Leto XYI. V Celju, dne 11. junija 1906. 1. Stev. 66. DOMOVINA Mesečna priloga 99 Tehnik". Uredništvo je v Schillerjevi cesti št. 3. — Dopise blagovolite frankirati. rokopisi se ne vračajo. Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta H kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več. kolikor znaša poštniua. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvo. plačuje se vnaprej. Za inserate ,se plačuje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat ; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Nie pričaj po krivem! ..Slovenec"1, dnevnik ljubljanski, katerega podpisuje kakor odgovoren urednik katoliški duhovnik dr. Ignacij Žitnik, piše o ..Domovini"', da se je že zdavnaj izneverila veri, tekom zadnje državuozborske volitve pa še narodnosti! To je preveč, preveč posebno za ljudi, ki hočejo biti kristijani, katoličani! „Domovini" je bila vera od prvega dne/ ko je začela izhajati, do danes nedotakljiva sveta stvar in nikoli ni pisal naš list ne pičice zoper krščansko katoliško vero! Zadnji „Slovenec" pa še celo pride z očitanjem, da smo se izneverili — narodnosti! Zoper taka očitanja, s katerimi se je „Slovenec"' postavil v vrste za-bavljaČev in pretepačev v vaški krčmi, med grde „barabe"' po ljubljanskem izrazu, nimamo orožja. Ne bodemo skrnnili našega lista in peresa s pisanjem proti ljudem, ki nimajo razlogov za svoje napade proti nam in se upirajo popolnoma csmi božji zapovedi: „Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnjega!"' Trije- poglavitni grehi: napuh, zavist in jeza, so omamili „Slovenčeve" pisnne, da tudi v svojem dejanju nastopajo proti Kristusovim naukom: „Ljubite se med seboj"' in Ljubite svoje sovražnike"'. Krščansko ljubezen nam izkazuje „Slovenec"1 s psovkami: „gad, vrto.-glav. hinavsk. lopovsk, najbolj nezna-čajen in najbolj korumpiran slovenski list" in ko smo mu pokazali zrcalo, drzne se zahtevati od nas, da se opravičimo — njemu! Dosti o „Slovencu"' — preveč! Zdaj besedo o štajerskoslovenskih duhovnikih! Ne verjamemo, da piše „Slovenec"' o nas po volji naših duhovnikov in prepričani smo, da lahko naravnost trdimo: Naši štajerskoslovenski duhovniki se ne strinjajo in se ne morejo strinjati z Žitnikovo pisavo! Ramo ob rami smo stali do zdaj z njimi v boju za slovenski narod in v skrbi za blagor naroda smo se edinili vedno. Ako so nastala nasprotna mnenja, razgovorili smo se po šegah olikanih ljudi in našli vselej pravo pot! Zastopali so nas duhovniki Raič, Gregorec, Žičkar in zdaj nas zastopa Korošec! Stala sta od Slovencev vseh barv izvoljena duhovnika Bohinc in Hajšek na čelu- okrajnih zastopov in še vodi brez oporekanja kozjanski okrajni zastop g. župnik Tomažič! Nam je šlo vedno za dobro in*' blagor naroda in hvaležni smo bili in bodemo vsakemu, ki ga hoče braniti. Naš narod potrebuje vsakega delavca. Grajali smo tudi razpor ob zadnji vo-litvi, ki je bil v vspehih prav malega pomena! Zatò kličemo s sv. apostolom Pavlom: „Ne družite se s preklinje-valci!" ' Imejmo vsi blagor naroda pred očmi! Med štajerskimi Slovenci ga ni. ki bi pobijal vero, kranjskim krivini prerokom pa se ne vdajmo! Kaj je prav za prav povod zadnjemu kriku zoper nas? Volitev namesto Berks-a. Berks da ni bil liberalec, njegov mandat da je katoliškonarodno posestno stanje! No. niso vsi štajerskoslovenski poslanci katoliškonarodni ? Nam bode drag in ljub vsak zmožen, delaven poslanec! Krščanskih naukov se bomo držali vedno, toliko bolj, ker je prišlo do tega, da jih moramo braniti celo proti — „Slovencu"'! XVIII. glavna skupščina „Zaveže avstr. jugoslovanskih učiteljskih d rji š t c r" dne 2. i n 3. j n n i f a 1 9 0 a. v S o š t a n j n. (Dalje.) Na binkošuo nedeljo ob i), uri se je pričelo glavno zborovanje. Otvoril ga je predsednik „Zaveze" g. Jelene. V svojem govoru je obrazložil važen pomen „Zaveze", govoril o razvijanju šolstva na svobodomiselno-narodni podlagi, se spominjal obopnega gmotnega stališča pijonirjev ljudske izobrazbe — slovenskih učiteljev, pozdravil navzoče goste ter dal besedo prvemu poročevalcu g. Ignaciju Sijanen. učitelju v Gornjem gradu. Ta je poročal o „nerazdeljenem času ponka". Sedaj se poučuje tri ure dopoldne in 2. oziroma 3 ure popoldne. Da pa se sedaj hoče* upeljati nepretrgani čas ponka. ni to nikakšna novo-tarija, kajti že pred 60. leti so ga upeljali po nekod na Nemškem, poskušali so ga že tudi marsikje na Avstrijskem in 1. 1.904 ga je na Hrvatskem prav toplo priporočal dr. Cenčič, Poglejmo si torej koristi nepretrganega pouka : a) li i g i j e n i č n e : Največji zagovorniki nepretrganega pouka so zdravniki, ki so stvar natančno preiskali. Ako mora otrok popoldan sedeti v šoli, je to za njega duševno jako naporno, dalje potrebuje otrok za prebavo gibanja na svežem zraku, kajti dokazano je, da rabi otrok tri ure za prebavo zaužitega obeda. Dokazano pa je tudi, da dobe otroci popoldan kaj mnogokrat glavobol, nepravilne utripaje srca itd. Tndi učitelji so popoldan duševno slabi, izmučeni. Vsemu temu pa se lahko pride v okom z nepretrganim poukom in z mnogim gibanjem na svežem zraku, kajti gledati nam je. da vzgajamo čvrst, či4, krepak slovenski narod na duši in telesu, b) Pedagoške koristi: Dejstvo je, da je uspeh pouka odvisen od učenčeve pazljivosti. Znano pa tudi je, da so otroci sedaj pri celodnevnem pouku popoldan prvo uro izmučeni, zaspani, drugo nro pa nemirni, tako da nestore človek popoldan skoraj ničesar doseči, c) Soči j alne koristi. Videli boste, če se upeljè nepretrgani čas pouka, bodo otroci radi pohajali v šolo, imeli bomo vedno polne razrede. Popoldan bodo pa lahko pomagali delati doma. kajt« kmet > potrebuje delavcev, katerih pa ni dobiti, ker se izseljujejo trumoma v Ameriko ali pa gredo služit v mesta. Kmet je torej primoran pridržati otroka doma d) Stiski ozi ri. Kakor je znano, pojedo otroci navadno že zjutraj od doma prinešerti košček kruha, opoldne nimajo torej ničesar več za svoj lačni želodček in šele po šoli, mnogi celo šele zvečer zavžijejo zopet kaj toplega. Opoldne pa delajo po trgu ali vasi nemir in se nauče marsičesa, česar bi jim ne bilo treba znati. Kolikrat se . ^lišjjo». glagftfcfc-TŽte-vem. -kako je to, da je moj fant. deklica. odkar hodi v šoto. Vafco .Žlehr, ko Jr bil pa doma. je bil pa tako priden." Otrok, ki je blizu šole doma, zajme opoldne par žlic juhe, pa že zopet teče v šolo, rekoč: „Nisem lačen." Marsikateri mi bode morda oporekal ter rekel: „Kako pa naj gre otrok tako zgodaj v šolo?" Saj pa tudi sedaj gredo nekateri začasno v šolo, se klatijo gredoč po gozdovih in razdirajo ptičja gnezda. Popoldne pa bi se naj otroci, ki bi imeli čas, zbrali pri šoli. se igrali, se učili plavati, drsati in vrtnariti, seveda pod nadzorstvom učiteljevim. Vnela se je jako živahna debata pro in kontra, v katero so posegli gg.: Lichtenwallner, Šega, Gerne, Grnagoj, Brinar,' Vrečko. Likar in ravnatelj Schreiner, ki je dejal: „Zdravniki pravijo, da ni popoldanski pouk nič vreden, psihologi pa pravijo, da je še manj kot nič vreden." (Burno odobravanje.) Sprejme se sledeča resolucija: „XVIII. skupščina „Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učit. društev", vršeča se dne 3. junija v Šoštanju priznava bistvu velike koristi nepretrganega pouka, ter se isti naj uvede za poskušnjo od slučaja do slučaja. „ Nato je poročal gospod Vekoslav Strmšek. nadučitelj na Medvedovem selu, o učiteljevem delovanju izven šole. Bil je to stvaren govor brez visoko-zvenečih fraz. Učitelj opravlja prostovoljna dela. bodisi v lastno ali stanovsko korist, bodisi v korist domačega kraja ali slovenskega naroda, D^fla v lastno korist so ona, ki prinašajo učitelju hasek v gmotnem oziru. To so inštrukcije, tajniška mesta, bodisi občine ali posojilnice, orglarija, drevesnice itd. -Dokler učitelj ne bode imel zadostno velik kos kruha, je skoraj primoran iskati si postranskega zaslužka, vendar naj to opusti takrat, kadar bi se škodovalo učiteljskemu stanu, bodisi na ugledu ali kje drugje. Občinsko tajništvo zahteva dandanes veliko znanja v občinskih zadevah. Učitelj naj premisli, če bode izhajal s časom in drugič, v kakšnem razmerju bo med odborniki. Ge bi ue bil v odboru. ampak samo kot pisač. dostikrat v zlorabo in zasmeh „nekaternežev"*, naj nikar ne prevzame" obč. tajništva. Učitelj - organist lahko dosti dobrega stori v povzdigo narodnega in cerkvenega petja, a vendar je ta služba prav grenka tam. kjer nima prostih rok. Tedaj je boljše, da se poslovi od orgelj. Nikdar nikomur hlapčevati. Poštenega kmetskega dela naj se učitelj nikdar ne sramuje, ono še ni nikomur škodovalo, nasprotno koristilo na vgledu. Dostikrat se slišijo besede: „Glej ga, glej, naš „lerar" pa znajo tudi delati na polju." Ne sme se pa učitelj nikdar lotiti dela, katerega nerume popolnoma. Gospodične naj pridno stopajo z nami v visu predlogi, nasveti.' kodo delavne in pridne naročnice stanovskih listov. V občevanju z ljudstvom ne bodimo ostri, osorni. temuč priskočimo mu na pomoč s prijazno besedo, seveda ta prijaznost ne sme iti predaleč, kajti mi smo le narodovi učitelji. Obsojati se torej mora postopanje onih, ki se bratijo po krčmah. Bližajmo se ljudstvu s poučnimi predavanji in roditeljskimi večeri. V politiki se ne vsiljujmo v ospredje, vsaj strastno ne. — (Klic: Pasje ponižnosti v politiki ne poznamo več! Zadnje volitve so nas zbistrile.) S pisateljevanjem pridno delujmo za narodov prospeh. Negnjmo samostalno mišljenje med ljudstvom, vzgojujmo apostole napredka, delujmo za svoj stan. (Viharno ploskanje.) « Po kratki debati so se sprejele te-le teze: 1. Učitelj naj prevzame dela v lastno korist le v sili, in če ne škoduje ugledu. 2. Stanovsko organizacijo naj vsak učitelj kar najbolje pospešuje. 3. Učitelj bodi prijazen prijatelj, a nikomur hlapec. 4. Učitelj naj druge stanove vedno spoštuje: vsi smo enakopravni. 5. Učitelj skrbi za napredek naroda ter pospešuj samostalno mišljenje med njim. Sprejeli so se še na zadnje predlogi članov domačih okr. učiteljskih društev glede povišanja društvene matične glavnice in glede stališča proti družbi sv. Girila in Metoda, ker še do zdaj nimamo oficijelnega. zastopnika. Nato se predsednik zahvali in seja se je zaključila s trikratnim „živio". Nato je bil banket, po banketu smo izleteli v prijazno okolico, zvečer pa je bil koncert po vsporedu, kakor-šnega je „Domovina" prinesla svoje-časno. Tako je minul naroden praznik vsega zavednega, samostojnega in na-predno-mislečega slov. učiteljstva. Svetovno-politični pregled. — Državni zbor. Seja dne 8. junija. v začetku seje je interpeliral posi. Hercog celokupno ministrstvo zaradi izjave ministrskega predsednika o narodnostnem s p o razumi j e-nju. češ. da je iz izjave jasno razumeti. da hoče jezikovno vprašanje urediti v prilog Čehom, ne da bi za-gotoviia poprej nemški državni jezik Končno je zahteval, naj vlada pove. o čem se je dogovorila s parlamentarnimi strankami posebno glede jezikov nega vprašanja, a ob enem naj tudi izjavi, da ne mis?i uvesti češkega no tranjega uradnega jezika, s čimer bi se nemški uradni jezik za, vedno one mogočil. — Potem se je začelo razpravljati o z a k o n u glede v o j a š-kih taks. Na predlog posi. Bendla se je določila taksa staršev šele za dohodke letnih 4000 K. Zakon je bil po kratki debati tudi v drugem in tretjem branju sprejet, nakar se je takoj začelo razpravljati o obrtni noveli. Poročevalec posi. Malachowski je naglašal. da se je z novim zakonom storilo zelo mnogo za obrtni stan Posi. Böheim je zahteval, naj se za vse stroke obrtnega stanu uvede izkaz usposobnosti. — Potem se je razprava x prekinila. — Jutri seja. — Minister dr. Pacak je posetil v petek mladočeški klub. da se poslovi od svojih tovarišev. V svojem poslov nem govoru je naglašal, da -bo on samo tamkaj, kjer bo pravičnost in da se bo tudi v novem svojem položaju trudil, čim največ koristiti svojemu narodu. — V delegacije sta izvoljena mesto grofa Dzieduszyckega poslanec Pastor, mesto Marcheta pa poslanec King. — Poljski klub je izvolil svojim načelnikom na mesto grofa Dzieduszyckega, ki je postal minister, dose danjega podnačelnika Abrahamowicza. — Avstrijske delegacije. Dne 9. t. m. je bila prva seja avstrijske delegacije. Za predsednika je bil skoro soglasno izvoljen knez jLobkovic, ki je v svojem nagovoru povdarjal upanje, da bo delegacija varovala ob enem stališče države kot velevlast in gospo darske koristi. Pri volitvi podpredsednika'je bil s 27 glasovi izvoljen kan didat Nemcev dr. Silvester. Za dr. Silvestra sta govorili tudi srednja stranka in ustavoverna stranka gosposke zbornice. Na to je predložil Goluchovvski proračun. Za poročevalca o Bosni je določen dr. Šusteršič. — Kandidat Slovanov za podpredsedniško mesto v delegaciji Abrahamovvicz je dobil 25 glasov. — Proračunski odsek avstrijske delegacije je izvolil za načelnika poslanca Bobrzynskega. — Skupni proračun. Delegacijam predloženi skupni proračun izkazuje: Skupnih potrebščin 346,720.262 K (— 4,651.471 v pr. z 1. 1905). Od teh odpade na zunanje ministrstvo 12,151.536 (— 500.000), na vojno 299.049:261 (— 2,149.866), od katere vsote je iz redna potrebščina 13,265.261 kron (— 1,374.991), na mornarico 30,897.410 (—1,950.000), od česar izredno 1,291.790 Skupna potrebščina za Bosno in Herce govino je 7,583.000 kot lani. Pri carini je proračuiijenihpreostankovll6,446.779 (— 1,730.050). Vojno ministrstvo zahteva 49,000.000 kot enkratni delni znesek za topništvo in oboroženje, za mornarico istotako 26,300.000 kron. Od te vsote pride na gradnjo ladij 6,970.000 K, za torpedovke 8,820.000 kron. za podmorske čolne 1,000.000 K, za-topove z municijo 7,520.0.00 K. za puljsko pristanišče 2,000.000 K. — Proračunski odsek si je izvolil sledeče poročevalce: vnanje za deve: marquis Baquehem; mornarica Bärnreither; armadni ordinarij: grof Merveldt; posebni ordinarij: Kozlowski; okupacijski kredit: dr. šusteršič; fi nančno ministrstvo: Duleba; sklepni račun: Oppenheimer. Prihodnja seja v sredo ob 11. uri dopoldne. Dnevni-red Ministrstvo zunanjih zadev. — Odstop cesarjevi Vesti o bližnjem odstopu avstrijskega cesarja ne utihnejo. Na poziv yladarjev so' člani cesarske rodbine imeli že dve dolgi seji. — Ogrska delegacija si je iz volila posi, grofa Teodora Zlchyja predsednikom in posi. Barabasa pod predsednikom. — Adresa ogrsko - hrvatskega parlamenta. Po daljši debati v odseku je izgotovljena adresa, ki se poda kot odgovor na prestolni govor. V uvodu adrese se izraža zadovoljstvo, da se je napravil ustavni led ter se želi. da bi bil ta red zagotovljen tudi za bo dočnost. Posebna zahvala se izreka kralju, da je priznal v prestolnem govoru upravičenost gospodarske samostalnosti za Ogr„sko. Nadalje se naglaša potreba davčne reforme, šolskega in cerkve nega zakona ter volilne reforme, ki je bila že davno v programu sedanje večine. — Spor med Srbijo in Anglijo poravnan. Vsled poravnanega