156. številka. Ljubljana, v sredo 11. julija. XXVII. leto, 1894. SLOVENSKI MM Uhaja vaak dan i?««er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pol ti prejeman aa avatro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden neteč 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 18 gld., ta Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden meaeo 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. aa četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ae od Cttiristopne petit-vrate po 6 kr., £e ae oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravni Btvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravnistvn naj ae blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vae administrativne ptvari. Slovenskega političnega društva prvi ljudski shod v Mozirji dne 8. julija t. I. Moiirje, 9. julij* 1894. Lepa metropola gornje Savinske doline oblekla je bila včeraj slavnostno obleko. Le malo je bilo v trgu hjS, h katerih bi ne bile vibrale piHane narodne in cesarske zastave. Slavnost pa, za katero ae je Mozirje pripravljalo, ni bila nikaka zabavna slavnost, m kaka veselica za kratek čaa, nego imela je skoz in skoz resen značaj v nadi za narodnost našo tabo resni dobi. Ako se oziramo na programske točke včerajšnjega polit, shoda, to se seveda nepristranski razumen človek sploh ne more dovolj načuditi, da bo pri nas v Avstriji, kjer je Že v osnovnih državnih zakouih vsem narodnostim jednaka pravica zajam Cena, taki shodi potrebni! Toda žalibog so v resnici potrebni taki shodi. Za vsako drobtinico, ki se nam Slovencem vrže z bogato obložene nemške mize, moramo mi „jednakopravni" državljani še prositi in prositi, morajo poslanci naši stokrat interpelirat'. Za naa je položaj bistveno zmerom jednak, bodisi, da vlada „Blavopbil" Tati tli, bodisi, da skuie „slovenski11 poslanec Huhenwart proti Cehom, Slovencem in Hrvatom koalicijo in potem tisto koalicijo z nekaterimi modrimi slovenskimi tovariši svojimi vred ■ samozatajevaajem podpira ! . .. Prehajam k opisu včerajšnjega ljudskega shoda samega. Točno ob 3. uri popoludne zbrala so je mnogoštevilna množica moi iz vseh stanov v tukajšnji gostilni „pri kroni", pred katero je stal lep slavolok z napisom: .Živeli nafti poslanci!" Premajhna dvorana ni imela prostora vaem udeležencem. Mnogo jih je stalo okoli biše in poslušalo govornike, ki bo v tem slučaji v pravem pomenu besede „govorili skoz Okna*. Na shod so bili prišli: Goapoda državna poslanca dr. Oregorec in Miha V o š n j a k , deželna poslanca gospoda dr. S r n e c in dr. D e č k o, dalje dr. H r a š o v e c in g. H r i b a r iz Celja; gospoda notarja: K a C i č iz Šoštanja in Svetina z Gornjega grada; g. Ivan V o š n j a k , načelnik okr. zaatopa Soštanjskega; župnik Rodošek, načelnik okrajnega zaBtopa Gornjegrajskega; trgovec Turnšek iz Nazarij; gosp. P a u e r , trgovec iz Braslovč; več duhovnikov, mej njimi gosp. župnik Govedić iz Šoštanja, gosp. Korošec, urednik ,S1 o v. Gospodarja" iz Maribora, g. P e Č n i k, kaplan Braalovški in proti koncu g. p. K a sijan, dopisnik .Slovencev" iz Nazarij. Učiteljev je bilo od blizu in daleč prav veliko. Najmočneje je bil zastopan, kar s ponosom komtatujemo, naš krepki in imoviti kmetski stao, ki je z živahnim zanimanjem poslušal izborne govornike ter z viharnim odobravanjem soglašal se z mislimi in resolucijami njihovimi. Ljudski shod in zborovanje otvori c. gosp. dr. Gregorec kot predsednik „polit, društva". Omenja pripravljalni shod zaupnih mož v Celji, kjer se je bilo sklenilo prirejati takšne agitacijske Bhode v obrambo naših narodnih pravic. Ker m je pa Mozirje prvo oglasilo za tak shod, zato se tudi tukaj prvikrat vrti zborovanje. Na predlog g. dr. Gregorca prevzame predsedništvo gosp. Franc Goričar, župan Mozirski, ki takoj predstavi vladnega zastopnika, g. okr. komisarja Ztfta. Trikratni klic: .Živio naš cesar Franc Jožef!" uvaja oficijelni red razpravam. Prvo besedo ima državni poslanec gosp. V o • 8 n j a k. Govori o Celjski gimnaziji. Ta gimnazija je državen zavod. Ker mi tudi plačujemo davke, sato imamo pravico, da je t d učni zavod Celjski prirejen tudi za nas, da je slovenščina v njem učni jezik. Nemško-nacijonalci se motijo, če mislijo, da je Celjska gimnasija »nemška posest". Ker so se paralelke v Mariboru izvrstno obnesle, zato nam mora vlada otvoriti, kakor je sama obljubila, paralelke tudi v Celji. Sedanja koalicijska vlada nam je sicer nasprotna,*) no mi se na to ne oziramo. K~r želimo, to je, da 86 že vender jedeukrat odpravi dolgoletna krivica, ki se nam Slovencem godi na čisto nemSki gimnaziji Celiski . . . Drugi govornik je goBp. Dragotio Hribar iz Celja. On govori tudi o Celjski gimnaziji. Zakon je na naši strani, Če ae borimo za slov. paralelke. V Avstriji so po § 19. vse narodnosti jednakopravne. Vsak narod ima jednako pravico, da velja njegov jezik v Šolah, v uradih in v javnem življenji. Nemci se branijo slov. paralelk v c jI ji zlaBti zategadelj, ker se l>o,e, da bi ae ž njimi „nemško" Celje poslovenilo. No, če že gimnazijske paralelke same morejo kar čez noč Celju dati slovenski značaj, potem je Celjsko nemštvo na slabih nogah, potemtakem Celje sploh že itak ni nemško. Par drastičnih opazk govornikovih vzbuja mej posluSateljstvom glasno pritrjevanje. H koncu tega govora prečita se naslednja z viharnim odobravanjem vzprejeta resolucija: „Ces. kr. gimnazija v Celji je državen učni zavod, ki ima zastran poučevanja urejen biti primerno potrebam prebivalstva, V ogromnem Številu slovenskega, tako, da sta Vi tamošnjih dijakov zmerom slovenski. Vkljub temu je v Celji nemščina vseskozi učni jezik in zarad tega so slov. dijaki prisiljeni v pripravljalni kurs zahajati is tako jedno celo leto zgubiti, njihovi stariši pa morajo jedno leto dalje plačevati. Zato pričakujemo od vis. c. kr. vlade, da bode ona očividno krivico še letos odpravila s tem, da ukaže vpeljati na štirih prvih razredih Celjske gimnazije slov paralelke, to tem bolj, ker je to državni zbor že v davno odobrenih resolucijah sklenil. C kr. vis. vlada je po ministru Gauču javno to v državnem zboru storiti obljubila, brž ko se slov. paralelke aa gimnaziji v Mariboru dobro obnesejo, kar se je že s sijajnim vspehom zgodilo. Svojega velespoltovanega g. državnega poslanca (Vofinjaka) pa nujno prosimo, ves svoj upliv porabiti, da se obetane slov. paralelke Se letos uvedejo. Ako pa bi slov. paralelke v Celji vkljub temu ostale zabranjene, naj g. poslanec ali izstopi iz Hohenvtar-tovega kluba ali pa — odloži svoj državnozborski mandat t" Sedaj se oglasi za besedo g dr. Hrašovec. Govori o javnih napiaih po slovenskem teritoriji. Tujec, ki bi nas sodil po večini naših javnih napisov pri c. kr. in deželnih uradih naših, utegnil bi misliti, da je na pr. Južna Štajerska nemška dežela. Samonemški javni napisi po naši slovenski zemlji so krivica za nas, žalijo našo narodno Čast. Ker ali ako jih mirno puščamo in ae ne brigamo za to, da bi naš jezik tudi na teh napisih pričel do veljave, škoduje nam ta malomarnost naša tudi „navzgoraj* pri vladajočih krogih. Kdor se sam ne spoštuje, ne pričakuj, da ga bodo uvaževali in resno vpoštevali drugi — tisti, ki imajo oblast nad njim. Kaj si moremo misliti o zavednosti takih občin, katere same v svojem kraji napravljajo nemške javne napise! Gornjegrajski in še nekaj drugih okrajev so na to stran hvalevredna izjema, ker se tod nahajajo povsod slovenski ali vsaj slovensko-nemški javni občinski ali okrajni napisi. Kaka sramota je tudi za nas Slovence to, Če se nam v tujem jeziku *) Zakaj pa sedite v koaliciji, g. poslanec, če nam je nasprotna? (Opazka atavceva.) kaže, kje se nahaja kak urad za nas! Na slovenskem Štajerskem še vedno velja načelo, da majhna manjšina več velja, nego ogromna večina prebivalstva! Kako Bramotni bo za nas samonemški napisi pri Savinjski železnici! Govornik omenja borbe zastran uličnih napisov v Pragi in v Ljubljani. Kak6 si moremo pomagati? Prva pomoč je — narodni ponos! Ta ni mož, ta ni narodnjak, ki molče) prenaša krivice, ki se godijo narodnosti njegovi! Druga pomoč je geBlo: „Svoji k svojim!" Ne bodi kupovat k trgovcu, ki nima slovenskega napisa! Tretja pomoč so primerne interpelacije v državnem zboru! Bojujmo se za pravice Bvoje neustrašeno in neprestano. Ce je nasprotnik naš številuejši, nego mi, to naj nas ne plaši! Zakon je tudi tukaj na naši strani! Bojujmo bo za pravice svoje narodnosti, za svojo čast. Grki se niso bali Perzov. Pali bo sicer, a pali so častno. Če je tudi nam usojeno umreti, no boljše je častno umreti, nego živeti sramotno ali brez boja udati 8e! Upanja pa ne smemo nikdar zgubiti! Pri-hodnjost je naša, saj nismo sami. Podpirajo nas tudi bratje naši. Z bojem, s poštenim bojem pridemo z matematično gotovostjo k zmagi. Govornik nasvetuje naslednjo resolucijo: „0 priliki ljudskega shoda 8. julija t. 1. v Mozirji v obilnem številu zbrano slovensko ljudstvo smatra za svojo skromno, naravno in zakonito zahtevo, da naj se takoj uvedejo pri vseh državnih in deželnih uradih dvojezični napisi, pečati in oklici povsod onod, koder stanujejo Slovenci in Hrvati, ker sedanje razmere glede* javnih napisov žalijo pravni čut slovenskega in hrvatskega naroda, ker se ta zahteva naša lahko izvrši — in tudi izgovor glede troškov ni dostojen države, kadar je treba odpraviti stare krivice. Od svojih poslancev pa zahteva narod, naj to zahtevo našo ponavljajo o vsaki priliki ter ne odnehajo dokler je ne dosežejo. Slednjič naj tudi odbor političnega društva predloži to prošnjo vladi in državnemu zboru !" — Resolucija se Davdušeno odobri jednoglasno . . . Nato govori spet g. dr. Gregorec. Predmet so nove davčne predloge. Govornik pojasnjuje jako temeljito na podlagi finančne statistike davčna bremena v Avstriji. Davki bo pri ubb res visoki; to zahteva značaj naše države, če hoče ostati velesila. Visoki davki sami na sebi bi še ne bili tako zlo, najhujše je to, da ti razni davki niso čisto ravno-merno razdeljeni! Za primer navaja govornik zem-Ijiščni in borzni davek in pa še to okolnost, da kapitalistu, ki ima naložen svoj denar v inozemskih papirjih, ni treba plačevati od svojega premoženja sploh nikakega davka. Govornik omenja novi osebni davek. Ta bo ne sme raztegniti na kmetski stan. To bi bila krivica. Govornik dr. Gregorec predlaga nastopno resolucijo: „V Mozirji dne 8. julija na ljudskem shodu zbrani možje slovenski smatramo nove davčne predloge o preoBnovitvi direktnega davka za kmetsko prebivalstvo pogubnimi, ako se nespremenjene sprejmejo v državnem zboru po vladinem načrtu ter sodimo jih za kmetski stan koristnimi samo v tem slučaji, ako se zemljiščni davek zmanjša za 2U% vsaj pri onih posestnikih, katerih čisti kataBtralni dohodek ne presega 400 gld. in ako se v zakonu izrecno ukrene, da ima pri odmerjenji novega osebnega dohodninskega davka veljati kot podlaga jedino le sedanji kataBtralni čisti dohodek in da bo vsi zemljiščni posestniki, katerih čisti ka-tastralni dohgdek ne presega 300 gld , napovedanja svojih dohodkov pri davčui komisiji in dosledao tudi vsega novega osebnega dohodninskega davka prosti." Resolucija se sprejme jednoglasno. O. Praprotnik, aaducitelj Moz irski, govori zatem o kmetijstvu in kmetijskih in sadjarskih družbah. Glede c. kr. štajerske kmetijske družbe dokazuje, da nikakor ne ustreza slovenskemu delu Štajerske. Kmetijska šola v Mariboru je nemška, in zategadelj imamo pač Slovenci od nje milo ali skoro nobene koristi. Slovenski poslanci naj bi v bodoče bolj energično zahtevali v deželnem zboru, da postane ta šola v Miriboru slovenska. Na to odgovarja g. Vošojak, da je že govoril o tej zadevi v Gradci, a dosedaj, žalibog, brez uspeha. Nad-učitelj Praprotnik predlaga k sklepu svojega razlaganja to-le resolucijo: .Ker štajerska kmetijska družba ne ustreza več opravičenim željam slovenskega naroda, zato naj naši veljavni rodoljubi delajo na to, da se za slovenski Štajer osnuje samostojna kmetijska družba, ki bode jednako kakor sedanja kmetijska družba štajerska dobivala podporo od vlade. Ako bi se pa to ne dalo izpeljati, tedaj nam ne preostaje drugo, nego da pristopimo h kmetijski družbi kranjski, katera v novejšem času tudi tukaj na Štajerskem kaj uspešno deluje." Tudi ta resolucija je bila sprejeta. Nazadnje vstane še g. dr. Srnec ter govori o narodnem gospodarstvu. S poBojiluicami smo se že precej postavili na svoje noge. Dandanes se pač težko pripeti, da bi moral Slovenec v denarnih stiskah iskati pomoči pri nasprotnikih naših. Ta oBamosvoja ima seveda tudi v političnem oziru dalekosežne nasledke. Pri volitvah nastopamo laglje samozavestno, nego poprej. „Denar — sveta vladar" ima velik pomen za vsak narod, torej tudi za nas. Mi moremo tudi na drugih gospodarskih poljih združevati se, snovati zadruge. V slogi je moč pa tudi — bogastvo. Govornik priporoča, da bi se tudi v gornji Savinjski dolini osnovala po vzgledu Bobinjčanov kaka mlekarska ali Birarska zadruga. V zadrugi je moč. V današnjem času občega tekmovanja pa obstoji samo tiHti, ki je dovolj močen. Iščimo torej moči, skuhajmo ojačiti se tudi za gospodarski boj. Govornik sicer ne predlaga u kake formalne resolucije, a poslušalci soglašajo bo popolnoma z njegovimi mislimi. S tem je bil oficijelni del ljudskega shoda končan. G. dr. Gregorec se zahvali kot predsednik političnega društva tako gg govornikom, kakor poslušalcem. Župan Mozirski se zahvali predsedništvu in odboru političnega druUva za prireditev shoda v Mozirji ter zakliče presvetlemu cesarju trikrat .Slava!" Upajmo, da včerajšnji znameniti dan ne ostane brez sadu za naš politični in kulturni napredek! A tudi za Mozirje in za vso gornjo Savinjsko dolino bil je včerajšnji si)ajni shod velikega pomena. Divna gornja Savinjska dolina slovi po Slovenskem, da je narodna. To je resnica. Toda ta njen narodni značaj je dosihdob bolj čuvala — ugodna geografska lega, nego pa ljudje sami. (Jasi se spreminjajo in sama geografska lega zanaprej ne bo več zadostovala. Kjer nas ne pritiska nasprotnik, tam se radi zazibljemo v neko idilično letargijo. Prijazni, čisto slovenski trgi: Reč,ca, Ljubno, Luče in planinska vas Solčava še nimajo nikakega bralnega društva! Rojaki, na noge! Kdor ne napreduje, zaostaja! Vse za narodnost, svobodo in pravico! Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 11. julija. J't to kolo koalicije, .Plzenske L siv" prijavljajo vsebino pogovora, kateri je imel jeden njihovih sotrudnikov po poslanskem izletu v Lvov z nekim odličnim konservativcem in članom predsedstva H<)benwartovega kluba. Dotični Hohenwartovec je me) drugim rekel: „Gotovo je, da smo vsi zapustili Lvov z zavestjo, da se je bil storil za notranjepolitični razvij Avstrije pomemben korak. V .-i udeležnoki so to čutili, poljski še najmanj, toliko bolj pa nemški, najbolj pa konservativci. Levica bo je Poljakom povsem približala. Konservativci se h'c:t iiihii odganiali, ali postavljeni bo bili na stran Čutili smo, da je zveza Poljakov in levičarjev, čim je poljsko plemstvo na prigovarjanje hratj^ Bodeni nehalo se zoperstavljati, povsem Izdaji. zagotovljena, in da smo konservativci sedaj peto kolo. Zato se je tudi poslanec S p i n Č i d (To je očitna hiba; Spin&č se izleta ni udeležil, nego Š u k I j e. Op. ured.) odločno branil, izreči napitnico v imenu Slovencev. Vse nas je navdajala želja: Da bi bilo le že vse pri kraju. Konservativno plemstvo bo morda prihodnje leto pri volitvah podpiralo Nemce ali naša pota (namreč pota članov Hohenvrartovega kluba) pojdejo kmalu narazen. Z grofom Hohenvvartom se je seveda ravnalo, kakor pristoja „ razsvitljenemu starčku", z vsem respektom, ali vender tako, kakor se ravna z ugasujočo zvezdo. Vsa pozornost is ljubeznivost se je koncentrovala na Chlumeckega in na Kuenburga, na tistega Kuenburga, ki je bil pred kratkim še v Gališki povsem neznana oseba. JPapeMevo pismo avstrijskim škofom. Po zadnji škofovski konferenci na Dunaji so avstrijski škofje v skupnem pismu sporočili papežu svojo neomejeno udanost. Papež je kot odgovor poslal Praškemu nadškofu Scbonbornu daljše pismo, v katerem povdarja, da se je Škofovska konferenca gotovo bavila tudi z vprašanjem o katoliški vzgoji mladine v javnih šolah. Vera, pravi papež, zahteva od vlade „prijateljske pomoči", država in cerkev morata biti zaveznika, zlasti glede pouka mladine. Tu naj posvetna oblast deluje na nravno in versko vzgojo mladine, katero naj bi vodila in nadzorovala cerkev. Na drugem mestu pisma pravi papež, da je „zadaje izjave naučnega ministra vzel s posebnim zadoščenjem na znanje", h koncu pa izreka upanje „da bo naučni minister storil kar treba, da zadobi duhovščina v avstrijskih učilnicah pristoječe jej mesto". — Papeževa hvala se nanaša na govor naučnega ministra pri generalni debati o proračunu naučnega ministerstva dne 21. aprila t. I. Takrat je vites Madeviki priporočal skupno delovanje države in cerkve glede šolstva in ae izrekel zoper ločitev, dodavši, da je versko-nravna vzgoja mogoča tudi v okviru sedanjih ljudskošulskin zakonov. — Katoliško konservativni listi ao papeževega priznanja zelo veseli, liberalni se pa s Ino togote S jdimo, da ni opravičeno ni jedno ni drugo. Hrvatski sabor. Jutri se snide sabor hrvatski na kratko zasedanje. Vlada mu predloži izredeu proračun, v katerem preliminira: za medicinsko fakulteto 300 000 gl, za povišanje uradniških plač 300 000 gld., za zgradbo šolskih poslopij 400.000 gld. (mej to svoto je ušteta tudi svota za zgradbo gimnazi|e na Sušaku, kamor se premesti Rška gimnazija) za napravo kopališč v Kralievici, Novem in v G rkvenici 100 000 gld. in 30.000 gld. za madjarsko tisočletnico! I V nanje države. Stambulov o položaju na Bolgarskem Dopisnik ruskega lista BNovoe Vremja" govoril je v Sufiii tudi s Stamhulovom o novem po ložaju v Bolgarski. Oblastno m širokoustno je Stam-bulov povedal ruskemu novinarju, da je bilo vse njegovo stremljenje koncentrovano na to, da se v Bolgarski uniči ruski upliv. V tem zmislu deloval bode tudi v bodoče. PretkanoBti ruske diplomacije ga ni strah, pač pa nje slovanskega instinkta glede bolgarskih zadev. Rusofilska stranka je na B »Igar-skem jako močna in številna, zato je moral porabljati vso silo, kar je je imel, da ga ni premagala. Bahato je naglašal, da je bil vedno odkrit in pošten nasprotnik ter je očital novi vladi, da glede Rusije nima poštenih namenov, da igra nevarno igro, ker hoče rusko diplomacijo za nos voditi. Nova vlada, rekel je Stambulov, se ne vzdrži n ti pet mesecev. Sedaj je jedina, ker jo veže sovraštvo proti Stam-bulovu, čim pa bode ta strah prenehal, se bodo novi ministri sprli. Stambulov je tudi rekel, da nima upanja, priti še kdaj do vlade, dežele pa neče zapustiti, dasi mu je Koburžan to svetoval. — Srditost, a katero je govoril Stambulov o novi vladi, svedoči, da ga navdaja strah. Ia ta njegov strah je opravičen. Slep in slaboumen bi moral biti, ako bi ne vedel, na kak način ga hoče vlada ugonobiti. Vlada ne bo Stambulova tožila, stvar je vender za vlado in za Koburžana preveč odijozna, za to pa skrbi, da bo obtožbo kdo drugi dvignil. Vladni namen, seznaniti prebivalstvo z grehi Stambulova, je očiten. Začela se je sodna preiskava v zadevi umora ministra BelČova in glede" dijaka Tufekdžija, katerega je dal Stambulov živega sežgati. Tudi o vBeh drugih pritožbah zoper Stambulova in njegove sokrivce se vrši preiskava, katere uspehi se razglašajo. Na ta način se je izkazalo nebroj nezako-nitostij, grozovitih in lopovskih činov Stambulova in njegovih tovarišev. Vsled tega je danes tudi vse prebivalstvo dosti srditeje na Stambulova, kakor je bilo na dan njegovega odstopa in ni več dvoma, da bo narodno sobranje sklenilo tožiti Stambulova. Po ustavi mu pristoja ta pravica in posluževal se je bo prav gotovo, saj je na to naperjena vsa vladna akcija zoper Stambulova. Predno bo preteklo nekoliko mesecev, stal bo Stambulov pred svojimi sodniki. U stane k v Združenih državah. Energično postopanje vlade je imelo v toliko ugoden uspeh, da je v Ghicagu zavarovan mir. Ko so jeli vojaki streljati, so bc uporniki hitro pogubili ni \se straui. Ponekod so štrajkujoči delavci tudi začeli zopet delati, drugod blizu Chicaga pa so se ustaši oborožili in se pripravljajo na odpor. Zelo resen pa je položaj v Kaliforniji, zlasti v San Frančiška. Vlada je piipravila več vojnih ladij in mornarjem ter pomorskim vojakom zaukaiala, naj gredo na pomoč ustaše pobijajoči regularni vojski. V Kaliforniji je nastala prava revolucija in vlada bo morala vse sile napeti, da jo uduši. Domače stvari. — („Slovenac" in naši javni napisi.) Kaj tacega, kar piše včerajšnji „Slovenac" o teh napisih, bi slovensk list, Če čuti še kaj časti v sebi, ne smel pisati! Dotični članek hočemo doslovno ponatisniti — v petek, da svet zve, kaki „narodnjak!" imajo sedaj prvo besedo pri naših klerikalcih. Za danes nimamo druzega odgovora, nego da je sramotno, sramotno za celo stranko, če hoče le pri novih hišah slovenske napise postaviti na prvo .častno" mesto, pri starih hišah pa naj ostane nemščina na prvem .častnem" meutu! Gospoda Peterco prosimo odpuščanja, mož je v istini boljši, nego bo njegovi kolegi pri našem „Slovenci"! Sedaj smo pa tudi prepričani, da pri nas narodnoBt res ni v nevarnosti! — (Občni zbor »Glasbene Matice".) Kakor Brno že javili, je danes zvečer ob 8. uri redni letošnji občni zbor .Glasbene Matice" v društvenih prostorih (Gospodske ulice, knežji dvorec, II. nadstropje) z običajnim vzporedom: 1) Poročila o društvenem delovanji v minolem letu; 2) volitev predsednika in odbora za I to 1894/95; 3.) slučajnosti. — (Izleta društva „Pravnika") dne 15. t. m. v Novo mesto udeleže se skoro vsi Ljubljanski društveniki in posebno veliko število pevcev. Izlet bode posebno radi tega zanimiv, ker se priredi po-poludne izlet na Grm. Kakor se nam poroča, udeleži se izleta tudi veliko število društvenikov z dežele. Ker se mora vedeti število udeležencev radi skupnega obeda, blagovcli naj vsak član javiti se takoj in sicer Ljubljanski člaui pri odboru, zunanji pa pri g. c. kr. dež. sod. svetniku dr. K. Gestrinu v Novem mestu. Odbor .Pravnikov" skrbel bode, da bodo za izletnike pripravljeni na dolenjski železnici posebni vozovi. — (Pravična sodba.) Po avstrijskih nemških listih se vedno čita o sovraštvu naših kmetov do nemških in drugih tujcev, da ni varno potovati po Sloveniji itd. V zadnji številki v Slultgartu izhajajočega lista „Vom Fels zum Meer" pa čitamo v spisu Helene Stoki, „Der Worthersee und seine Nachbarn" sledeče o Bleškem jezeru: „Die Ein-wohner sprechen faBt durchwr)g aloveniscb, die Kinder aber verstehen alle deutsch (no, no!), da s*e es in der Schule lernen. Von einer feindBeligen Stimmung gegen die Deutschen ist nirgends etwas zu bemerken, die Leutu si ud voli Dienstfertigkeit und Freundlichkeit gegen ihre deutschen Sommer-garte!" Kaj porečeta na to Ljubljanska kazinska gospoda in dr. Schafl^r? — (Osobne vesti.) Imenovani so gg.: Andrej Kari in, suplujoči učitelj veronauka na drž. nižji gimnaziji Ljubljanski pravim učiteljem; suplent Martin Sebastian na drž. nižji realki na Dunaji pravim učiteljem na nižji gimnaziji v Ko-čevji; suplent Hugo Skopal na drugi diž. gimnaziji v Gradcu pravim učiteljem za Novomeško gimnazijo; suplent Jožef Weotzel pravim učiteljem na realki v Ljubljani. — Pravni praktikanti »S I vio pl. Milost, Ivan Cegnar in M Glessig so imenovani avskultanti brez adjuta pri dež. višjem sodišči za Primorsko. — Vladni komisar pri Tržaški „Societa operaja" se zove dr. Anton Mabkovec in ne Mahkor, kakor je bilo v soboto pomotoma tiskano. — (Desetletnica del. pev. društva .Slavec".) Dodatno k včerajšnjemu poročilu nam je še povedati, da je mnogo hrvatskih gostov bilo v ponedeljek na Bledu, zvečer pa so se v prijateljskem sestanku združili po serenadi na Virantovem vrtu. Zadnji gostje bo se odpeljali včeraj popoludne. — K slavnosti so došli nastopni brzojavni pozdravi: Barkovlje — pevsko društvo „A d r i j a" ; Budimpešta — hrvatsko društvo .Nada"; istotam — Mato Piperger; Dunaj — „Slovenija"; Glei-chenberg — Fran Cvetko, člau „Zore" iz Karlovca; istotam — Stanko Tuškan, Fr. C-etko, SI. R tonija ; Idrija — „delavsko bralno društvo" ; Karlovac — Reiner, predsednik „Zore"; Kranj — „bIov. bralno društvo"; istotam — Skalja; Maribor — .slov. del. bralno in pevsko druStvo"; Maribor — .čitalnica" ; O. mož — .čitalnica"; 1'rosek — pevsko društvo ,H a j d r i h" ; Ptuj — dr. Brumen ; Samobor za pjevačko druStvo „Jeka" Kleščić; Sarajevo — Vinko in Anton Ažman; Trat — za „del. podp. društvo" Mandić; Zagorje — „Sokol"; Zagreb — ravnateljstvo „G 1 a a t> e n o g zavoda'; istotam — podpredsednik „Slobode* Bolcio ; istotam — rodbina Aleka. Gjud. — (Umrl) je dne 7. t. m. v Črnomlji gosp. Ivan Jerman, bivši jako delavni član in odbornik Celjskih narodnih društev in znan izvrsten tenorist. _ (Konfiskacija.) Poslednja številka „SUd- steirische Post" je bila zaplenjena zaradi uvodnega Članka „Schbne Worte" (lepe besede). Druga izdaja je izšla nekoliko zakasnjena. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista sta poslala: G. Lojzika It« bi C v Radovljici 4 krone, nabrane v veseli družbi. — G. Hmko Sever, poslovodja uradn kons. društva, v Ljubljani 1 krono. — Skupaj 5 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki! — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani je poslal uredništvu našega lista: Gosp. Hinko Sever, poslovodja uradn kons. društva v Ljubljani 1 krono. — Živiol — (Nočni izgredi.) S Poljskih ulic se nam piše: V noči od 6. do 7. junija bil je okoli jedne ure v Poljskih ulicah tak brušft in vriše, da je bilo človeka groza in da nihče spati ni mogel. Prihrumelo je tja kakih deset nadutih Ljubljanskih „Turnerjev", okrašedh s svojimi pangerroanskimi trobojnicami, prepevajoč .Die Wacht am Rhein" in druge pesmi jednake vrednosti. Upili so „Vetfluchte Slovesen" in tako dalje. Slavna policija se prosi, naj pošlje večkrat v mesecu v to ulico kacega stražnika, da posveti ti nemški mladini, kakor se ji spodobi 1 — (Verando na Ljubljanskem državnem kolodvoru) bode dalo napraviti c. kr. prometno vodstvo v Beljaku, da ustreže opravičenim željam občinstva. Zgradba se bode izvršila bodočo spomlad. — (Na Marijino Celje) peljal bo posebni romarski vlak, letos zlasti dobro urejen in po znižani ceni, dne 10. avgusta t. I. zvečer. — (Policijske veati) Mestna policija je prišla na sled neki Mariji Langus, ki je izvabila Ljubljanskim trgovcem na ime neke Ljubljanske gospe več blaga. Marija Langus izročila se je deželnemu sodišču. — Dalje je policija prijela nekega Jožeta Kuvačiča, 16 let starega postopača, ki je na sumu, da je požigal v Trebanjskem okraju. — (Podružnica sv. Cirila in Metoda za Bled in okolico) ima v nedeljo 15 julija ob 5. uri v .Gorenjskem Domu" v Gorjah svoj občni zbor. — (Pri okr. učitelj, zborovanji v Z a t i č i n i) voljena sta bila za dobo 6 let gg. učitelja Iv. Bartl iz Šmartiua pri Litiji in Franc Kovač iz Zatičine, kot zastopnika v okr. šol. svetu. — (Nova brzojavna postaja.) Danes se je v Turjaku na Kranjskem odprla brzojavna postaja z omejeno služb i, zvezana s tamošnjim poštnim uradom. — (Zdravstveno stanje) V L"skov<'u na Dolenjskem se siri neka hripi ali legarju podobna bolezen. Ker je obolel tudi jeden član obitelji tamošnjega nadučitelja, se je Šola morala zapreti. Zbolelo je 22 osob, 2 sta umrli, 3 pa ozdravele. Odredilo se je vse potrebno, da se bolezen no razširi. — (Nov razgledni stolp ob Vrbskem jezeru) se bode zgradil na skalim blizu Ribnice, kjer so razvaline starega Ribniškega grada in cerkvica sv. Marjete. Iz tega stolpa bode daleč na okrog kraaen razgled. — (Goriška čitalnica) je zaključila vsled naBtopivše vročine svoje poletne izlete v okolico. Zadnjega izleta v Miren se je udeležilo okolu 70 osob. Ti izleti so se jako prikupili članom in se bodo bržkone nadaljevali na jesen. Z jedne strani se z njimi vzbuja društveno Življenje, z druge pa vplivajo blagodejno na razvitek narodnega življenja v okolici. — (Potrjen zakon.) Cesar je potrdil načrt zakona, glede prispevkov zavarovalnic zoper ogenj k stroškom gasilnih društev, kakor ga je sklenil deželni zbor isterski. — (Nova orožniška postaja,) se je ustanovila v Klaucu v Koprskem okraju in je začela službovati početkom tega meseca. — (Kazenska pravda zaradi žaljenja časti) se je vršila v Podgradu proti Franu Marot-tiju iz Obrova, Ivanu Tončiču in Mihi Miklavcu. Tožil je g. Slavoj Jenko, deželni poslsnec in župan v Podgradu. Povod pravdi bo bile govorice, katere so širili omenjeni trije, da se je konštatoval primanjkljaj denarja v občinski blagajnici , katero opravlja g. župan sam. V dvadnevni obravnavi se je dokazalo, da so bile te žaljive govorice povsem neosnovane, da ni manjkalo niti novčiča v občinski blagajnici. Vsi trije obtoženci so bili obsojeni, in sicer Fr. Marotti na 150 gld. globe, oziroma mesec dnij zapora, ako bi ne mogel plačati, J. Toočič na 14 duij zapora in M. Miklavčič na 7 dnij zapora — (Razpisane službe.) V Črnomaljskem Šolskem okraju: 1. Na jednorazrednici v Rado-vici mesto učitelja in voditelja z letno plačo 500 gld., funkcijsko priklado 30 gl i. in prostim stanovanjem. 2) Na jednorazrednicah v G riblja h in V Boža ko v e m , ista mssta z letno plačo 450 gld., funkcijsko priklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Poslednja šola ima lep velik šolski vrt za vino- in sadjerejo. Prošnje do dne 25. julija okr. šolskemu svetu v Ćrnomlji. — Na ljudski šoli D. M. Polji, ki se razširi početkom bodočega šolskega leta v štirirazrednico, tretje učiteljsko mesto z dohodki III. plač. razreda, eventuvalno četrto uč t. mesto. Prošuje do dne* 3. avgusta okr. šolskemu svetu okolice Ljubljanske. Slovenci In Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda! k A --^ Razne vesti. * (Električna razsvetljava v kmetskih kočah.) Občina Pergine blizu Trideuta je dala s primerno malimi stroški napraviti električno napravo. Nad 100 konjskih Bil Be je že oddalo obrtnikom. Zdaj oddaje občina tudi male svetilke po pet sveč svetilne moči za 2 gld. 75 novč. na leto m ob jednim tudi vpelje loč v hiše. Mnogo kmetov bode že do jeseni imelo električno luč v sobah, ker je ceneja nego petrolje. * (Znani umetnik v poštenju Succi) je pričel te dni v Budimpešti tridesetdoevni post. Nadzoruje ga mej vsem tem časom komisija, v kateri je tudi jeden zdravnik. * (Shod ruskih k n j i go t r žc e v,) prvi na Ruskem, katerega se udeleže knjigarji in založniki, bode drugo leto. Namen mu je, orgauizovati bol|e rusko kuiigotrštvo. Knjigarji z dežele so za to, da bi bil kongres v Moskvi, Peterburški pa bi ga imeli raje v Peterburgu. * (Draginja r o ž) je nastala po Carnotovem pogrebu ua Francoskem. Porabilo se je toliko cvetk, da je cena poskočila neverojetno visoko. Ducat rož, ki se ob tem času dobi običajno za 1 frank, velja zdaj 150 frankov. * (Stroj za Štetev denarja.) V Novem Jorku je izumil predstojnik penezokovnice Seb. Hains, stroj, s katerim je možno šteti srebrne dolarje. V jedni minuti prešteje stroj 2000 areber-njakov, ne da bi Be zgodila kaka zmota. Knjitovnost. — Spomenica o petin dvajsetletnic i akad. društva „Slovenija" na Dunaj i. Sestavil j ar. Janko Vencajz. V Ljubljani, 1894 Izdalo in založilo akad. društvo „Slovenija" na Du-naji. Natisnila „Narodna Tiskarna". Str. 162 — ('••na 1 gld. 2 kr. „Slovenija* ni mogla svoje petin dvajsetletnice praznovati lepše, kakor je to storila, izdavši pričujočo .Spomenico", ki je prava zgodovina gibanja slovenskega dijaštva na Dunaii, od najstarejših časov pa sem do naših dnij. Za danes naj navedemo vsebino te lepe knjige, iz katere Brno v podlistku Že priobčili nekatera poglavja, o priliki pa nameravamo spregovoriti o njej še kaj več. V prvem oddelku se pojasnjuje zgodovina Dunajske univerze od I. 1365 do 1. 1830 8 posebnim ozirom na Slovence, v drugem pa je popisano gibanje slovenskih vseučiliščoikov Dunajskih v dobi od I. 1830 do 1. 1869. Tema poglavjema, ki zanimata vsakega na-obraženca, sledi. Zgodopis akad. društva Slovenija na Dunaji 1869 — 1894". V tem najobsežnejšem oddelku v celi knjigi je popisano od semestra do semestra vse, kar se je zgodilo v Sloveniji. Tu se zrcalijo ideje, katere so o raznih časih navdajali slovensko dijaštvo, tu spoznamo prvič marsikoga naših mož, ki zavzemajo sedaj odlična mesta mej nami. Z veseljem priznamo, da je knjiga spretno in pregledno sestavljena in da je vredna toplega priporočila. — „Prosvjeta" ima v št 13. to le vsebino: I to mi godi. Pripoviest. Napisao Ferdo Juzbašič. — Julij Caesar. Tragedija u 5 čina. Napisao William Shakespeare. Preveo dr. August Haramba$ič. — Kako bi bilo, da je —. Pripovieda Ladislav Z. Ladanjski. — Omer-beg i Aiša. Slike iz sarajevskoga života. Napisali Ojman-Azis. — Hrvatska na bečkoj izložbi. Napisao Milan Kreš ć — Hrvatska morska kupališta. II. Novi Vinodolski. NapiBao Dr. Franko Potočniak. — Od djevojačtva do udaie. Iz knjižice „Mladeži" od Timothy Titcomba. - Tenn.s i Lawa Tenois. Piše Dr. Srečko BoSnjaković — Stara županija i grad Podgorju. Piše Emilij Laszowsky. — Naše slike (opis): Razvaline Manopnisa. — Malabar Hill i Dehli. — Hajde vilo! Spjevao Tugomir Alau-pović. — Put nove postojbine. IzReljivanje u Ameriku. — Polazak sa Rieke. — HrvatBki izseljemci. — Dolazak u New-York. Napisao Iv. Stun č — Listak. — Nova risarska sprava. — Konjić--* v skok br. 5 — Oglasi. — Slike : Rtztaline Memphisa. Iz djela „Put ruskoga carevića na iztok" od kneza E. Uhtomskoga. Slikao N. Karaziu. — Predgradje Bombsya (Malabar Hill) u Indiji. Iz djela „Put ruskoga carevići na iztok" od kneza E Uhtomskoga. Slikao N. Karazio. — Na carskem dvoru u Dehli. Ic djela „Put ruskoga carevići na iztok" od E. Uhtomskoga. Slikao N Karaz ti. — Hrvatski odjel na bečkoj izložb, hraniva. — Novi sa hrvatskom zemaljskom Vahtom „Margitoui". (U lievom kutu ista yahta sa jedri.) — Kupalište »Lišanj" u Novom. (Po fotografi i Bronzioi-a.) — Lhwq Tenuis igra. — Zadnji pozdrav domovini. — Šmarije (na Dolenjskom). — Postaja Grosuplje. — Stari pred-povjeatui grob na sv. Magdaleni. — Sprema za pre-riBRvanje. — Prerisavanje po naravi. — Portretisanje. Dunaj 11. julija, čujem, daje cesar že potrdil volitev Petra G ras se 1-1 i j a Ljubljanskim ž u pano m. Dunaj 11. julija. Velike vojaške vaje, na katere pride tudi cesar, vršile se bodo letos na Češkem prve dni meseca septembra in sicer pri Lanckoroni. Rim 11. julija. V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da namerava vojni minister general Mocenni odstopiti, in sicer zaradi osebnih napadov, katerim je bil izpostavljen v parlamentu. Pariz 11. julija. „Tempa" javlja, da je španska policija v Junqueri zasledila anarhistično zaroto, ki je imela namen, umoriti Časi mir Perierja. Pariz 11. julija. Kazenska pravda proti morilcu Carnota, Caseriu, se bo vršila v ponedeljek. Pariz 11. julija. „Agence Ha vas" javlja iz Carigrada, da sultau ne če pripoznati novo-imenovanega italijanskega poslanika Catalanija in da namerava turškega poslanika iz llima odpoklican, ako bi Catalani, nastopil svoje mesto. Madrid 11. julija. Predsednik poslanske zbornice je odstopil, ker je zbornica proti njegovi volji suspendirala sejo. Z ozirom na zmedene parlamentarne razmere se sodi, da odstopi ministerstvo ali pa da na nedoločen čas suspendira zasedanje parlamenta. Narodno-gospodarske stvari. — Lokalna železnica Ljubljana - Kamnik. Kakor Brno že poročali, ostalo jd v porabo po pravilih po računskem sklepu za leto 1893- skupaj 17.296 gld. Ker pa je za obrestovanj* in za amor-tizac jo kapitala prijoritetnih deluic treba 23.044 gld., je bilo za upravno leto 1893. primanjkljaja 5747 gld., katero vsoto bode pokrti državi. Lastnikom g lavinskih delnic se ni izplačal torej nikakeršen delež čistega dobička. — Slovenske posojilnice. Vseb slovenskih posojilnic je zdaj 07. V minulem Je tu 1893. jih je delovalo 60, iu sicer največ na Štajerskem 21, na Koroškem 17, na Kranjskem 14. na Primorskem 8. Članov so štele vse posojiln:ce 30 222, torej za 3579 več, nego L 1892. Tako si Slovenci tudi na gmotnem polji vedno bol) utriujejo nezavisnost. — Sadjarsko društvo cesarjeviča Rudolfa v Št. Juriji ob južni železnici je nakupilo 8 podporo vlade dva vinograda, v katerih bode zasadilo amerikanske trte — Kurjava s petroljem. Pri glavnem vodstvu avstrijskih državnih železmc so se vršile te dni po-skušnje kuriti lokomotive s petroljem. Zakurila ae je lokomotiva tovornega vlaka in je bil uspeh j>rav povoljen. Po Huldenovem siBtemu se je kurjava izvršila popolnoma brez dima. PjaT~ Opozarjamo naSe Bpoitovane čitatelje na to, da bode žrebanje Dunajskih srečk s S glavnimi •lobltkl po lO.OOO kron že dne 12. julija. I« uradiicg-a lista. Izvršilne ali eksekutivne dražbe: Šttfana Le-m u t h poHt'Htvn v Berićevem, cnieno 210 gld., dne" 28 juliia in 1 septembra na Brdu. Matm« in Marije S te pa n posestvo v (Juri lah, cenjeno 4600 gld , die* 26. juliia in 25. avgusta v Metliki. Ivtta Stezinakega posestva v Vidošicah, cenjena 2001 gld, dne 27. julija in 30. avgusta v Metliki. Franca Kalana posestvo v Zabreznici, cenjeno 4528 gld., di e 27. julija in 7. septembra v Kadovliici. Franca Lešnjaka zemljišče v Ravnah, cenjeno 1687 gld., dne* 1. avgusta m 5 sept. v Ložu. Jakoba Kovačiča zemljišče v Ponikvi dno 1. avgunta (v drugič) v Ložu. Andreia Majftiča posestvo v Gnbljab, cenjeno 692 gld., dne* 1, avg. in 5. sejit. v Kočevji. Frana Št reki j a zemlj šče v Praprečah, cenjeno 3500 gld., dne 2 in 30. avgusta v Zatičini. Konkursi: Ivan Kabuse, trgovec v Kostanjevici. Koukursni komisar okr. sodnik g Mihael Novak, upraviteli mase c kr. notar Aleksander Hudoveruik v Kohtanjevici. Shod upnikov dne 20. julija v Kostanjeve. Poštne zadeve: Prt poštnem in brzojavnem vodstvu v T r s t u Be nahajajo še nastopne j>< siliatva iz leta 1892 , ki se niso mogle dostaviti dotičnim adresatom, oziroma pošiljateljem. Denarne nakaz-n ce pod naslovi: Iv. Krajec v Novem mestu 1 gld. 20 kr. (iz Metlike) in 2 gld (iz Kiškega), Mariia JBratioa v Vipavi 1 gld , Ivan Bozima v Gorici 2 gld., Zore v Trebnjem 2 gld., Am. Surn v Gorici 1 gld. 50 kr., Kar. Schsvv^rda v R bo ci 1 gld. 68 kr., Krbensteiner v Zagorji 1 gld 50 kr.. Oblak 1 gld. 79 kr., Milavc 5 gld. (z Trsta), oba v Postoiini, Cvetje v Gorici 1 gld. 40 kr. Dalje razne poštne poftiljatve, mej mini za Blovenske kraje naetopne: Nik. Lutersek v Podgnrji, Janez Ostanek v Postc-niii, L Horsil v Železni Kaplji, Kari Prelz in Kosma Tomaž, oba v Trstu, Miha Pecenik v Zagrebu itd. Pošiljatelji naj se oglase potom oddajne pošte ali pa naravnost pri vodstvu v Trstu do 24 septembra, mače zapadejo pošiljatve v /mrsiti §. 31. poštnega voznega reda. Tujci: 10. julija. Pri Nlonu t Domaizel z Danaja. — Kosroann iz Trsta. — Petroli iz Lahkega. — Jovanovics, Bonjanin iz Karlovca. — Muline iz Tržiča. — Komer iz Gorice. — Gaudia iz Bosne. Pri 91*11411 Vogel, Leskoscheg, Hermann, Gross, Ravagni, Budachowsky. Feldmann, Orasser, Kaver, Kngel, Pernauer, Piintschart, Schwei»:l)ot> r, Stuhock z Dunaja. — Tlletta, Giaui iz Trsta. — Arko iz Ribnice. — Meyer iz Švico. — Plesche iz Prage. Pri bHVMrNkiiu dvora i Lauvent, Schniirer z Dunaja. — sinek iz Gradiške. — Petrič iz Črnomlja. — Fonda iz PtllJH. Pri nvtttrijakera cesarja t Katnim'»r iz Zagreba. — Koleuc iz Kočevj«. Pri I u in** m kolodvora: Braunegger, Resborsch z Dunaj)«.. — Murgel iz Trata. — Uoruk \t Celovca. — Petz iz Buljaka. Meteorologično poročilo. i Ca« opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 10. julija 1 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 733 4 mm. 731 ti ara. 730 4 26 0° C 1 brezv. 26 6" G si. jzh. 210" C al vzh. jasno d. jas. jasno 2-80 mm dežja. 1 Srednja temperatura Mr6*, za 3 7" nad normalom. XDu.na.3slca, "borza, dne* 11 julija t. 1. Sknpni državn^ dolg v notah . . Skupni državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta .... Avstrijska kronska renta 4" „ . . Ogeraka zlata renta 4°/, . . . Ogerska kronska renta 4°/0 . , Avstro-ogerske bančne delnice Kreditne delnice...... London vista........ Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... 20 frankov......... Italijanski bankovci ...... C. kr. cekini . . ...... 98 gld. 10 kr. 98 121 97 121 95 1000 350 125 61 12 9 44 5 10 85 90 25 05 25 40 27 96 50 92 Obitelj Jerman naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je dne 7. t. m. ob 8. uri zjutraj j^ospocl bivši trgovec v Celji po (lolj^i in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Nepozabni rajnki priporoča se v blag spomin i (754) Črnomelj, dne 8. julija 1894. Mesto vsaka posebne objav«. Jlnton Schuster ,,pii Sončliu" 747-a) Ljubljana, Špitalske ulice. Cjr. glavno ravnateljstvo av»tr. drž. Meinjc. Izvod iz voznega reda veliavneg* od !L. j-va.ia.11 a. 169^. n »stopu o omenjeni p rili »j »10 In odhajalnl Aaal osnačenl »o v »rt«tnJ'*rroj>*k*rn rnru. 8r*dnJearropiki om J« krajuerou oa«u v LJubljani za 3 minuti naprej. Odhod ta LJ ubijan« (juf. kol.). Ob 1». uri 3 min. po nori ošabni vlak ▼ TrbU, Pontabel, Beljak, Celovec, Kranaenifeate, Ljubno, 軫 Halathal t Aim.ee, Isohl, Ornnn-den, Solnograd, I.eiul-Oa.tain, Zeli na jeaara, Inoinoit, Brogena, Curih, Oeneva, Paria, 8teyr, Lino, Kinlejevice, Plaenj, Marijine vare, Kitar, Karlov« var«, FranooTe Tare, Prago, Lipaijo, Dunaj rla Amitotttin. Ob O. uri 7 min. zjntntf meiani vlak t Novo mesto, Kofievjo. Ob 7. uri lO min. mjutroj oiebni vlak v Trhli, Pontabal, Beljak, Oe-loveo, Franiemfeate, Ljubno, Dunaj, 6ea Selattial ▼ Autiee, Isohl, Ginunden, Solnngrad, Lend Gaatein, Dunaj vla AmateHen. Ob //. Mrl 41 min tfopoltutnr molanl vlak v Novo metlo, Kodevje. O* 11. uri BO min. in>iuer ,, „ n V. m 88 „ mvBČer „ „ (alednji vlak le ob nedeljah _In prssnlklh.)_ fim proilMj |e v LJubljani, na Nv. Martina eeatl at. 11 ua krnji prav pripravna ta protlajalntco. Produjalnica je tudi zdaj v njej. — Natančne!I pogoji »e iitvedo istotHtu. 74H—1) Dva dijaka iz boljše h še vzprejmeta se pri uradniški obitelji v htanovanje in hrano. <749—2) Žldovake ulic« nI. 8, II. iiimInI rop|e. Spreten pisar zmožen slovenskega in nemdkega jezika v bpsedi in pisavi, vzprejme ne takoj v pisitrnici dr. 44%i V Gor j aH pri Bledu odda se še v\ poletju več lepo opravljenih sob. Gorje pri Bledu, dno 10. julija 1894. (7f.6— 1) .Jcst-iio.l Ćoruo. na glavnem trgu v mestu, ležečem ob železnici, prav pripravna za vaaktero kupčijo in obrt, ker ima pri tleh lepo prodajnlulco in drugn prostore, v I. nadstropji pa 7 lepih m<»I» z 2 kulilu|ania i. t d., i»e x Jako ugodnimi placJliilnal pogoji proMtovol|no prodit. Nntan<*ne)e pove n j>rijazn«Rti % IV. ltnho-vec, Sv. Jakoba trg it. 4 v Ljubljani. (744—2) priporoma po nizki ceni „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Anton Presker krojač Ljubljana—Sv. Petra cesta št. 16—Ljubljana priporoča avojo bogato aaortlrano zalogo jBjoirovlli oblelc za gospode, duhovnike, gospe in dečke za poletno sezono. (738—2) Po meri Be napiavljitjo obleke vsake vrste iz nnjfinejeefra in ntijsolid-nej&egH bU^a, po najnovejših uzorcih in po nHJuiijih cenuh. v Ljubljani Prostovoljna razprodaja narejenih kovčegov in torbic za polovico prvotne eene, kakor tudi narejenih jermenov za stroje Vhake Airoknsti m dolgonti. (7fi0—3> Srečke I11 krono. | g Jutri žrebanje obitkov po 10 000 kron. Srečke priporoča J. C. MAVER, v Ljubljani. ^ glavnih Iidajatelj ia odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne' ■HaaaaanBaaaaaV D09D 27