Izdaja Cinkarna Celje metalurško kemična industrija, Celje. Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko šentjurc. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkarnar« Cinkarna, Celje. Telefon 23-981, interna 430. Tisk:	»Papirkonfekcija«
Krško.
Po mnenju Sekretariata za informi-ranje_ v izvršnem svetu skupščine SRS je časnik oproščen davka na promet proizvodov (Št. 421-1 /72 z dne 5. 4. 1974).
Sklepi centralnega delavskega sveta
UKREPI ZA IZBOLJŠANJE POSLOVANJA
Centralni delavski svet je na svoji 1. redni seji dne 28. maja 1975 sprejel in potrdil Poslovno poročilo o doseženih rezultatih OZD Cinkarna za prvo četrtletje tega leta, sprejel in potrdil je tudi Osnovna načela gospodarskega načrta Cinkarne (finančni plan) za leto 1975.
Centralni delavski svet je na podlagi razprave o poslovnem poročilu in na podlagi razprave o finančnem planu za leto 1975 sprejel naslednje sklepe:
— Vodstvo titanovega dioksida mora v najkrajšem možnem času pripraviti sanacijski program. S tem programom se mora normalizirati poslovanje v TOZD titanov dioksid s ciljem, da se v proizvodnji dosežejo planirane količine. (Sanacijski program je že potrjen).
— Ker tudi v ostalih TOZD produktivnost stagnira, oziroma celo pada, je nujno, da si vsi zaposleni v Cinkarni čim bolj prizadevajo za čim večjo proizvodnjo in produktivnost. To priporočilo posebno velja za direktorje TOZD in sektorjev, za ob-ratovodje, za vodje posameznih obratov in vodje izmen v obratih, kakor tudi za službe podjetja. Produktivnost se mora v letošnji situaciji precej dvigniti, če hočemo še nadalje poslovati s pozitivnim rezultatom.
Na skupni seji delegatov prejšnjega in novega centralnega delavskega sveta je generalni direktor poročal o gospodarskem položaju podjetja in o ukrepih, za katere se bomo morali zavzeti vsi člani kolektiva, da bomo ob koncu leta dosegli boljše poslovne rezultate kakor v prvem polletju.
Skupna seja delegatov prejšnjega in novega delavskega centralnega
sveta
— CDS tudi priporoča, da direktorji TOZD, obratovodje in vodje obratov temeljitejše seznanjajo delavce v obratih o uspehih in neuspehih poslovanja, o produktivnosti in ostalih problemih podjetja.
CDS priporoča, da morajo ob-ratovodstva vsaj enkrat mesečno poročati kolektivu o problemih in uspehih podjetja. To naj bi bili krajši sestanki v obratih.
— Poživiti je tudi potrebno obveščanje delavcev preko časnika »Cinkarnar« in drugih obvestil.
— CDS soglaša s sklepom glavnega direktorja na kolegiju podjetja, s katerim so direktorji TOZD in sektorjev zadolženi,
da pripravijo programe varčevanja, da bi se čim več prihranilo pri materialu, storitvah, itd.
— Nadalje CDS meni, da je nujno potrebno posvetiti čim več pozornosti naši prodaji, tako na domačem trgu, kakor tudi prodaji v tujino.
— Nadalje je porebno posvetiti čim več pozornosti izterjavi sredstev za prodano proizvodnjo.
— Več pozornosti je potrebno posvetiti delovni disciplini.
CDS meni, da je z doslednim izvajanjem navedenih sklepov mogoče zmanjšati stroške in zadržati osebni standard zaposlenih. Osebni dohodki se lahko povečajo samo, če se zviša produktivnost.
Končana rekonstrukcija obrata cinkovega prahu
SAMO
PET MESECEV!
Proizvodnja cinkovega prahu je stekla istočasno s postavitvijo rehtifikacije cinka in kadmija 1967. V praksi poznamo namensko proizveden cinkov prah in cinkov prah kot medprodukt proizvodnje cinka.
V Cinkarni smo do zaustavitve topilnice poznali obe vrsti prahu. Cinkov prah ima pri nas svoje korenine daleč nazaj, zato ni slučaj, da smo pred kratkim povečali kapacitete od sedanjih 3.200 ton na 6.400 ton na leto.
S to proizvodnjo reaktificira-nega cinkovega prahu spadamo med največje proizvajalce v Evropi. Večina proizvodnje izvozimo na vzhodna in zahodna tržišča, manjši del pa se porabi doma.
Nova naprava je delo domačih strokovnjakov, ki so ob minimalnih vlaganjih istočasno reak-tivirali del osnovnih sredstev rehtifikacije cinka.
Naprava je pričela obratovati
1.	julija 1975 ob 17,15 uri. Nova
naprava je stekla v rekordnem času petih mesecev, kljub temu, da je bilo opravljeno veliko dela, saj so bile porušene razen ene zgorevne komore vse ostale naprave, ki so tvorile tehnološko celoto prejšnje rehtifikacije cinka in kadmija v hali.
Obrat je z dobrim kadrovanjem in organiziranim tečajem za VK delavce uspel s kadrovskim sektorjem pridobiti nove skupinovodje, ki danes uspešno opravlja zahtevne naloge.
Čeprav še nima kolektiv cinkovega prahu vsega tistega kar si želi, je s polno mero resnosti in prizadevanja dosegel svojevrsten rekord, ki se bo dolgo pomnil.
Z. L.
Stališče centralnega delavskega sveta o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje elementarnih nesreč
Republiški zakon (Ur. I. SRS št. 3/75) določa uresničitev načela solidarnosti pri odpravljanju posledic naravnih nesreč, ki zadenejo občane, OZD, družbenopolitične skupnosti in druge dejavnike.
Vrsta naravnih nesreč, za katere se lahko uporabijo sredstva solidarnosti, se določi s posebnim družbenim dogovorom med občinami in SR Slovenijo. Za oblikovanje sredstev solidarnosti se uvaja teden solidarnosti, ki traja vsako leto od 26. julija do 1. avgusta. V tem času se oblikujejo sredstva solidarnosti iz naslednjih virov:
1.	Prispevek iz OD delavcev in drugih občanov ter pokojnin;
2.	Prispevek iz dohodka TOZD in dohodka občanov;
3.	Sredstva, ki se v ta namen darujejo;
4.	Iz dohodka od prodaje znamkic solidarnosti;
5.	Iz drugih virov.
Delavci plačujejo prispevek solidarnosti iz osebnega dohodka v višini povprečnega enodnevnega neto osebnega dohodka, doseženega v mesecu juliju.
Delavci OZD, ki organizirajo delo preko 42-urnega delovnega tedna in tako doseženi osebni dohodek v celoti plačajo kot prispevek solidarnosti, iz tega OD ne plačujejo prispevkov in davkov. TOZD plačujejo prispevek solidarnosti iz dohodka v višini 0,3 % od osnove, od katere plačujejo davek iz dohodka.
Centralni delavski svet je v zvezi z navedenim sprejel stališče, da se v naših temeljnih organizacijah združenega dela in DSSS organizira delovni dan v času proste sobote. Delo je na ta dan po določbah zakona obvezno, vsi tisti, ki pa ne bi želeli delati, lahko na ta dan koristijo svoj redni letni dopust, oziroma se jim OD enega dne odbije pri izplačilu.
Ker CDS ni pristojen za sprejem sklepa, temveč lahko samo posreduje svoje stališče glede oblikovanja teh sredstev,' DS TOZD, DS DSSS in družbeno političnim organizacijam, da le-te, o namenu in ciljih te akcije obvestijo vse delavce v TOZD in DSSS. CDS je mnenja, da bi sredstva za ta sklad naše podjetje odvedlo v mesecu juliju, nadomestili pa bi jih z delom v prosti soboti 27. septembra ali 4. oktobra letos.
Centralni delavski svet sodi, da bo efekt dela v predlaganem času mnogo večji, kot pa če bi delali sedaj, saj smo v času glavne sezone letnih dopustov, ob tem pa tudi izven sezone pri proizvodnji nekaterih proizvodov.
MARJAN MIRNIK. 1. r.
Predsednik CDS:
TRIM-
obvestilo
Obveščamo vas, da do nadaljnjega ni možna rekreacija v telovadnici II. osnovne šole Slavka Šlandra zaradi počitnic v šoli.
Zaprto telovadnico bo v poletnih mesecih zamenjal TRIM center na Gričku, kjer se lahko rekreirate na TRIM stezi, v igranju odbojke, malega nogometa, namiznega tenisa, badmintona, košarke, nizkemu kegljanju, streljanju, lokostrelstvu in drugem.
Da bi lažje organizirali razne igre je potrebno večje število udeležencev, zato smo namenili vsak četrtek v tednu ob 16.30 uri našemu kolektivu.
Vabljeni vsi, tudi vaši svojci.
Komisija za športno rekreacijo
? G
N K A R N A R
Skupna seja
centralnega delavskega sveta
Generalni direktor Franjo Klinger, dipl. ing. izroča dosedanjemu podpredsedniku centralnega delavskega sveta Ferdu Erjavcu skromno spominsko darilo za njegovo prizadevno delo v samoupravnih
organih
Podpredsednik Centralnega delavskega sveta Marjan Mimik je članom prejšnjega delavskega sveta in poslovnega odbora podelil skromna priznanja; na slikah: Marjanu Mirniku in ing. Jožetu Punčuhu
NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČE PRI DELU • NESREČ
V mesecu maju je bilo štirinajst nezgod pri delu, in sicer v: TOZD vzdrževanje: strojno vzdrževanje 3 (13); TOZD metalurgija: keramika 2 (3), cinkov prah 1 (5), valjarna 2 (12); TOZD kemija: Litopon 1 (1), rastni substrati 1 (1), KIM 1 (1); TOZD titanov dioksid: Laboratorij titanovega dioksida 1 (2), proizvodnja titanovega dioksida 1 (6), stranski obrati titanovega dioksida 1 (2).
Številke v oklepajih pomenijo število nesreč v letošnjem letu.
TOZD VZDRŽEVANJE Strojno vzdrževanje
KOŠUTIČ Martin (1. nezgoda). Pri avtogenem rezanju železa mu je padla iskra v rokavico in mu poškodovala dlan desne roke (nesmotern način dela).
ROZMAN Jože (3. nezgoda). Pri sestopu s fagrarna mu je klecnila desna noga in si jo je zvil v gležnju (nesmotern način dela).
SELES Henrik (2. nezgoda). Pri razstavljanju reducirnega ventila v delavnici, mu je spodnji del ventila padel na mezinec leve roke in mu ga poškodoval (nesmotern način dela).
TOZD METALURGIJA Keramika
DURAKI Raman (1. nezgoda). Imenovani je pri plezanju s strehe skočil na opeko in si pri tem zvil gleženj leve noge (ne pozna nevarnosti).
NEŽMAH Marta (1. nezgoda). Pri prevozu dimnih tuljav iz predsušilnice v sušilnico se je vrezala na pločevini na prstanec desne roke (naglica pri delu).
Cnikov prah
LAMOT Anton (1. nezgoda). Pri vlivanju cinka v modele mu je cink brizgnil v obraz in ga
opekel po levi strani (pomanjkanje splošne kontrole).
Valjarna
BELINA Anton (3. nezgoda). Pri čiščenju plinskih vodov je ogenj udaril skozi odprtino in ga je opekel po levi roki (slaba organizacija dela).
BURIČ Jože (5. nezgoda). Pri valjanju cinkove pločevine mu je pri ravnanju paketa spodrsnilo in se je urezal v kazalec desne roke (naglica pri delu).
TOZD KEMIJA Litopon
BUKVIČ Izidor (1. nezgoda). Ko je šel v mehanično delavnico po nučo, mu je na stopnicah spodrsnilo in si je poškodoval gleženj desne noge (neprevidnost).
Rastni substrati
ČEPIN Martin (5. nezgoda). Pri odpiranju vrat kamiona si je prerezal dlan desne roke (nesmotern način dela).
KIM
KAKER Ivan (1. nezgoda). Pri mešanju korocinka mu je postalo slabo (ni faktorja v delovnem okolju).
TOZD TITANOV DIOKSID Laboratorij titanovega dioksida
MLEKUŽ Rihard (L nezgoda). Imenovani se je peljal s pomožnim motorjem iz glavnega laboratorija v halo titanovega dioksida. Pri tem je padel in si poškodoval koleno desne noge (nesmotern način dela).
Proizvodnja titanovega dioksida
RAMPRE Milan (1. nezgoda). Imenovani je odpiral sod. Ko je odstranjeval zaščitni pokrov, si je pri tem pomagal s trdo žico. Ker je bil sod od zunaj masten-mu je zdrsnilo in se je t žico udaril v desno roko (nesmotern način dela).
Stranski obrati
ZAKOŽEK Maks (3. nezgoda). Imenovani je popravljal plavač — kazalo nivoja. Ko ga je dvignil se^ je odlomila plastična cev, plavač pa je padel v žvepleno kislino, pri tem mu je kislina brizgnila v levo oko (slaba organizacija dela).
NAKNADNO PRISPELE PRIJAVE
V mesecu marcu se je še poškodoval:
Cinkov prah
RUNJAK Zvonko (L nezgoda). Pri dviganju večjega kosa cinka je hotel podstaviti opeko. Pri tem se je kos cinka nagnil in mu stisnil srednji prst na desni roki (slaba organizacija dela).
-<"' v mesecu aprilu se je še poškodoval:
Pi oizvodnja titanovega dioksida
TURK Alojz (L nezgoda). Ko je prenašal gumi cev, je iz cevi priteklo nekaj koncentriranega natrijevega luga in mu je fTo-škodovalo nogo (nesmotern način dela).
Izgubljeni dnevi zaradi nezgod pri delu in na poti:
	Pri Maj	delu kumul. I-V	Maj	Na poti kumul. I-V
Glavna direkcija	47	151		77
Vzdrževanje — energetika	51	382	25	38
Transport	27	153	27	131
Metalurgija	79	440	27	123
Kemija	34	154	26	49
Grafika			47		7
Titanov dioksid	21	142	43	62
SKUPAJ:	259	1469	148	483
Služba za varstvo pri delu
NAVODILA ZA VARNO DELO
NAVODILO St. 2/75
ZA VARNO DELO SKLADIŠČNIH
DELAVCEV
Varno delovno okolje in varne delovne razmere so zagotovljene, če delavec ob normalni pazljivosti ter strokovni in delovni sposobnosti opravlja svoje delo, ne da bi pri tem prišlo do telesnih poškodb ali zdravstvenih okvar (2. čl. RZVD).
Za zagotovitev varnosti skladiščnih delavecev se mora obvezno upoštevati naslednje:
1.	Sleherni skladiščni delavec mora biti temeljito seznanjen tako z delom, kakor tudi z nevarnostmi na delovnem mestu.
2.	Tla v skladiščih morajo biti ravna, trdna in suha ter vzdrževana tako. da ne morejo predstavljati potencialne nevarnosti za poškodbe delavcev.
3.	V skladiščnem prostoru mora biti na vidnem mestu označena nosilnost tal kg/m2, tako za pritlične kot tudi za etažne prostore.
4.	Za vsako skladišče mora biti izdelan shematski prikaz vskladiš-čenega materiala, tako po vrsti, načinu in višini zlaganja materi-
5.	Mehaniziran prenos bremen v zaprtih skladiščnih prostorih se lahko opravlja le z AKU-viliČarji, ne pa z viličarji, ki imajo motorje z notranjim Izgorevanjem (nevarnosti zastrupitev s COJ.
Po nakladalnih in razkladalnlh površinah, dostopih in poteh je vožnja praviloma enosmerna.
6.	Pri vožnji po nakladalnih in razkladalnih površinah, dostopih in poteh je dovoljena hitrost največ 10 km^i, po zaprtih skladiščih pa največ 5 km /h.
7.	Strogo je treba Izvajati določilo o prepovedi kajenja, uporabi
odprtega ognja in iskrečega orodja povsod tam, kjer je to z opozorilnimi napisi naznačeno oziroma kjer obstoja nevarnost vžiga lahko-vnetljive snovi, plinov in hlapov ter eksplozivnih snovi.
8.	Upoštevati je treba vse opozorilne napise, gesla in znake, ki opozarjajo na nevarnosti in obvezno uporabi varovalnih sredstev in opreme.
9.	V skladišču morajo biti vidno označene in redno vzdrževane transportne poti.
10.	Za kontrolo in izločanje neustreznih palet je odgovoren skladiščnik.
11.	Nevarne snovi (agresivne, lahkovnetljlve, strupene in eksplozivne) morajo biti vidno označene in vskladiščene ločeno od drugih snovi. Posode z jedkimi snovmi je prepovedano prenašati v naročju ali na hrbtu.
12.	Za prenašanje jedkih in nevarnih snovi v stekleni, sintetični ali drugačni embalaži, morajo ročaji na embalaži po trdnosti ustrezati teži tovora in biti nanjo brezhibno pritrjeni. V poškodovani embalaži je prepovedno prenašati jedke snovi.
13.	V skladiščih zaprtega tipa mora biti med zloženim materialom in stropom oziroma nosilno strešno konstrukcijo najmanj 1 m prostega prostora.
14.	Vskladiščenje materiala mora biti izvedeno vedno tako, da zloženi material nikoli ne more bit izvor nevarnosti za zaposlene osebe.
15.	Materiale se lahko vskladi-šči na več načinov, odvisno od vrste materiala in vrste embalaže.
Material, embaliran v vreče, mora biti zložen navskrižno, to je tako, da skladovnica vreč tvori med
sabo povezavo.
16.	Leseni zaboji se vskladišči-jo na tak način, da ne more priti do prevrnitve. Posebno pozornost je treba posvetiti štrlečim žebljem in kovinskim trakovom, ki predstavljajo resno nevarnost za poškodbe.
17.	Material, embaliran v valjasto embalažo, zahteva posebne varnostne ukrepe, kot pravilno zlaganje in podlaganje oziroma zavarovanje pred kotaljenjem.
18.	Material je potrebno vskla-dlščiti na police na tak način, da so težji kosi vedno zloženi na tleh in lažji kosi na zgornjih policah.
19.	Polne sode smemo v zaprtih skladiščih vskladiščiti samo v ležečem položaju šele potem, ko smo se prepričali, da sodi na čepih ne spuščajo. Sod mora biti s čepom vedno obrnjen navzgor.
če se natovarjanje bremen na vozilo ali raztovarjanje vozila izvaja ročno ter se bremena prenaša- j temi objekti vodijo strokovno ušjo na razdalji 50 m, teža bremena j posobljene osebe (vodje skladišč)
so gume v redu ohranjene in da 29. Za aašenie nnfemu delavci ne stojijo preblizu kamio- vih tekočin8 morajo^bti skladišča
23. Delo in zadrževanje zaposle- sEh^piah3 (S ?!Sllgjmi Za^gašenUs mh oseb v skladiščih vnetljivih manjših požarov v zaprtih mostif tekočin je normalno dovoljeno le rih se z" uspehom upo abljajo m podnevi. V izjemnih primerih pa di anaran	j._. JV
tudi ponoči, vendar pod pogojem, da je organizirano spremstvo in
di aparati z ogljikovim dioksidom. 30. V skladiščih agresivnih sno-
zadovoljiva osvetljenost in one- vi (kisline, lugi itd.) mora biti na mogočen pristop z odprtim ognjem razP°lago čista tekoča voda za pri-oziroma plamenom.	mer politja oziroma izpiranja. Sle-
Strogo je potrebno izvajati do- h®rni razsut oziroma polit materi-£iin Ha ia nP7annQipnim \/etnr» s* mora biti čim preje odstranjen
S tal. tla sama pa temeljito očiščena. Pri h«nn.„ «~JI-:«-
Pri prenosu jedkih tekočin je potrebno v skladišču odstraniti vse ovire, ki bi mogle spraviti v nevarnost delavce pri delu.
ne sme biti večja od 50 kg in vi- le-ti so odgovorni
šina nakladanja ne večja od 1,5 m. I zljivost tako glede ravnanja, ka-
ločilo, da je nezaposlenim vstop ob vsakem času prepovedan.
24.	Skladišča in rezervoarji
katerih se shranjujejo lahkovnetlji-ve stvari morajo biti izdelani iz negorljivega materiala in ne sme-j° biti v neposredni bližini sta-1	3,	Esektroinštalacija v skla-
novanjskih in javnih objektov ka- dlščnih prostorih vnet, ivih tek50gf„ kor tudi obratovalnih	prostorov mora biti v 9 iruoHhi	..-i
Večja skladišča morajo Imeti tudi montirana z zunanje sttan * k ustrezne prezračevalne naprave. I
25.	Odgovornost in nadzor nad	32. V skladišču cinkovega pra-
hu je za gašenje požara strogo prepovedana uporaba vode. Za ga-
vsako nepa- šenje se lahko uporablja smo prah.
20.	Material naložen v boksih, mora biti ustrezno zavarovan pred samodejno porušitvijo.
21.	Deli strojev In naprav ne smejo nikoli štrleti polic.
kor tudi čuvanja vnetljivih snovi.
26. Zemljišče okrog skladišč vnetljivimi snovmi, mora biti čisto in brez trave oziroma neporastlo izven profila ter mora imeti možnost zanesljivega priključka na hidrant.
22. Rončo nakladanje in razkla-	27. V vsakem skladišču mora
danje sodov na vozila ali iz vo- biti tudi zaboj s peskom in ustre-zil je normalno dovoljeno le tak- zno orodje za hitre požarnovamo-rat, če je nivo vozila in tal v is- stne ukrepe.
ti ravnini. Kolikor to ni mogoče,	28. Odlaganje kakršnih koli od-
pred tovorom (vedno zadaj).
Možnost razkladanja sodov je tudi ta, da se sodi iz kamionov zvračajo na avtomobilske gume, vendar je pri tem treba paziti, da
ostalo)
33.	Pri pretakanju vnetljivih tekočin je potrebno upoštevati določilo, da je uporaba odprtega plamena oziroma ognja najstrožje prepovedana.
34.	Pri pretakanju agresivnih tekočin je potrebno upoštevati določilo o obvezni uporabi ustreznih osebnih varovalnih sredstev in opreme.
V obeh primerih pa je sesanje zraka z usti iz cevi, s katero že-najstrozje |jmo pretakati tekočine, prepoveda-
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
iH
III. metalurške športne igre Slovenije
Kakor vsako leto, tako so bile tudi letos 21. junija organizirane letne športne metalurške igre, katerih organizator je bila tovarna Impol Slovenska Bistrica, ki je slavila svoj 150 jubilej obstoja. Tekmovanja so se udeležile: Združene slovenske železarne, Mariborska livarna Maribor, TGA Kidričevo, Tovarna dušika Ruše, Cinkarna Celje in domačin Impol Slovenska Bistrica.
Po defileju, ki je bil ob 8. uri na nogometnem igrišču v Slovenski Bistrici, kjer so organizatorji pozdravili preko 300 športnikov in športnic in jim zaželeli mnogo uspehov in prijet-
Vrstni red II. skupine: 1. TGA Kidričevo, 2. Cinkarna, 3. Ruše.
Finale: Ravne : Kidričevo 0 : 3 Cinkarna : Mariborska livarna 2 : 0, Impol : Ruše 1 : 2.
Rezultati tekmovanja:
Ruše : Cinkarna 1 : 2, Železarna Jesenice : Cinkarna 2: 0, Impol : Ruše 0 : 2, Ruše : Železarna Jesenice 0 : 2, Impol : Cinkarna 0 : 2, Železarna Jesenice : Impol 2 : 0.
Končni vrstni red: 1. Železarna Jesenice, 2. Cinkarna Celje, 3. Tovarna dušika Ruše, 4. Impol Slovenska Bistrica.
STRELJANJE — mešana ekipa (4 člani in 2 članici).
Naši športniki pred pričetkom metalurških iger
Tudi nogometna ekipa je zasedla tretje mesto
Bistrica 887, 5. Mariborska livarna 884 in 6. Slovenske železarne Žična 685.
Številke v oklepaju pomenijo število doseženih krogov.
KEGLJANJE MOŠKI — borbene igre. Ekipa Cinkarne: Ve-ranič I., Horvat B., Gobec J., Grkovič B., Kolšek F., Kukovič R., Senger J., Šmon P.
Ekipni vrstni red:
1. Slovenske železarne Štore 497, 2. Tovarna dušika Ruše 481,
3.	Impol Slovenska Bistrica 473,
4.	Cinkarna Celje 472, 5. Mariborska livarna 466, 6. TGA Kidričevo 435.
KEGLJANJE ŽENSKE — Ekipa Cinkarne: Zupanc Vera, Rant Irena, Berk Marjana.
Ekipni vrstni red:
1. Tovarna dušika Ruše, 2. Slovenske železarne Štore 232, 3. Cinkarna Celje 221, 4. Impol Slovenska bistrica 184, 5. Mariborska livarna 155.
TRIM ŠTAFETA — mešano
V tej športno rekreacijski panogi je bilo določenih 16 nalog, katere so tekmovalke in tekmovalci morali dosledno opraviti vsak po dve, merjen čas od starta do cilja je določil vrstni red ekipi.
Ekipa Cinkarne: Pečnik Maks, Kukič Rado, Nikolič Milan, Rant
no bivanje v mestu pod Pohorjem, se je tekmovanje v petih disciplinah pričelo.
Naše podjetje so zastopali naslednji tekmovalci in tekmovalke, ki so v posameznih panogah dosegli naslednje rezultate:
MALI NOGOMET — Horvat, Nikolič M., Ivančevič, Kačičnik, Mijatovič, Pokelšek, Doberšek, Nikolič B., Perič.
Rezultati tekmovanja:
I. skupina: Impol : Mariborska livarna 1 : 2, Impol : Ravne 2 : 2, Ravne : Mariborska livarna 1 : 0.
Vrstni red I. skupine: 1. Ravne, 2. Mariborska livarna, 3. Impol.
II. Skupina: TGA Kidričevo : Ruše 1 : 0, Cinkarna : TGA Kidričevo 1 : 5, Ruše : Cinkarna 0 : 2.
Strelci so si »pristreljali« drugo mesto
Naše kegljavke so se uvrstile na tretje mesto
Končni vrstni red: 1. TGA Kidričevo, 2. Ravne, 3. Cinkarna, 4. Mariborska livarna, 5. Ruše in
6.	Impol.
Za ekipo Cinkarne so streljali: Krajnc Ivan, Kukovič Martin, Jonke Franc, Mraz Rudi, Jeram Marija in Cmager Cvetka.
Ekipni rezultati v streljanju:
Odbojkarice med igro
Ekipa TRIM-štafete je dosegla tretji najboljši čas
[ ODBOJKA ŽENSKE — ekipa L Tovarna dušika Ruše 955, Cinkarne: Kastelic, Zupanc, To- 2. Cinkarna Celje 912, 3. TGA Ki-'čaj, Rant, Ramšak, Kunej, Bevk. dričevo 895, 4. Impol Slovenska
Irena, Točaj Jožica, Horvat Bojan, Zupanc Vera in Senger Janez.
Vrstni red ekip: 1. Slovenske železarne Ravne, 2. Mariborska livarna, 3. Cinkarna Celje, 4. Impol Slovenska Bistrica, 5. Tovarna dušika Ruše.
Celotno tekmovanja se je točkovalo po panogah in je vsaka zmagovalna ekipa v določeni športni disciplini dobila 7 točk vsaka naslednja pa eno točko manj. Iz tega je sledil vrstni red v konkurenci skupne uvrstitve: 1. Združeno podjetje Slovenskih železarn 32 točk, 2. Tovarna dušika Ruše 27 točk, 3. Cinkarna Celje 25 točk, 4. Impol Slovenska Bistrica 17 točk, 5. Mariborska livarna 14 točk in 6. TGA Kidričevo 12 točk.
V splošno oceno smo z uvr-tnikov lahko zadovoljni in jim čestitamo. Same igre pa imajo razen tekmovalnega značaja še drug pomen, to je družabnost, izmenjava delovnih problemov in drugo.
Prav tako gre pohvala organizatorju, ki je ob pomoči lepega vremena igre izvedel brezhibno.
165 CINKARNARJEV KOLESARILO OKOLI CELJA
Letošnje kolesarske akcije, ki jo je organizirala Zveza za športno rekreacijo in oddih Celje pod geslom »Vsi na kolo za zdravo telo« se jo je udeležilo 4500 Celjanov.
V lepi, sončni nedelji, dne 18. jala kolesa, ki so že v zgodnji maja so motorna vozila zamen- jutranji uri krožila po celjskih
VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO. Letošnje kolesarske akcije se je udeležilo 165 cinkamarjev. Na enem izmed startnih mest pri mostu na otoku je startalo preko 1.500 kolesarjev iz Celja.
ulicah in hitela na štartna mesta.
Že ob 7. uri se je videlo, da bo zrušen lanski rekord in res enkrat večja udležba je pokazala, da so ljudje resnično zainteresirani za takšne in podobne akcije.
Dobra propaganda je naredila svoje tudi v našem podjetju, saj se je kolesarjenja udeležilo 165' cinkamarjev, od tega 29^ članic in 136 članov, katerih je bilo največ iz TOZD vzdrževanje 58, sledijo TOZD metalurgija 34, grafika 19, DSSS - transport 29, TOZD titanov dioksid 17 in TOZD kemija 6.
Razen značke in priznanja, ki ga je prejel vsak udeleženec, pa je organizator izžrebal tudi nekaj koles in tako je bil srečni dobitnik na Otoku tov. Rozman Franc.
Pred šestčlansko komisijo je Marija Avser izžrebala srečnega dobitnika pony kolesa — Franca Zalokarja
V podjetju pa smo izžrebali med vsemi našimi udeleženci še eno poni kolo, katerega srečni stitvijo naših športnih in špor-dobitnik je bil Zalokar Franc — vzdrževanje.
Polletni pregled rezultatov tekmovanja
Smučanje:
1. Vzdrževanje, 2. Grafika, 3. Titanov dioksid, 4. Kemija, 5. DSSS-transport Metalurgija ni sodelovala.
Šah:
1. Titanov dioksid, 2. Kemija, 3. Metalurgija, 4. Vzdrževanje, 5 .Grafika, 6. DSSS-transport.
Kegljanje:
1. DSSS-transport, 2. Ti-
med TOZD
tanov dioksid, 3. Kemija, 4. Vzdrževanje, 5. Metalurgija, 6. Grafika.
Mali nogomet:
1. Vzdrževanje, 2. Titanov dioksid, 3. Metalurgija, 4. DSSS-transport, 5. Grafika, 6. Kemija. Kolesarjenje:
1. Vzdrževanje, 2. Metalurgija, 3. Grafika, 4. DSSS-transport, 5. Titanov dioksid, 6. Kemija.
Plavalna sezona je letos zelo »uspešna«
Jože Senčar, dipl. ing. -
Predstavljamo vam, čeprav ga že vsi poznate, inženirja kemijske tehnologije, strokovnega sodelavca Servisne službe in kontrole v TOZD Grafika — Jožeta Senčarja.
Jože Senčar ni samo kemik ampak poleg dela v servisni službi in pri razreševanju reklamacij, se aktivno udejstvuje v športu. O svojih udejstvovanjih ne govori veliko. Odgovoril je le na zastavljena vprašanja:
Kaj meniš o športni rekreaciji v Cinkarni?
Je na visoki ravni; to še posebej potrujejo dobre udeležbe v množičnih akcijah, pohvale v časopisih. Tem bolj je hvale vredno, ker sedanji tempo živ-
mož športnega duha
Naš sobesednik ing. Jože Senčar
ljenja težko dovoljuje delovnemu človeku prosti čas za rekreacijo, ki pa je vsakomur koristna in skorajda nujno potrebna.
Kdaj si se začel intenzivno ukvarjati s športom?
S 13 leti sem se začel poditi po z lešem posutih, kasneje asfaltiranih igriščih mariborskega Branika.
Kateri športi so ti najbolj pri srcu in pri katerem si dosegel uspehe?
Vsi športi z žogo; uspehe oziroma bolj neuspehe pa sem dosegel v košarki, namiznem tenisu in nogometu.
Kaj pa hobiji?
Izrazitega hobija nimam. Lahko pa bi tudi tukaj omenil šport.
Zadnje vprašanje si postavi sam!
Na to zahtevo ni bilo ne vprašanja ne odgovora, kar priča o skromnosti predstavljenega sodelavca, tovariša, športnika, ki nikdar ni zadovoljen z doseženim, ki vsakodnevno razširja svoje splošno in še bolj strokovno znanje.
D. Podpečan
ČUT ZA OTROKA
(Nadaljevanje)
Ampak tako prefinjeno izkazovanje ljubezni ni vedno dovolj učinkovito, zlasti ne pri majhnih otrocih in včasih se človek sprašuje, ali ni premalo učinkovito tudi pri mladostnikih in odraslih. Zato si je tu pa tam treba vzeti čas in otroku ljubezen naravnost izpovedati, naprimer takole: »Uh, kako te imam rada! — Zlat fantek si! Ti si najboljša hčerka na vsem svetu!« Zapomnimo si, da je učinek največji, če dojema take izjave takrat, ko jih otrok z ničem ne izziva. Nemara je ena od idealnih prilik za take izjave takrat, ko se otrok spravlja spat.
Na lep način pokažemo otroku svojo ljubezen lahko tudi tako, da ga v njegovi navzočnosti hvalimo gostom, sorodnikom, ženi (možu). Po taki podredni poti lahko uspešno izražamo tudi druga čustva, pozabljati pa ne smemo na usodnost posrednega izražanja v negativnem smislu, to je na škodo, ki bi lahko nastala, če bi otroka v njegovi navzočnosti pred drugimi ljudmi podcenjevali ali zasmehovali.
Kaj pa starši, ki jim je nerodno ljubezen tako naravnost izpovedovati? Od prisiljenih izrazov ljubezni otrok nič nima. Ampak tudi iz te zagate pelje pot, in hoja po njej postane lahko prijetna navada. Če vam je nerodno otroku naravnost povedati, da ga imate radi, tedaj se navadite, da boste tu pa tam na listič papirja napisali nekaj nežnih besed, potem pa to sporočilce položite na kak kraj, ga bo lahko našel samo tisti, ki mu bo namenjeno. Če otrok še ne bo znal brati, naj mu vaše sporočilce prebere vaš mož (oziroma žena). Skoraj vsak roditelj se tu pa tam skoraj čisto razneži ob misli na svoje otroke. To se dogaja najrajši takrat, ko je roditelj sam, ker otroci že spijo ali so zunaj in njihovi prestopki že prehajajo v pozabo. Taki trenutki so kot nalašč za to, da roditelj napiše, kaj čuti zanje. Ni treba pisati dolgih ljubezenskih izlivov, zadostuje vrstica, dve.
Otroci bi morali biti deležni ljubezni obeh roditeljev
Če se strinjamo v tem, da je za razvoj normalne osebnosti slepa ljubezen neobhodno potrebna, se moramo vprašati, kdo naj to ljubezen otroku daje.
Najbolje bi bilo, da bi bila to oče in mati, ker ta dva lahko, če ravnata vsklajeno največ dasta. Ampak, če je družina nepopolna (ker je en roditelj že umrl ali se je ločil in nima s to družino nobenih stikov več), lahko tudi preostali roditelj sam daje vso potrebno ljubezen.
Če pa sta v družini navzoča oba roditelja, a ljubezen daje samo eden, tedaj je otrokova
ljubezen ogrožena. Res je, da imajo nekateri otroci srečo, da naletijo v srednji adoloscenci zunaj doma na ljudi, ki jim znajo dati vso potrebno ljubezen. Ampak na splošno velja, da moramo biti pripravljeni na težave, če izkazuje otroku ljubezen samo en roditelj, kljub temu da je navzoč tudi drugi. Zato se moramo čim prej pogovoriti s strokovnjakom.
Ljubezen pokažemo otroku tudi s tem, da branimo njegovo čast.
Težko je izkazati vedno nove in nove možnosti in prilike za to, da bi otroku pokazali svojo ljubezen. Prav vsak roditelj pa se večkrat znajde v kakem položaju, na katerega se je mogoče že prej pripraviti. Ta položaj zahteva od roditelja, da se izjavi o svoji ljubezni do otroka. Neprimerna izjava otroka prizadene medtem ko dobro premišljena izjava vezi med roditeljem in otrokom še bolj okrepi. Mislim na položaj, ki nastane takrat, ko nekdo tretji (ne drugi roditelj) otroka, ki je pri tem navzoč, pred roditeljem obtoži kakega postopka.
Na primer: soseda prižene Janezka k njegovi materi in od nje zahteva, naj ga kaznuje, češ da ji je iz objestnosti razbil okno. Ali pa v sobo prihiti Mihec, ki mu že iz nosu teče kri, in se pritoži: »Očka, očka, Mojca me je udarila po nosu, čeprav ji nisem nič naredil.« Mojca to od strani posluša.
Če roditelj na tako situacijo ni pripravljen, reagira po človeško: ker ga je strah, da se bosta Mihec in Mojca čisto spridila in ker ga jezi, da so njegova vzgojna prizadevanja po vsem videzu zaman, stopi naravnost v zastavljeno past ter obtoženca osramoti, tožitelju pa se prilizuje. Namesto, da bi izkoristil priložnost in otrokoma pokazal svojo ljubezen, pokaže enemu od njiju hudo sovraštvo. Kaj pa, če je obtoženi res kriv? Čisto vseeno, ker sploh ne gre za to. Tako roditeljevo ravnanje je škodljivo.
Izkušeni roditelj, ki je na tako situacijo pripravljen avtomatično zavrne obtožbo in se postavi za obtoženega otroka.
Zato reagira nekako takole: »Res je hudo tovarišica Kovač, da so vam razbili okno. Če je on to storil, gotovo ni nalašč. Temeljito se bom pogovorila z njim, ampak na štiri oči. Če se bo izkazalo, da smo mi krivi, bomo škodo seveda poravnali.« Posledice takega nastopa so: mati pokaže, da ima otroka rada in da mu stoji na strani; utrdi se otrokova vera v mater, s tem pa tudi trdnost družine.
Odvrnjena je nevarnost, da bi bil otrok po krivem obsojen, kar bi bila nepopravljiva napaka. Nihče ni ob svojo čast.
»Mihec, čakaj, najprej bova ustavila kri. Potem se bom na samem pogovorila z Mojco. Gotovo te ni udarila nalašč!« No-
bene prenagljene sodbe! Nobene nepremišljene sovražnosti do Mojce, čeprav bi bila videti u-pravičena. Naj bo otrok kriv ali nedolžen, roditelj v otrokovih očeh vedno nekaj izgubi, če nekam (ta nekdo je lahko tudi član družine!) pomaga oštevati svojega otroka.
Če se izkaže, da je otrok res kriv, tedaj je roditeljevo zadržano vedenje za otroka vsaj dokaz ljubezni in to ni malo! Če pa se — kar je pogosto absolutno tedaj zadržano vedenje obvaruje roditelja vseh neprijetnosti opravičevanja in popravljanja storjene krivice.
Opisana metoda za varovanje »otrokove časti« včasih ne bo
SPOŠTOVANI TOV. UREDNIK!
Ker sem se starostno upokojil, vas vljudno prosim, da objavite v našem časopisu »Cinkarna naslednjo zahvalo:
Ob mojem poslovilnem večeru v gostilni »Belej« na Bregu se vsem tovarišem, kateri so prispevali za prekrasno darilo, pri-
LOGIČEN OPIS
Denarnica je iz usnja lahko tudi iz skaja ali kakšne druge umetne mase. Denarnice iz usnja so dražje od onih iz kakršne koli umetne mase. Če pride denarnica v ženske roke .izgubi vsakršno vrednost.
NAJMOČNEJŠE OROŽJE
Če bi šle namesto moških v vojsko ženske, ne bi rabili atomskih bomb, ker so ženski jeziki dovolj strupeni.
prispevala k vaši še večji priljubljenosti pri sosedih, zato je prav, da že sedaj mislite na to. Skoraj za vsakega očeta in mater prej ali slej napoči trenutek resnice. Zato se že sedaj odločite, ali vam gre za to, da bi bili res vaši otroci deležni pravilne vzgoje, ali predvsem zato, da bi potolažili sosede. Odločitev o tem kakor tudi o vsem drugem prepuščamo vam. A jaz zase tudi ne vidim nobene izbire.
Ko se položaj razjasni, moramo otroka seveda primero poučiti zastran njegovega postopka, prizadeto osebo pa odškodovati, ampak vse to brez pretiravanja, tako da ne trpita ne naša ljubezen do otroka ne disciplina.
srčno zahvaljujem. Posebno se zahvaljujem tovarišu Francu Dečku za ves trud in za tople besede, ki mi jih je izrekel ob slovesu na dan 21. junija 1975.
Vsem skupaj lep pozdrav!
Vaš upokojenec
MALGAJ KARL Kemija I.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega očeta in soproga
FRANCA SMOLETA
se iskreno zahvaljujemo kolektivu Cinkarne, tiskarne, vsem sorodnikom in prijateljem, ki so nam v težki uri stali ob strani in z nami čustvovali. Hvala tudi za podarjene vence in cvetje.
Sinova in hčerki z družinami
CINKARNA — CELJE
Kadrovski sektor
Center za izobraževanje delavcev
V skladu s programom izobraževanja delavcev objavljamo
RAZPIS
za vpis izrednih slušateljev v šolskem letu 1975/76 v poklicno šolo kemijske stroke, in sicer:
a)	ŠIROKEGA PROFILA:
1.	KEMIJSKI LABORANT — 20 slušateljev,
2.	KEMIJSKI PROCESNICAR — 25 slušateljev;
b)	OZKEGA PROFILA:
1.	PRIPRAVLJALEC KEMIKALIJ — 25 slušateljev
Šolanje bo trajalo: za poklica širokega profila — dve leti, za poklic ozkega profila pa eno leto.
Pogoji za vpis slušateljev so:
a)	za poklica širokega profila:
L kandidati morajo imeti dokončanih osem razredov osnovne šole;
2.	zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica;
3.	starost do 40 let;
4.	najmanj dve leti delovne dobe v TOZD;
b)	za poklic ozkega profila:
L kandidati morajo imeti zaključenih najmanj šest razredov osnovne šole;
2.	zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica;
3.	starost do 40 let;
4.	najmanj eno leto delovne dobe v TOZD.
Kandidati za vpis v poklicno šolo morajo predložiti naslednje dokumente:
1.	zadnje šolsko spričevalo,
2.	izpisek iz rojstne matične knjige,
3.	prijavnico (obrazec 1,20 DZS),
4.	lastnoročno napisano prošnjo.
Pri vpisu v šolo za poklica širokega profila bodo imeli prednost tisti člani kolektiva, ki delajo na delovnih mestih, za katera se zahteva izobrazba za KV-delavca (1. in 2. skupinovodja, analitik 3, analitik 4 in laborant). Delavci, ki zasedajo omenjena delovna mesta, dokončali pa so samo šest razredov osemletke, se lahko vpišejo v šolo za poklica širokega profila šele, ko dokončajo uspešno šolanje za poklic ozkega profila.
Delavec, ki bo uspešno zaključil šolanje, bo prejel spričevalo o zaključeni poklicni šoli, ki bo imelo javno veljavo.
Prijave in navedene priloge pošljite do ponedeljka, dne 8. septembra 1975 na naslov: CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV, CINKARNA — CELJE, CELJE, KIDRIČEVA 19.
Nekompletnih in po razpisnem roku prispelih vlog ne bomo upoštevali.
Center za izobraževanje delavcev
Njegova parola je bila: »Samo pošteno dokler me ne ujamejo.. .a
Potrjeni
samoupravni
sporazumi
Centralni delavski svet je na svoji 2. redni seji dne 28. julija 1975 na podlagi sklepov, ki so jih sprejeli DS TOZD in DSSS na svojih sejah, sprejel in potrdil naslednje Samoupravne sporazume in dogovore.
1.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne ,interesne skupnosti za nafto in plin.
2.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne skupnosti za varstvo okolja v občini Celje.
3.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Samoupravne interesne Komunalne skupnosti za območje občine Celje.
4.	Samoupravni sporazum o medsebojnem sodelovanju med OZD Metalko Ljubljana in Cinkarno Celje.
5.	Družbeni dogovor za družbeno izobraževanje v občini Celje.
6.	Družbeni dogovor o enotnih osnovah kadrovske politike v občini Celje.
7.	Območni družbeni dogovor.
Nadalje je za OZD Cinkarno sprejel in potrdil naslednje sporazume:
1.	Samoupravni sporazum o varstvu pri delu in varstvu okolja TOZD v OZD Cinkarna Celje.
2.	Dopolnitve Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev Cinkarne.
-Vse navedene sporazume in dogovore od št. 1 do 7 je CDS potrdil načelno in brez kakšnih koli obveznosti.
Vse finančne obveznosti in višino dajatev, ki bodo verjetno sledile po sprejetju teh sporazumov in dogovorov, mora kolektiv, oziroma DS TOZD in DSSS ter CDS posebno obravnavati in potrjevati za vsak primer posebej.
Finančna služba se naproša, da pripravi poročilo, kako naše podjetje izpolnjuje obveznosti iz družbenih dogovorov in sporazumov, katere smo že sprejeli in potrdili.
Nadalje Centralni delavski svet meni, da se mora vsaka sprememba določil, ki jih vodstvo neke samoupravne interesne skupnosti napravi v nekem samoupravnem sporazumu, ol> vezno obravnavati in potrjevati tudi na DS TOZD oziroma CDS, seveda kolikor je ta sporazum tudi podpisan s strani TOZD ali OZD.
Predsednik CDS: MIRNIK Marjan, 1. r.
ZA RAZVEDRILO
POMLADITEV	HTV PREDPIS
Na delovnem sestanku je direktor govoril:	»Neizogibna^ je
kadrovska pomladitev v našem kolektivu.«
Nekje iz sredine je bilo slišati glas: »Se je že zopet naveličal tajnice?«
Moške hlače imajo lahko zadrgo ali gumbe nimajo pa opozorilne table: »Ne bom plačeval alimentov.«
NA SESTANKU
KADROVSKE
VESTI
V	mesecu maju 1975 so prišli v podjetje: šolar Tatjana, Macuh Olga. Slapnik Jaroslav. Tratnik Sonja, Rojnik Olga, Bobek Jožefa, Sekulič Mirko, Krklec Milan, Miljič Stevo, Tepež Zlatko, Tesič Milan, Brence Albin, Vogrinčič Franjo, Krušič Adolf, Bukšek Anton, Lendero Rafael, Purg Peter, Benko Franc, Buček Naton, Rogan Herman, Kaič Josip, Balen Zlatko. Bizjak Branko, Divkovič Franjo, Jankovič Dragiša, Patkanj Šandor, Lajlar Jože, Demetrovič Evgen, Komerički Karl.
Odšli iz podjetja:	Galopeni Ramiz,
Meškovič Hasim, Potera Rahman, Mirkovič Ranko, Denovnlk Ladislav, Marčič Zlata, Jeseničnik Marija, LJuJIČ Radoje, Stokič Milenka. Acman Frančiška, Stropnik Franc, Golob Jože, Zemliak Rudolf, MIJIč Stevo, Križanec Anton, Cep Jožef, Butolen Branko, Počivalšek Alojzij, Kolar Alojz, Pavič Milan, Kaič Josip, Tarabič Dušan, šupek Ivan, Kovačič Ivan, Kirič Alojz, Kološa Zoltan, Kos Drago, Gale Saufet Erik, Aze-mi Azem, Svet Florjan, Slomlč šemsudin. Borkovič Andelko, Polički Andelko, Matič Milovan.
Upokojen Je bil Bezgovšek Ludvik.
V	JLA je odšel Hrastnik Mihael.
— Tovariši, če ima še kdo kakšen problem naj ga iznese — je bodril direktor svoje delavce. — Jaz ga imam — je nekam boječe vstal delavec Filip. — Veste, žena me vara. — Ampak, tovariš, takšni problemi se ne rešujejo na sestankih! To je vaš osebni problem. — Že, že, tovariš direktor toda moja žena je vaša tajnica.
SREČNO ŽIVLJENJE
Življenje lahko traja tudi sto-petdeset let — lahko pa se konča pri petnajstih, če srečaš žensko.
EDINI IZHOD
Psiholog obupanemu klientu: »Predvsem nikar obupati in misliti na samomor! Raje se poročite.«
ciliMMii
Skandinavska križanka
•f
ŽILA
odvodnica
^VT.OZN.
(PRIŠTINE
' ^
AVT.OZN.
ROMUNIJE
ŠTIKALIŠČjE
DVEH
PLOSKEV
ČEBELJI
SAMEC
BEOTIJEC
MATI-ZEVS/ V GRŠKI MITOLOG.
AVT. OZN. BELGIJE
ROBERT (ljubkov. )
KEM, ZN.
ZA DUŠIK
JAKOST
MOČ
DRISTILO


iF'-
POLMER
VISOKO 0DLIKO = VANJE
Italij. j me zt reko PAD
Rastlina s fižolu pod. plodovi
NEZNANEC
VRSTA
SOLATE
REKA V AVSTRIJI
VISOK
HRIB
POLITIK
EBAN
Prebivalci
KOREJE
AVT.OZN.
ITALIJE
KROJAČKA
AVT.OZN.
BENETK
KEM ZN. ZA OGLJIK
NASE
MESTO
DEL
OBRAZA
SEKANJE
AVT. OZN. NEMČIJE
AVT.OZN.
DANSKE
HRVAŠKI
VEZNIK
VRSTA
PLESA
TUKAJ
RIMSKA 1
PREDLOG
21.ČRKA
[ABECEDE
RASIST
feMITH
IGRALNA
KARTA
Srednje
visok
ženski
glas
Slovenski
TEDNIK
KNJIGA Z ZEMLJE = VIDI
RDEČI
KRIŽ
Nabiralec
zdravil.
zelišča
arnike
ŽELEZOV
OKSID
ŽLAHTNI
PLIN
DEL
TEDNA
AVT. OZN. ŠVEDSKE
Prebivalec
našega
polotoka
JAPONSKI
TELOVADEC!
samoglas
TRUPLO (srbohrv.)
RIBJA
JAJČECA
HRVAŠKI
PETROL
VRSTA,
AMERIS.
TEREN.
VOZILA
GRŠKA
ČRKA
DUET
METER
NEMŠKI
PREDLOG
Vrsta avtom ob znamke OPEL
ZAČETEK
ABECEDE
Rana na želodcu
Največja ptica
OSEBNI
ZAIMEK
DVE ENAK ČRKI
Zgornje
okončine
VAŽNO
ŽIVILO
KEM.SIMB. za
RADON
AVT.OZN.
LJUBLJAME
TRENUTEK HIP
vrsta nevar poklica
AVT. OZN. (MURSKE SOBOTE
KOSITER
RIMSKA 50
AVT OZN. AVSTRIJE
veletok na zah.delu indijske
TUJE Ž. IME
IZVRŠNI
ODBOR
MALAJSKm
BLAZNOS
Vrsta alkot pijače
podceline
NOGOMET.
KLUB
KEM. ZN.
LAČftAN
18. ČRKA ABECED
INdijanskc bojna pltrofeja
VEZNIK
NIKOLA
TESLA
KISIK
SAMO = GLASNIK
TOVARNA V
CELJU
PRED PLAČILO
SLOVEN. OPERNA sopranisti^
(OTTA )
TUJE
ŽENSKO
IME
BREZ =
BOŽNIK,
POGAN
1000 Kg
OSEBA IZ BIBLIJE
E A ST
VRSTA
ŽITA
org.skupir s karbonil. skupino v molekuli
KRATICA ZA TEMPO
KEM. ZN. ZA BROM
REAUMUR
Organi za cija
Združenegc
DELA
MESTO OB SLOV. OBALI
Tuje moške ime ”
Vzklik na bikoborba!1
ADRIA iviopromd
PIJAČA STARIH Ki nvanhv
KEM. ZN. ZA
ŽVEPLO
MEDMET