GORSKA 
REŠEVALNA 
ZVEZA 
SLOVENIJE 
Matjaž Šerkezi 
Pregled reševalnega 
dela v letu 2014 
v 
Š
tevilo nesreč, pri katerih je so-
delovala Gorska reševalna 
zveza Slovenije, že nekaj let 
kroži okrog 400. Če je bila v 
letu 2013 ta številka pod 400, smo bili 
v lanskem letu znova priča podobnemu 
številu nesreč kot v letih 2011 in 2012. 
Če je bilo kar nekaj let razmerje med 
gorniškimi in negorniškimi nesrečami 
60 : 40, v letu 2013 se je to razmerje 
sicer nekoliko spremenilo (80 : 20), 
smo v letu 2014 ponovno zaznali upad 
gorniških nesreč v razmerju 60 : 40. 
Kot v letu 2013 smo tudi v letu 2014 za-
beležili upad letalskih nesreč in upamo, 
da se bo trend upada nadaljeval. Ne 
smemo tudi mimo tega, da je v letu 
2014 kar nekaj nesrečam botrovalo 
čiščenje posledic žledoloma, kjer so 
se poškodovali gozdarji in prostovoljci. 
Poleg tega je spodbuden podatek, da 
se je na organiziranih izletih in akcijah 
zgodilo zgolj deset (10) nesreč. 
Najpogostejši vzroki nesrečam so bili: 
neprimerna osebna in tehnična oprema 
in neznanje rokovanja z njo, telesna ne-
pripravljenost in nepoznavanje terena. 
Vse to lahko pripisujemo pomanjka-
nju priprave na turo in hoji kar tako. Kar 
103 nesreče so nastale kot posledica 
zdrsa zaradi neprimerne obutve in 
pri prečenju snežišč brez primerne 
opreme. Vse pogosteje v gorskem svetu 
srečujemo posameznike, ki so obuti 
v nizke trail čevlje (superge). Pri tem 
je treba poudariti, da tovrstna obutev 
dobro služi svojemu namenu, če jo imajo 
obute noge, ki so vajene hoje že od rane 
mladosti in imajo močno muskulaturo. 
V nobenem primeru pa niso primerne 
Število nesreč po mesecih v letu 2014 
65 
Najpogostejši vzroki in okoliščine nesreč 
jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sep. okt. nov. dec. 
Število intervencij GRS v letih 2009-2014 po aktivnostih 
180 
160 
140 
120 
100 
80 
60 
40 
20 
0 
Í5 
zdrs (103) 
nepoznavanje terena (40) 
telesna nepripravljenost (22) 
težave med letom (21) 
odlom (10) 
naprimerna obutev (10) 
neprimerna osebna oprema (9) 
duševna nepripravljenost (9) 
neprimerna tehnična oprema (7) 
padec sotovariša (6) 
težave pri vzletu (6) 
težave pri pristanku (5) 
alkohol (2) 
I pomanjkljivo markiranje (1) 
Hoja po poti Hoja po brezpotju Plezanje Smučanje Turno smučanje Vodne aktivnosti 
184 | PLANINSKI VESTNIK | JULIJ-AVGUST 2015 

za prečenje snežišč, kar velja tudi za 
gojzarje, če nimamo na njih pritrjenih 
derez in cepina v rokah. Zanimiv je tudi 
podatek, da je alkohol botroval dvema 
nesrečama, čeprav bi mogoče našli 
še kakšnega udeleženca v nesreči, a 
gorski reševalci nimamo pristojnosti 
preverjanja alkoholiziranosti. 
Dolgoletno povprečje kaže, da se 
največ nesreč zgodi za konec tedna, 
ko je pričakovan povečan obisk gora. 
Leta 2014 so se dnevi, ko se je zgodilo 
največ nesreč, porazdelili čez cel teden. 
Jasnejšo sliko bo pokazalo dogajanje 
v prihodnjih letih, a možno je, da se 
povečuje obisk gora tudi med tednom. 
To lahko vpliva na pripravljenost in or-
ganiziranost reševalcev v prihodnosti. 
Ure, ko se dogajajo nesreče, potrjujejo, 
da marsikateri nesreči botrujeta slabša 
telesna pripravljenost ali izčrpanost. 
Poleg že omenjene priprave svetujemo, 
da se je v gore poleti treba odpraviti 
dovolj zgodaj. Tako se izognemo po-
manjkanju časa na turi, popoldanskim 
nevihtam in veliki vročini. 
Po statistiki se največ nesreč zgodi med 
1600 in 2400 metri, v veliki večini med 
sestopom, ki jim botrujejo utrujenost, po-
manjkanje koncentracije in predolga tura. 
Pri nesrečah lahko nastanejo tudi 
poškodbe. Teže poskrbimo za dodatno 
varnost okončin, zato pa lahko 
poskrbimo za boljšo zaščito glave, saj 
poškodbe glave lahko pomenijo večje 
tveganje in smrtno nevarnost. Iz skice 
spodaj lahko vidimo, da poškodbe 
glave prevladujejo med vzroki smrtnim 
poškodbam. Obiskovalcem gora 
svetujemo, naj nosijo čelado! O 
Nadmorska višina, kjer se je 
zgodilo največ nesreč. 
2400 m 
1600 m 
Najpogostejše vrste 
in število poškodb v letu 2014 
Skice: Klemen Belhar in Matjaž Šerkezi 
•9 spodnje 
H okončine 
okončine 
vrat in 
prsni koš 
odrgnine 
hrbtenica 
podhladitev 
trebuh 
spodnje 
^ okončine 
zgornje 
L| okončine 
[29 glava 
[4 odrgnine 
P podhladitev 
^ in politravma 
prsni koš 
r» trebuh 
P* hrbtenica in 
L« medenica 
fl 
jJB 
srčna kap 
5 vrat in . 
prsni koš 
[a samomor 
politravma 
M8 ostalo 
Aktivnosti v zraku Kolesarjenje Druge športne in Drugo 
rekreacijske aktivnosti 
Delo 
2014 
2013 
2012 
2011 
2010 
2009 
PLANINSKI VESTNIK | JULIJ-AVGUST 2015 |85|