenja prekoračila mejo. Dobila je tri meseca zapora in 2.050 lir g'.o be. Iz istih razlogov je bil aretiran ter obsojen tudi Tomaž Peternelj-star 54 let, doma iz Novakov. Prisodili so mu tri mesece in 9 dni zapora ter 2.200* lir gjobe. Zaradi kave, cikorije in cigaret, ki jih je bil spravil čez mejo, bo moral plačati občutno globo tudi Ven ceslav Pavšič, star 24 let, doma iz Cerknega. Ruski knez Sergij Mdivan se je por očil z bagato vdovo in bivšo svakinjo, Luiso Van Alen. „ trije se zdravijo doma. Podlegli «o lj 2astrupljenju pomočniki Anton Jvat, Ivan Konec in Stanko Klop- |J»ko je bil svojo delavnico pri-kot navadno krojačnico in za -°blasti niso pregledale prosto-1 kakor bi bile storile, ko bi bil Pravici povedal, da izdeluje dež-Plašče. h Hlod GA JE PREBODEL ,*t¡ ODMEVI DOGODKOV V NAR. SKUPŠČINI V zvezi z atentatom, ki ga je v narodni skupščini izvršil poslanec Jevtičeve "opozicijske skupine Ar-nautovič, streljajoč proti minister-skemu predsedniku j dr. Stojadinc-viču, je beograjska policija aretirala deset opozicijskih poslancev,, ki so obdolženi, da so sodelovali pri pripravah za ta napad. Aretirani poslanci zahtevajo sedaj, da se takoj začne proces in so v to svrho nastopili gladovno stavko. Arnau- ^ašna nesreča se je pripetila v tajski dolini oz. mozirskih hri- I SifavlXTČke P^nine v 80 I tovič sam ne gladuje, ker je zaprt (.."»Ijah les v dolino po drči. Zgo- ...... J j,! sta dva delavca prožila les, spo- v osamljeni celici in ni obveščen o »f J ij4j Pa je stal mlad delavec in gle- zadržanju ostalih obtožencev. ef «S11 fti" »r pO L' da leti les pravilno. Bil pa je | aja dela neuk in mimoidoči so ga Lajali, naj se umakne više v kA sicer se mu lahko zgodi nes-S«p Kmalu nato je neki -voznik na-31ttfPod cesto tega delavca, vsega hljžetlega in tožečega. Ko je stopil je opazil, dá se je zgodila % nesreča. Fant je bil nabo- dasi je kako uro bil na- J® I ^ hlod, se je vlila kri in fant I "Mo.111 • Njegovega imena ne poro- *OMOR PRIMORSKE , GA BEGUNCA I S(M<;t rezovici se je vrgel pod vlak '1 v ' Ravber, ki je stano- Kamniku pri Preserju, a je > s Tomaja na Krasu, odkopi» V934 pobegnil. Bil je bolehen tu - ^dtr bil že dolgo brez dela, Je dobil zaposlen je. pri že \ai Zaradi bolezni menda pa je ln izvršil samomor. DVOJE SAMOMOROV V Kočevju se je obesil 35 letni mesarski pomočnik Anton Tekavc. Našli so ga obešenega na drevesu pri kamnolomu, pri nogah sta stali na tleh dve sveči napol dogoreli Kaže, da je samomorilec najprej prižgal dve sveči in nato položil glavo v zanko. -Tekavc je bil nekoliko čudaški in že dvakrat so mu preprečili izvršitev samomora. Lani se je obesil sredi mesta, pa so mu še pravočasno prerezali vrv. — Pred kratkim mu je mojster odpovedal službo, kar ga je tako razburilo, da je hodil nekaj dni okrog Kočevja in ¡se nazadnje obesil. V Zagrebu se je vrgel s tretjegu nadstropja neke hiše sredi, mesta inženir arhitekt Josip Pičman ter obležal mrtev na tlaku. Pičman je po rodu Slovenec, dasi bivajo njegovi starši na Hrvaškem. Star je bil 35 let. Bil je eden najbolj nadarjenih arhitektov v Zagrebu. Kaj ga je gnalo v smrt, še ni znano. Bil je dobro situiran in torej ni iskati vzroka samomora v slabem gmotnem položaju. Lahko tudi, da je izvršil samomor v hipni duševni zme denosti. Kratke vesti Italijanskega duhovnika so dobile Barkovlje pri Trstu, ki so imele do sedaj za duhovnike vedno le Sloven ce. * Pobesnel bik je ranil 55 letnega Andreja Pavlico in njegovega 14 letnega sina Franca v Dornbergu. Dobila sta več poškodb ter sta bi'.a prepeljana v goriško bolnišnico. * Pet tisoč kvintalov koruze je da-rovel Mussolini za Istro. Tako poroča fašistično glasilo "Corriere Istri ano", ki obenem izraža upanje, da se bodo Istrani izkazali vredne "tako velikodušnega daru". V Roč so poslali 50 kvintalov te koruze car jih porazdelili samo med tamošnje fašiste. * » V Vrtojbi pri Gorici se je raztreščilo vojaško letalo z mirenskega letališča. Ubil se je pri tem poročnik Riccardo Rossi. ¥ V Ljubljani je preminula gospa Tereza Martelančeva, vdova po¡ u-glednem tržaškem, stavbeniku Svet ku Martelancu, doma iz Barkovelj pri Trstu. ¥ Pazinski potok Fojba se izliva v Rašo in ne v Lim. To je ugotovil pro fesor Sella. V Fojbo je vrgel jegulje, ki so se prikazale v Raši pri Sv. Ivanu. Štirje Tržačani padli v Abesiniji Tržaški listi so priobčili dolg članek s fotografijami prvih štirih padlih v Abesiniji. To so: podnared nik Anton Albanese, ki je bil član znanega fašja pri Sv. Ivanu "Quis contra nos?" bil je dodeljen 46 peš-polku kot metalec ognja (lanciafia-mme), vojak Boltar Anton, voja'c avtomobilist, miličnik 68 tržaške legije Viktor Pigatti in vojak-strelec v tanku Iginij Pez, ki je bil doma iz škocijana ob Soči. Vse dosedaj padle so z velikimi častmi in prosia vitvami zelo dostojno počastili. Kaj bo pa z ostalimi padlimi? Morda jih bodo dostojno zamolčali. Utopljenko so anšli V bližini Plavi so našli kmetje u-topljenko, v kateri so spoznali 40 letno Ivano Žabar, doma iz Kal a pri Kanalu ter stanujočo v Avčah. Odsotna je bila od doma že več dni. Ugotovili so baje. da se gre za ne srečo. Bivši konfiniranec dezertiral Kot poročajo iz Boljunca je pred kratkim dezertiral iz italijanske ar made Maver Marij, doma. iz Boljunca. Pred leti je bil obsojen na pet let konfinacije zaradi prepevanja slovenskih pesmi. Bil pa je med tem poklican k služenju vojaškega roka. V teku roka je izbruhnila ita-lijansko-abesinska vojna in Maver je bil prideljen oddelku vojakov, do ločenih za italijanske kolonije Vzhod ne Afrike. Pred ekspedicijo je prosil za dopust z motivacijo, da se na merava poročiti. Dopust mu je bil dovoljen in Maver je izrabil priliko ter jo popihal preko meje. 'lir * ti * lir * V £umbičevi spomini V Aru rebu iZide V kratkem knj^a Ji 0na Trumbiča pod naslovom Sad PoMtičnih spominov — %ija< nesljivo dobrimi službami za matri®1®" nios, služkinje, sobarice itd. BERT, CERNIC, Dorrego 1583 (pol kvadre 00 Rivere 1900) — U. T. 54, Darvin, 358* PREKOMORSKA POŠTA Iz Evrope dospejo 29. Mendoza 30. Neptunia V APRILU: 1. Gral Artigas in Aurigny 3. Highland Princess 6. Cabo San Antonio Proti Evropi odplovejo V APRILU: 1. Mendoza 2. H. Chieftain 3. A. Delfino in Neptunia 7. Aurigny Hotel Balcánico LASTNIK ANGEL VELYANOVSKY 25 DE MAYO 724 BUENOS AIRES ZDRAVE IN ZRAČNE SOBE ZA POSAMEZNE GOSTE IN ZA DRUŽINE. PROVRSTNA POSTEREŽBA IN ZMERNE CENE. #**t Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista Ž Trelles 2534 - Donato Alvarez 2181 * U. T. 69 L* Paternal 172* J t*************************** n 1l i. k «i k vj j< j«l k, h v P. A. de Alarcón: KAPETAM STRUP DRUGI DEL Življenje slabega človeka pač ni treba omenjati, da je spet zamerila svojemu gostu radi onih novih besed. Na vsak način pa je sklenila, da mu ne reče nobene besede več; omejila se je na pripravljanje trakov in obvez ter je le od časa do časa vprašala nevznemirlji-vega doktorja Sáncheza, kaj meni o "ranjencu" (po imenu ga ni hote'a imenovati), pa ali bo ohromel, pa ali bo opoldne smel povžiti kurjo juho in gnjat, pa ali bi bilo potreo-no posuti cesto s peskom, da bi ga ne nadlegovalo ropotanje vozov, in tako dalje, in tako dalje. Z njemu prirojeno preprostostjo je zdravnik zagotovil, dasi glede rane na čelu ni treba več delati ni-kakih skrbi, in sicer zaradi krepke in zdrave narave bolnika, ki ne kaže več nobenega znaka možganskega pretresa ali mrzlice; njegova diagnoza pa glede zlomljene noge pa ni bila tako ugodna. Kvalificiral jo je spet kot hudo in zelo nevarno, ker da je piščal zelo pokvrajena, pa je donu Jorgeju- priporočal popolno nepremičnost, če se hoče obvarovati amputacije in celo smrti. Doktor je govoril v tako jasn'h in krepkih besedah ne samo zato, ker si je bil že ustvaril mnenje o samovoljnem in viharnem značaj j onega človeka, ki je bil neke sorte razvajen otrok. Priznati pa je treba, da mu ni uspelo oplašiti ga: nasprotno, izvabil mu je celo nasmeh nevernosti in roganja. Prestrašile pa so se oné tri dobre ženske: dona Teresa iz golega človekoljuba; Angustias iz plemenitega in samoljubnega namena, ki ga je že imela, da ozdravi in ukroti tako pogumnega in nenavadnega človeka, dekla pa zaradi prirojene groze pred vsem, kar je dišalo po prvi, pohab-ljenju in smrti. Kapetan je zapazil vznemirjenje svojih strežnic, pa je prekinil molk, s katerim je prenešal zdravljenje, ter je ljuto dejal doktoru Sanchezu. "Človek božji! Vse te sodbe bi mi bili lahko sporočili na štiri oči! Če ste dober zdravnik, ni s tem rečeno, da vam ni treba imeti tudi dobrega srca! To vam pravim, ker lahko sami vidite, kako dolge in žalostne obraze ste storili narediti mojim trem Maričkam!" Tu je moral bolnik obmolkniti zaradi strašne bolečine, katero mu je povzročil zdravnik, ko je združil zlomljeno kost. "Eh!", je nadaljeval pozneje, "čemu naj bi jaz ostal v tej hiši?!... Saj me nobena stvar tako hudo ne-razburi kakor če vidim ženske jokati!" Ubogi kapetan je spet obmolknil ter si nekoliko časa grizel ustnico, dasi niti en sam krat zastokal... Nobenega dvoma ni bilo, da je hudo trpel. "Sicer pa, gospa...", je zaključil, obrnivši se k doni Teresi, "se mi zdi, da ni nikakor potrebno, da b; me pogledavali s tolikšno jezo. kajti vsak hip mora prispeti moj bratranec Alvaro, ki vas bo rešil Ka-petana Strupa!"... Potem bo ta g o spad doktor videl.. f (presneto, človek božji, nikar tako ne stiskajte!), kako lepo in ne oziraje se na njegove besede o nepremičnosti (hudi-mana, kako trdo roko imate!), me ponesejo štirje vojaki, na nosilnici, na moj dom in kako se bodo končali ti prizori, ki spadajo prav za prav v ženski samostan. Ta bi bila lepa! Meni juhice! Meni piščančke! Zaradi méne posipati cesto s peskom! Ali sem morda kak mehkužen sol-datček, da mi je treba streči s tolikimi nežnostmi in na tako smešen način?!" V svoji bojevitosti, v kateri je bila njena edina slabost, se je dona Teresa pripravljala, da mu odgovori (ne oziraje se, seveda, na to, da je ubogi don Jorge strašno trpel), ko je, na srečo, nekdo začel trkati na vrata ter je Rosa prijavila mejnega grofa de los Tomillares. "Hvala Bogu!", so vzkliknili vsi v eni sapi, dasi z različnim naglasom in z različnim pomenom. Mejni grof je bil prišel namreč baš v hipu, ko se je bilo zaključilo ■zdravljenje. Don Jorgo se je znojil od trplje- nja. Angustias mu je dala nekoliko o-kisane vode, pa je ranjenec veselo zadihal ter dejal: "Hvala, duša!" ' V spremstvu generalove je tedaj vstopil v spalnico mejni grof. , II PRINAŠALEC MIRU Don Alvaro de Córdoba y Alvarez de Toledo jé bil nad vse odličen mož, ves obrit, in obrit že ob tisti uri; star nekako šestdeset let; okroglega, mirnega in dobrohotnega obraza, iz katerega je žarela u-ravnovešenost in milina njegove du metrično in lepo. da je izgledal ka še; in oblečen je bil tako čedno, si-kor kip metodičnosti in reda. In vpoštevati je treba, da je bil zelo užaloščen in potrt zavoljo nesreče, ki je doletela njegovega sorodnika; pa niti tedaj ni bilo videti, da bi bil prišel iz ravnovesja ter se ni niti za las pregrešil proti najbolj strogim pravilom lepega vedenja. Pozdravil je zelo dostojno Angustias, doktorja in nekoliko celo Galici-janko, dasi mu je gospa de Barbas-tro ni bila predstavila, in tedaj, šele tedaj, je vrgel na Kapetana dolg pogled ponosnega in ljubečega očeta, kakor da ga kara in tolaži obenem ter se vdaja, ker že ne izvoru, pa vsaj posledicam te nové pustolovščine. Dona Teresa, pred vsem pa zgo vorna Galicijanka (ki je skrbela za to, da je več krat imenovala svojo gospodinjo z njenima spornima naslovoma), sta. hote in nehote, obvestili ceremonioznega mejnega grofa o vsem, kar se je dogodilo v hiši in v njenem okolišu, odkar je bil tekom prejšnjega popoldneva počil prvi strel, pa prav do onega trenut ka; nista pozabili povedati, kako je don Jorge odklanjal postrežbo in kako ni dovoljeval, da bi,ga pomilo-vale osebe, ki so mu bile rešile življenje. Ko sta generalova in Galicijanka končali, je mejni grof začel izpra-ševati doktorja Sáncheza, ki ga je obvestil o stanju kapetanovih ran v nam že znanem smislu: vztrajal je pri tem. da se kapetan ne sme prenesti drugam, ako naj se ne tvegata njegovo zdravje in celo njegovo življenje. Končno se je dobri don Alvaro o-brnil vprašujoče k Angustias, poizvedujoč, ali želi ona dodati kakšno stvar k poročilu ostalih; ker je mladenka nalahko odkimala, so se njegova ekscelenca odnosljali in od-kašljali ter se postavili lagodni in imenitni položaj človeka, ki se pripravlja, da začne govoriti v senatu (ekscelenca so bili namreč senator) — in so dejali, resno in dobrohotno... (Ta govor pa je treba spraviti pod posebno poglavje, za slučaj, da ga kdaj vključijo v Zbrana dela mej nega grofa, ki je bil tudi pisatelj... in sicer eden izmed onih, ki se imenujejo "pisatelji reda"). III MOČ ZGOVORNOSTI "Gospoda! V žalosti, ki nas t* re, in ne oziraje se na politična j v» trivanja glede včerajšnjih na» ^ žalostnih dogodkov, se mi zdb ,• se nikakor ne moremo pritožev»4'^ "Kaj se boš pritoževal, če _ ne boli!... Vendar pa — kdaJ .i Vjil'1 dem jaz do besede?!", je Vre Kapetan Strup. "Nikoli, moj predragi Jorge je milo odgovoril mejni grof- i". A"1 dobro te poznam in ni nikakor tr o*1' ba. da bi mi ti razlagal svoj» v ^ tivna in negativna dejanja. P01 s. lo te gospode mi popolnoma za tuje!" , i$ Kapetan, ki mu je bilo videti- v svojem velikem spoštevaWu' ^ ali pa zaničevanju, nikakor govarjati svojemu imenitnemu ^ ranču, je filozofski prekriža1 , i z» vprl pogled v strop ter zacei ¿ ti Riegovo himno. . vJ! "Hotel sem reči," je nadalJ« „iqlaLW mejni grof, "da se je iz ^ ga izcimilo najboljše. Nova katero gi je poiskal moj nepo ^ ljivi in nad vse ljubljeni soro . don Jorge de Córdoba, kateren^vOj0 bil nihče ukazal, naj tvega kožo v včerajšnjih spopadih (saJ je, kakor po navadi, na dopus stvar, ki se da z lahkoto poP»a oziroma, t, se je dala P°PraV^> na srečo, o pravem času, za a „ zahvala junaštvu te pogumne ^ ^ dične, usmiljenemu srcu g°9p (c IZDAJA; Kontorcij "Novega lista" UREDUJE: Dr. Viktor Kjuder.