OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER Commercial Printing of All Kinds VOL. XXXIV.—LETO XXXIV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 11, 1951 ŠTEVILKA (NUMBER) 241 JVOVf GROBOVI ^IKE MIHALlđ Po dolgi in mučni bolezni je Umrl včeraj zjutraj na svojemu domu Mike Mihalić, stanujoč na ^88 Addison Rd. Star je bil 59 ^6t, doma iz Karlovca na Hrvatskem, odkoder je prišel v Ame-''iko pred 39 leti. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 99 HBZ. Do-^ler je mogel delati, je bil upo-slen pri Cleveland Twist Drill Co. Zadnjih osem let ni delal. Tukaj zapušča soprogo Anno, dojeno Biličić, tri otroke: Mrs. Catherine Krizman, Mike in Pe-in osem vnukov. Pogreb se Vrši v četrtek zjutraj ob 9.30 iz pogrebnega zavoda A. Gr-in sinovi, 1053 E. 62 St., v Cerkev sv. Pavla in nato na pokopališče Calvary. ^ank yurkovich Nagloma je preminil v nedeljo Frank Yurkovich, star 60 stanujoč na 3098 W. 105 St. ^oma je bil iz Brod Moravic na hrvatskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1912. Bil je član »iruštva št. 306 HBZ v Pitts-burghu. Tukaj zapušča soprogo Mary, sinova Frank in Matthew, vnuke in sestro Mrs. Mary Mance \ Pitts5bnrghu, P^ Pogreb •> v četrtek zjutraj ob 9.30 uri ^ Golubovega pogrebnega zahoda, E. 47 St. in Superior Ave., pokopališče sv. Križa. GOSPODARSKI IZGLEDI ZA 1952 WASHINGTON, 10. decembra—"Poslovni dobri zgledi, ki so bili znak leta 1951, se bodo nadaljevali v letu 1951. Ni nobenega razloga, da bi se leto 1952 ne smatralo in pričakovalo kot dobro gospodarsko leto. Ameriški državljan se bo sončil na soncu visokega standarda življenja, kakoršnega še ni nihče do sedaj dosegel, seveda, če ne pride do splošne vojne," je mnenje trgovske zbornice Ze-dinjenih držav. Busch o ameriški Politiki Clevelandski profesor Henry filler Busch je karaktiriziral ^^eriško zunanjo politiko v kratkem; Nobena država ne more razvi-popolnoma odgovarjajoče zu-l^^tije politike v relativno kratkem času, ker se razmere v sve-stalno spreminjajo. Amerika nima odgovarjajoče ^^iiianje politike, si pa to gradi ^огак za korakom. Če še nismo ^"^išli do popolnoma nam odgo-^^rjajoče zunanje politike, je ^Zrok v tem, da smo ponovili po f^gi svetovni vojni napako iz to je da smo se razorožili, stati bi molčali močni, da se bi ^ko uprli vsakemu napadu in ^ko gradili mrežo zunanje politike. Leon Keysrling, ki je glavni gospodarski svetovalec vlade, je izjavil, da potrebuje Amerika zaokrožen in določen program, dober program gledte davkov, glede kredita, glede kontrole cen in mezd. Mi moramo ostati trdno na stališču kontrole dveh najvažnejših gospodarskih polj, namreč cen in mezd. Direktor DiSalle trdi, da je Amerika angažirana v največje napore, ki jih beleži v svoji mir-nodobski dobi in zgodovini. Da se pa odvrne inflacije, je treba prenašati gotove kontrole. Zastopnik vlad^ je najavil, da bo čutiti še nadalje pomanjkanje bistvenega obrambenega materiala v rabi privatnikov kot je: jeklo, baker in aluminum. Ne bo pa znižana avtomobilska produkcija in je označil to idejo kot višek neumnosti. Gospodarski strokovnjaki se pečajo s študijem gospodarskih razmer v zunanjem svetu. Če bo narastla živeža za 35^ do leta 1963, potem vprašanje prehrane prebivalstva sploh ne bo več obstojalo in bomo gledali na pomanjkanje hrane in na stradanje kot na stvar, ki spada v preteklost. JL»a se doseže ta cilj, je treba zvišati produkcijo živeža za 15% do leta 1958 in od '58 do '63 za nadaljnih 20%. Ta cilj ■ je lahko doseči, vlade pa morajo postaviti v svojem območju svoje posebne cilje in jih tudi izvesti. Pri tem stremljenju, da se zadosti pčpolni človeški potrebi po hrani, ne bo treba naložiti ameriškemu davkoplačevalcu nove davke. Amerika kot taka pa bo služila ostalim državam kot vir naprednega kmetijstva in bo lahko dala kmetijske strokovnjake in izkustva drugim državam na razpolago. USTANOVA CARNEGIE ZA VZGOJO NEW YORK, 10. decembra • To poslovno leto je potrošila ustanova Carnegie $6,435,944. Vodstvo ustanove poživlja ob tej priliki ameriške učilnice in šole, naj poiščejo med svojimi učenci take, ki se bodo bolj za nimali za cilje, za katere je bila ustanova organizirana. Tem idealistom v razis^tavanju znanosti bo šla ustanova Carnegie na roke. Zadnje poslovno leto je Izdala ustanova $300,000 za študij mednarodnih odnošajev, in $1,137,000 za študij današnjih socialnih vprašanj. AMERIŠKA LEDOLOMIL-CA IMATA SMOLO HAMBURG, 10. decembra — Sovjetska zveza je obljubila Ameriki, da ji bo vrnila dva le-dolomilca, ki sta bila posojena med zadnjo vojno. Te obljube se vlečejo kakor morska kača. Danes bi morala ledolomilca prispeti v Hamburg, kjer bi ju prevzele ameriške oblasti. V Severnem morju divja hud vihar, ki je prisilil, da se je vrnilo čez sto ladij nazaj v hamburško pristanišče. Amerikanci so prepričani, da bo to pot vihar v Severnem morju kriv, da Rusija ni vrnila ledolomilcev. NA POROKO S 14 LETOM, V SMRT S 111 LETI MAYSVILLE, Ky., 10. decembra—Najstarejša tukajšnja stanovalka, Mrs. Mary Brewer-Patterson, je umrla -v starosti 111 let. Ko ji je bilo 14 let, se je poročila prvič. V ostalem je bila poročena trikrat. Na starost se je znašla v hiralnici, kjer jo je tudi dočakala gmrt. ŽIVLJENJE IN ŽELJE NEMK BREZ MOŽ if. Mi smo največja, najmočnejša '2ava na svetu, kar pa nam ne aje pravice, da bi vsilili našo drugim državam. Mi mo-nadaljevati na poti, da jim ^agamo, da jim pošiljamo ®hnično pomoč in jim pokaže-P pota, kako razviti in izkori-lastne naravne zaklade. K . 'Чпа darila so privlačna „ Trgovina Norwood Appliance . 5\irniture na 6202 St. Clair У®- je založena z vsakovrstni-. ' hišnimi potrebščinami, radija in televizijskimi aparati, ^tere se kupcem dostavi še božičem. Ni lepšega trajne-јД darila, ki se ga vsa družina «ko veseli kot je kakšen tak Gdinet. Posebno pa boste raz-.^seliii mater, ženo ali dekle s , strojem, krasno ku J^jsko pečjo ali ledenico. Obiš-Su" Ш lastnik John vam bo radevolje razka-Po trgovini. , Theodore White slika položaj današnje nemške žene, ki se mora sama boriti za obstoj v glavnem v tehle slikah: Nemške žene imajo večino glasov pri volitvah, to pa zato, ker je na milijone Nemcev bilo pobitih v zadnji vojni. Ženske so ostale v večini. Ženske nočejo vojakov, ampak hočejo fante in može za sebe. Ko je šlo za vprašanje, ali naj se pridružijo Nemci zapadno-evropski obrambi, kateri naj dajo svojo moško moč na razpolago, se je 59% moških izjavilo za tako armado, ampak samo 36% žensk je bilo naklonjenih nemški soudeležbi pri zapadno-evropski obrambi. Voditeljice žena, razni politični, cerkveni in državni voditelji si belijo glave, kako rešiti nemško žensko vprašanje. Ženske in dekleta se za vse predloge, ki jih dajejo ti voditelji ne brigajo in kratko odgovarjajo: Hočemo fante in može za sebe, ne pa vojake. Svoje žensko poslanstvo razlagajo na splošno sledeče: Narava zahteva svoje pravice, te pravice pa, da postane ženska mati Vprašanje, ali poročena ali neporočena, ni končno bistveno. Pred vojno je bilo 5,% nemških otrok rojenih izven zakona. Zadnje leto je teh otrok že 9%. Ženske so hotele uvesti začasne zakone, celo mnogožen-stvo. Tudi ustanovitev posebne nemške ženske politične stranke. Ti poskusi so v glavnem propadli. Amerikanci v Nemčiji so poslali na pomoč svoje strokovna-kinje, ki so skušale presaditi ameriške ženske organizacije na nemška tla. Predvsem so svetovali, naj se bavijo nemške žene s krajevno politiko. Po vseh znakih sodeč tudi ta ameriški poskus ni uspel. Nemška žena čuti še vedno, kar je čutila v svoji zgodovini in razvoju. Hoče imeti otroke, hoče se brigati za kuhinjo in za cerkev. Vse drugo prepušča možu, ki naj bo in naj ostane gospodar. Komunisti v vzhodni Nemčiji izkoriščajo to duhovno in materialno bedo nemške žene in jo uporabljajo za propagando za mir, seveda komunističen, čeprav je komunizem nemški ženi odvraten. PREISKUŠNJO SO PRESTALI—Z ODLIKO LIMA, O., 10. decembra —V tem mestu so se pripravljali na obrambo proti zračnim napadom. Bomba, ki naj bi dala znamenje, da se bliža zračni napad, je razmesarila stražnika, ki se bori s smrtjo. Bolniški voz, ki naj bi predstavljal stanje nevarnosti in bil na razpolago prebivalstvu, ki potrebuje pomoči, se je pri vajah zaletel v tri avtomobile, šest oseb je moralo v bolnico in je njihovo stanje kritično. Druga bomba, ki naj bi dala znamenje novega zračnega napada, je eksplodirala prekmalu in ranila drugega stražnika v obraz. Nadaljne prireditve in vaje za obrambo proti zračnim napadom so bile—odpovedane. Egipt prekine odnose z Anglijo? CARIO, Egipt, 10. decembra— Egiptsko zunanje ministrstvo je naznanilo, da se vlada peča s vprašanjem, da prekine z Veliko Britanijo svoje diplomatske odnosa je. To bi značilo spričo sedanjih sovražnosti med Egiptom in Veliko Britanijo, da se nahaja Egipt z Veliko Britanijo v vojnem stanju. Napetost med Egiptom in Ve-: liko Britanijo se je povečala, ko so Angleži porušili egiptsko vas, ki je bila na poti strateški cesti, katero gradijo Angleži. Egiptska vlada na svoji današnji seji še ni sprejela končnega sklepa v tem smislu, da bi zavzela napram Veliki Britaniji definitivno stališče. Ob Sueškem kanalu se nadaljujejo spopadi, ki zahtevajo mrtve in ranjene. Egiptska vlada je naročila policiji, naj prepreči gradnjo britanske strateško vojne ceste, kakor tudi porušitev hiš. To povelje se ni moglo izvršiti, ker so se zoperstavili egiptski policiji močni britanski vojni oddelki. Amerika naj posreduje Egiptski zunanji minicster Mohamed Šalah L. Din Pasha je izjavil, da bi morale Zedinjene države dati Britancem nasvet, naj gredo iz Egipta. Minister je na-glasil, da bodo napetost in spopade v Egiptu izkoristili komunistični propagandisti in da si je Amerika dobro v svesti, da ta nevarnost obstoja. BOŽIČNA POŠTA ZA KOREJO TOKIO, 10. decembra — Na milijone božičnih pošiljk in čestitk, vse skupaj v teži 55,000 funtov so prenesli iz Toki j a z letali na Korejo. Ta božična pošta je namenjena vojakom 13 držav, ki se bojujejo na Koreji. Ali bo božič na Koreji že v miru praznovan, ali pa bodo poslana voščila le pobožna nada, je zaenkrat negotovo. Letna seja lovcev Nocoj ob 8. uri se vrši letna seja Euclid Rifle and Hunting kluba v Slovenskem domu na Holmes Ave. Volilo se bo odbor in ukrepalo o drugih važnih zadevah. Prosi se vse člane-lovce, da se gotovo udeležijo. Novi uradniki Društvo Združeni bratje, št. 26 SNPJ je izvolilo na svoji letni seji sledeče uradnike za leto 1952: Joseph Godec, predsednik; John Krebely, podpredsednik; Peter Ster, 19302 Arrowhead Ave., KE 1-5773, tajnik; John Bohinc, zapisnikar; nad zorniki: John Kikol, John Zaman in John Krebely. Seje se vrse vsako prvo soboto v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Kritika ameriškega letalstva; Kitajci imajo dobra letala Nemci prvič pred Združenimi narodi PARIZ, 10. decembra — Danes so nastopili nemški delegat-je prvič pred političnim odborom Združenih narodov. Vzhodna Nemčija, ki je pod Sovjetsko oblastjo, je poslala delegacijo štirih članov. Delegacija je bila sprejeta s posebnim povdarkom od strani komunističnega bloka; na letališču, kjer je pristalo letalo z nemško delegacijo, so bili navzoči sovjetski zunanji minister Višinski in predstavniki Poljske, Češkoslovaške, Romunije in Madžarske. Zaslišanje nemške delegacije pred političnim odborom Združenih narodov je imelo namen ugotoviti ali je mogoče izvesti v Nemčiji, tako v zapadni, kakor vzhodni, splošne volitve pod nadzorstvom Združenih narodov. Za ta predlog in pobudo seje izjavila zapadno-nemška delegacija, proti pa delegacija vzhodne Nemčije, češ da je predlog nesmiseln in pomeni vmešavanje v notranje nemške zadeve. Vodja nemških komunistov Ulbricht je dejal, da si želijo Nemci zedinjeno Nemčijo in to takoj, ne pa šele po letih, ko bi posebna komisija Združenih narodov vršila dolgotrajne preiskave. Nemška delegacija se je pojavila prvič pred forumom Združenih narodov. Dočim so imeli zapadni Nemci gotove stike s krogi Združenih narodov posamično že preje, so nastopili vzhodno-nemški k o mu n i s t i sploh prvič v dotiku s predstavniki nekomunističnega sveta. Nemčija se konsoliduje Zapadna Nemčija, ki sestoji iz 11 zveznih držav, bo zmanjšala to število na devet. Tri sestavne državice, Wuertenberg, Baden in Hohenzollern, so sklenile, da se združijo v eno. Ta nova država bo imela 6,593,000 prebivalstva. Glavno mesto bo Stuttgart. Volilci so se z veliko večino izjavili za to združitev. Nebo na Koreji kontroliramo ' Sovražnik na Koreji ima možnost, da pojača svoj pritisk na korejsko borbo s pomočjo letal. To se je v zadnjih mesecih tudi MLADINSKI ZBOR ZOPET ŽEL LEP USPEH Kakor smo že včeraj poročali, je Mladinski pevski zbor Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. v nedeljo podal svoj koncert, ki je privabil nepričakovano lepo število posetnikov. Vspored se je otvoril okrog 3.30 •ure popoldne, ko je zbor prav dobro zapel ameriško himno Star Spangled Banner. Sledila je pesem "Vigred," katero so mali pevci zapeli v spomin pokojnemu pisatelju Louis Adamiču, in ki je ganilo slehernega. Dobro so zapeli tudi "Pesem ameriške mladine" in "Jesen." V dvospevu sta zapela Johnny Grabner in Richard Tomšič, in sicer "Ko sem k njej prišel" in "Moj očka so rekli." Ta dva pevca se bosta lahko postavila pri ca se bosta lahko povzpela pri naših zborih, če bosta nadaljevala. Imata dobre glasove. Johnny bo gotovo sledil svojemu očetu, ki 5e dober pevec pri Slovanu, poleg tega pa tudi izvrsten godec, Richie pa se že dalj časa zanima za petje in godbo ter s svojim bratom in Johnny Pavli imajo svojo godbo. Kvartet: Lillian Šter, Carol Kožel, Jeanette Barton in Richard Tomšič je zapel "Po Savci, po Dravci," in dobro so jo ure-zali, čeprav od začetka malo boječe, bili pa so bolj živahni v pesmi "Moj očka ima konj'čka dva." "Rdeči nagelj" in "Pesem o žili" je zapel zbor. Peli so lepo in ubrano in posebno slednja pesem je občinstvu ugajala. Margaret Bučar je na klavirju zaigrala lepe božične pesmice. Je dobra pianistka za svoja leta in če se bo vadila, bo nekoč dobra spremljevalka pevcem. Cecilia Valenčič je v pesmi "Pod oknom" tako ugajala, da jo je morala ponoviti. Ima resnično lep glas in dober nastop. Zatem je zopet nastopila v duetu z Jeanette Barton, s. katero ste zapeli "Pod mojem okencem" in "Trtica mila." To ste med najboljšimi pevkami, ki jih zbor ima in njuni glasovi se izborno ujemajo. Pojeti iz srca in lahko, da ju je veselje poslušati, zato pa sta želi tak aplavz, da sta morali ponovno zapeti. Zbor je zatem zaključil prvi del programa s pesmicami "Slovo od domovine," "Naš maček" (v tej pesmi je Richard Tomšič pel solo), "Kdor hoče zavber bi-(Dalje na 2. strani) VOJAŠKE OBLASTI DAJEJO ODGOVOR NA DANA VPRAŠANJA WASHINGTON, 10. decembra—Vojna na Koreji se bojuje z letali, ki so bila na razpolago ali naročena, ko so se že začele sovražnosti. Sovrežnik na Koreji ima več letal, kakor jih moremo staviti v akcijo in ta letala so najmanj tako dobra, kakor naša lastna. Ta odgovor in pojasnilo je dal predstavnik ameriške zračne sile na razna vprašanja stavljena na ameriško obrambo. Letalski oddelek je moral odgovoriti na vprašanje: Ali je res, da je sovražnik na Koreji v letalstvu nadmočen, da se ta nad-moč ijokaže v vsaki zračni bitki in da znaša včasih štiri sovražna proti enemu našemu letalu? Kako je to, da stavi sovražnik v borbo večje število letal kot smo v stanu storiti mi, čeprav imamo ogromno produktivno možnost in čeprav smo odobrili ogromne kredite za oborožitve? In kako je to, da zmagamo v spopadih, zbijemo na tla komunistična letala, sami pa utrpimo le male izgube? Zastopnik ameriškega letalstva je potrdil, da je sovražnik na Koreji nadmočen v letalstvu. Kar se tiče njihove kvalitete, se ji mora priznati, da se lahko kosa z našo lastno. Koliko je točno ameriškega letalstva v akcijah na Koreji, ni mogoče predati javnosti, to pa iz razumljivih varnostnih razlogov. Lahko se trdi, da razpolagajo kitajski komunisti na Koreji s kakimi 1,400 letali, dočim mi na Koreji okrog 800 letal, med temi tri četrtine lovcev, ostali pa so bombniki. Povečanje števila ameriških letal se nahaja v razvoju. Niti prva naročila še niso izvršena. Nadalje ni mogoče poslati na Korejo neomejeno število letal, ker moramo imeti doma zadostno število teh letal, neglede na to, da jih rabimo tudi drugod po svetu. zgodilo. Toda vkljub temu je Amerika obdržala kontrolo nad korejskim nebom. Kar se tiče poročil iz Koreje, ki vedo povedati o številu uničenih sovražnih letal, se je treba vprašati ali so ta poročila poslana na uradni statistiki, ali pa ne. Če so na uradni, potem držijo. Vsako ameriško letalo je opremljeno tudi s fotografskimi aparati in se more verjeti pilotu, če trdi, da je zrušil kako letalo, le če more to dokazati s fotografskim posnetkom, da je letalo eksplodiralo v zraku ali pa da gori na tleh. Fotografski aparati so kvalitetni in zanesljivi. Pokažejo tako na napake, kakć* tudi na uspehe posameznih pilotov. Večina ameriških uspehov v zraku gre na račun Kitajcev, ki nimajo veščih in dobrih strelcev. DVA SREČNEŽA V AMERIKI . Tednik "Twin State News Times" objavlja, da je odkril dva najsrečnejša moža v Ameriki. To sta 80 letnika Joe Wheeler in Orrin Rollins, ki stanujeta v bližini Swiftwater. Zakaj sta Srečna? Pravita, da zato, ker nista nikdar imela in nimata potrebe po današnjem luksuzu kot so radio, telefon, psi in ženske! Resno bolan V Mestni bolnišnici se nahaja poznani Mike Jalovec iz 16313 Parkgrove Ave. Podvrgel se je eni operaci in sedaj čaka na drugo operacijo, čim bodo zdravniki uvideli, da je pripravljen zanjo. Zdravniki so sporočili, da bo potreboval kri in njegov brat John Jalovec iz Geneva, Ohio, prosi prijatelje in znance, da bi mu priskočili na pomoč v njegovi potrebi za kri. Bolniku želimo, da bi se mu ljubo zdravje kmalu zopet povrnilo! Trgovina odprta ob večerih Frank Bela jeva trgovina z moško in deško opravo na 6205 St. Clair Ave. bo v ugodnost svojih odjemalcev odprta odslej pa do božiča vsak večer do ,8. ure razven ob sredah. Gotovo si boste tu lahko izbrali primerno darilo za moža, očeta ali sina. Važna seja Važna seja v zvezi z 25-letnico Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. se vrŠi v sredo, 12. decembra ob 8. uri zvečer v uradu tajnika. Prosi se vse članice "ženskega odseka SDD," vse spremljevalke (hostesses) in strežnice, ki so obljubile delati pri banketu, da se te seje udeleže, ker so nujne zadeve za rešiti. Letna seja Jutri zvečer ob 7.30 uri se vrši letna seja društva sv, Ane, št. 4 SDZ v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Članice so pro-šene, da se udeleže v polnem številu, ker bodo volitve na dnevnem redu. Po seji bo prosta zabava. STRAN 2 ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) ENAKOPRAVNOST ITor Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) _$8.50 _ 5.00 _ 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 - 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 Petindvajse+letnica Slov. delavskega doma in njegova zgodovina Napisal Vinko Coff, tajnik SDD. RUSIJA NE GRE V VOJNO (2) Varnost državnih meja je bistvena zahteva za miren notranji razvoj vsake države. Pokazali smo že na Britansko otočje, ki je imelo samo eno mejo-^morje in je ta položaj pomagal Veliki Britaniji do njenega silovitega imperialnega razvoja. Gledano s te plati na zunanjo politiko Sovjetske zveze, nam bo marsikaj razumljivo, kar bi sicer stalo pred našimi očmi kot uganka. Še to! V življenju držav je tudi neka značilnost, ki se vleče kakor rdeča nit in ki kaže na osnovne tendence nekega naroda. » S tega stališča vzeto je treba Sovjetsko zvezo razumeti in če jo hočemo razumeti od njenega postanka do danes, vidimo v njeni zunanji politiki rdečo nit—zunanja vaiyost, da bo radi režima notranje mirna. Po prvi svetovni vojni se je znašla Sovjetska zveza na svojih zapad-nih mejah v sledečem položaju: Poljska ji je ugrabila ozemlje, naseljeno po Ukrajincih, ki so šli v milijone. Romunija ji je vzela Bukovino in Besarabijo, kjer je tudi slovanski živelj. Na jugu je čepel Turek, ki je tudi Sovje-tom, kakor preje carjem, branil dostop iz Črnega v Sredozemsko morje skozi morske ožine Bospora in Dardanel. Na vzhodnolseverni strani so nastale tri samostojne baltske države. Nasproti bivšemu glavnemu mestu carske Rusije, Petrogradu, sedanjemu Leningradu, je stala samostojna finska država. Leningrad, čeprav je imel skoraj pred nosom vojno luko Kronstadt, je bil z vojno-strateškega vidika odprto mesto in brez obrambe od prednje strani. V tej luči je jasna tudi sovjetska politika neposredno pred zadnjo svetovno vojno. Čitatelji Enakopravnosti se gotovo spomnijo na nacistično-sovjetsko pogodbo o nena-padanju in medsebojni vzajemni pomoči. Torej: Stalin, komunist v Moskvi, in Hitler, nacist v Berlinu, skleneta v teh odločilnih dneh človeške zgodovine medsebojno pogodbo, da ne bosta drug drugega napadla, ampak obratno, da si bosta delila medsebojno pomoč! Nacist Hitler, ki je napovedal smrtni boj ne samo domačemu komunizmu, ampak komunizmu sploh. Hitler, ki je bil v prvi vrsti smrtni sovražnik slovanske rase in ki je povzdigoval v nebo nemško nordijsko raso, o kateri je brez nadaljnega trdil, da je usojena za vodstvo sveta in da ji morajo druge narodnosti kot podrejene samo služiti! Hitler ni skrival ne v knjigi "Mein Kamf" in ne v svojih političnih izjavah, da je za Nemčijo potrebna žitorodna Ukrajina, biser Sovjetske zveze, ki se mora odtrgati od Rusije. Ta in tak Hitler je sklenil prijateljsko in obrambeno pogodbo s centralo svetovnega komunizma Moskvo! In obratno! Stalin in Molotov podpišeta to pogodbo, čeprav jima je bilo dobro znano, kaj Hitler v resnici namerava s svojo evropsko, predvsem pa z vzhodno poHtiko. In vendar je prišlo do te pogodbe in to preje, predno je Hitler navalil na Poljsko. 23. avgusta 1939 sta sklenili Nemčija in Sovjetska zveza pogodbo o nenapadanju. Pogodba je stopila v veljavo takoj in je bila predvidena za 10 let. Določevala je, da se ne bo nobena od pogodbenih strank zatekla k vojni druga proti drugi, da ne bo nobena pćdpirala kake tretje sile, če bi ta tretja sila eno od pogodbenih strank napadla; da se bosta Nemčija in Sovjetska zveza v bodoče popreje posvetovali, predno bi v skupnem interesu storili kak korak v zunanji politiki. Nobena ne bo šla v zvezo z državo, ki je imela ali bi imela sovražne namene zoper Nemčijo ali Sovjetsko zvezo. Tej formalni pogodbi sta Berlin in Moskva dodali še tajni protokol, po katerem se je zapadna Evropa delila med nemško in rusko interesno sfero. Pravimo, da kaka novica udari kakor strela z jasnega neba. Pravimo tudi, da se je nekaj zgodilo, kakor da bi planil jastreb iz nebesnih višin na nedolžna piščeta na dvorišču. In vendar ta pogodba ni bila niti strela z jasnega neba, niti nekaj nerazumljivega, še manj pa nelogičnega. Razlaga je bila politično vzeto za tisti čas čisto enostavna. Hitler je vedel, da bo obračunal s Poljsko, da pa ima potem na vratu oborožene sile na Zapadu—Francijo in Veliko Britanijo, Francijo, ki je imela mogočno kopno obrambeno Maginotovo linijo. Veliko Britanijo, ki je imela mogočno trgovsko in vojno ladjevje. Če naj z bliskovito vojno obračuna z Zapadom in s Poljsko, kakor si je domišljal, in kar se je tudi zgodilo, potem mora imeti na Vzhodu zavarovan svoj hrbet. V razlaganju te miselnosti, ki je bila takrat za Hitlerja objektivna, je imel Hitler popolnoma prav. Sovjetska zveza na drugi strani je gledala na konsolidacijo svojih ogromnih vzhodnih meja. Zopet je buk-niJo na dan vprašanje trenotne praktične politike, toda v tej praktični politiki je imelo prvo vlogo vprašanje kon-soHdacije sovjetskega vzhoda do zunanjega sveta. Kakor na prvi pogled zamotan, je bil račun v svojem jedru popolnoma enostaven. L. (Nadaljevanje) V nedeljo, 2. januarja 1927 ob 2. uri se je nadaljevalo s sporedom programa, na katerem so sodelovali: godba Bled, Mladinski orkester, pod vodstvom Louisa Uleta, mladinska godba, pod vodstvo John Ivanuscha, pel je mešan zbor Cvet, solisti-nja Miss Jeanette Perdan, na piano jo je spremljal dr. William J. Lausche; umetni ples A. Pre-sterl, mešan pevski zbor Zvon, orkester Verovšek, duet F. Gornik in C. Walter, saksofon in piano duet F. McNab in S. Bališ, solo M. Ivanusch, zbor Zarja, violin in piano S. Milavec in Miss Germ, kvartet Jadrana: F. Ces-nik-Gorše, Štefi Tolar, F. Gubane in Vid Jančič; duet Cesni-kove sestre; Havajska godba trio pod vodstvom John Knifica; kvartet Frank Stanovnik, Leo Jenko, Frank Gubane in Vid Jančič; nastop zbora Jadran. Sledilo je 10 minut odmora. Nadaljevanje programa s sledečo vsebino: solo J. Milavec; duet J. Milavec in L. Belle; umetni ples E. Fabian; trio Ursula, Karl in Nace Rotar; skupni nastop zborov Jadran in Zarja; kvartet M. Podboy, J. Petrič, L. Pegel in F. Stanonik; piano solo R. Piškur; umetni ples E. Kastelic; piano solo S. Bališ; nastop zbora Edinost; solo L. Belle; duet Miss Gabrenja in Miss Zalćkar; moški zbor Jadran; Havajski trio J. Knific in sinova; umetni ples Miss Bu-kovnik. Pregled tega programa je tudi del naših kulturnih delovanj, več izmed onih, ki so sodelovali na tem programu, je že v grobu in mlada dekleta so danes že žene in tedaj fantje v polnem cvetju mladosti, že priletniki. Tega dne zvečef pa je dramsko društvo Verovšek podalo igro "Testament" pod vodstvom G. Kabaya. V vlogah so nastopili: Anton Dolinar, Ana Bašel, Joseph Birk, o Je Presterl, Eva Coff, Joe Pezdirc, Rozi Bukov-nik, Frank Česen, Vinko Coff, John Popetnik, Louis Volk, Peter Šter, Andy Božič, Joe Godec, Vinko Godina, Louis Furlan, Henrik Prince, John Sorz, Jerica Božič, Andy Pirih, Andy Vi-čič, Leo Grajzar, Thom Ahey, Štefan Barton, Maks Mihelič, Frank Oblak, Adolf Golčar, Alojz Mankac, Mary Blumel, Mary Bališ, Louise Gubane, Olga Hrvat, Josephine Jerše, Ivanka Milavec in Julija Globočnik. Danes ob 25-letnici otvoritve Slovenskega delavskega doma bi bilo nepravilno, da bi pozabili imena kot so: Marian Urbančič, Gustav Kabay, Janko N. Rogelj, John Rožance, Louis F. Truger, Joe F. Durn, Anton J. Terbovec in Jack Tomšič. Oni so bili oglaševalni ddavci za slavnostno otvoritev. Danes, po 25 letih je Slovenski delavski dom brez dolga, vsi stroški za stavbo, zemljišče in opremo so bili plačani; zemljišča $25,000, originalna stavba $86,-740.47, dozidek k sedanji točilnici $6,200, kegljišče (stavba) $28,754.95, dozidava oskrbniko-vega stanovanja in zdraviliški urad $20,852.21 (razna oprema in pohištvo $42,850.61, da seštejemo navedene številke, dobimo vsoto $210,398.24, katera predstavlja izdatke premoženja v nepremičninah podjetja Slovenski delavski dom, kateri je in-korporiran kot korporacija "for none profit" potom postav države Ohio. Slovenski delavski dom je do danes odgovarjal ciljem in namenom, katere os mu postavili njegovi pionirji. %e vsa leta obstoja imajo njegove kulturne organizacije brezplačno na razpolago dvorano za vaje za kulturne prireditve. Med temi so: pevski zbor Jadran, dramsko št. 1 so v vseh teh letih svojega obstoja delovale za korist SDD. V slučaju stavk imajo delavske unije na razpolago brezplačno prostore SDD za svoje unijske aktivnosti. Na Silvestrov večer se bo vršilo slavnostno praznovanje 25-letnice Slovenskega delavskega doma. V ta namen je direktorij aranžiral sledeči program: ser-viranje banketee večerje ob 6. ure zvečer naprej; med večerjo bo imel kratek pozdravni nagovor predsednik Slovenskega delavskega doma Matt Petrovič; Ameriško himno bo pela Miss Florence Unetič v slovenski narodni noši, nato prevzame vodstvo programa John Lokar ml. Sledi predstavitev sedanjega direktorija, nastopi zastopnik mesta Clevelanda Mr. John A. Fakult, councilman 32. warde; nastopita moški in ženski kvartet Jadran, predstavitev zastopnikov Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., Sloven skega doma na Holmes Ave. Ameriško-jugoslovanskega centra na Recher Ave. ter Slovenskega doma na West Parku Miss Florence Unetič poda tri pesmi v narodni noši. Predstavitev predstavnikov glavnega odbora Slovenske narodne podporne jednote. Slovenske dobrodelne zveze n Ameri ške bratske zveze; nastop pevskega zbora Jadran v folklornem prizoru "Svatje," s svojo godbo in plesom ter petjem, celotni zbor bo v slovenskih narodnih nošah. Po tem delu pro grama sledi prosta novoletna zabava in ples v obeh dvoranah. Poleg že imenovanih društev, katera so bila pionirji Slovenskega delavskega doma, so danes še sledeča društva člani kor-poracije: Mladinski pevski zbor Srugglers, št.' 614 SNPJ, Betsy Ross, št. 186 ABZ; Washington št. 32 ZSZ, Loyalites, št. 590 SNPJ; Modern Crusaders, št 45 SDZ; Slovenska zadružna zveza; Utopians, št. 604 SNPJ podružnica št. 41 S2Z; Svoboda št. 748 SNPJ; krožek št. 1, Pro gresivne Slovenke; Kras, št. 8 SDZ; Glavni odbor Progresiv nih Slovenk, Ženski odsek Slo venske zadruge; Clevelandska federacija SNPJ; I.W.O., št 4276; SNPJ atletična liga. Com rades, št. 586 SNPJ, podružnica 48 SANS; St. Clair Rifle anc Hunting klub; Ženski odsek SNPJ farme, in časopis Enako pravnost, kateri tudi zasluži pri Л auopji a^jdpo BZ aCuBuz zvezi z aktivnostmi in priredi tvami društev in organizacij i sedežem v Slovenskem delavskem domu. Da bodo vsi posetniki na Sil vestrov večer uljudno sprejeti in postreženi, so izprijaznosti sprejele delo: Mrs. George Ma rolt, Mary Zaje, Mary Lampe Jennie Prime, Betty Sorz, Eva Coff, Anna Cergolj, Stefi Tolar Frances Gorse, Rosa Sanabor Berta Dovgan, Anna Straus Theresa Gorjanc, Agnes Stefan-čič, Frances Zorman, Jennie Skerl, Miss - Zofi Kapel, Ruth Vidrič, Irene Vidrič, Mariann Tolar, Pete Brodnik, Frances Godnavec, Wilma Glazar, Lore ta Lampe, Eleanor Lourič in Dolores Kaferle. Te žeen in dekleta vidite kot aktivistinje pri zboru Jadran, SNPJ farmi, Progresivnih Slovenkah in splošnih prireditvah naših podpornih in kulturnih organizacijah. Posebnost ta večer pa bo, da bodo vse te delavke oblečene v slovenskih narodnih nošah, kar bo napravilo prestro sliko za filmiranje. Pred več kot 25 leti leti (kot še danes) je bila organizacija poznana pod imenom "ženski odsek SDD." Ta odsek je bil ustanovljen 18. oktobra 1923 in zapisnikarica; Mary Vičič, bla-gajničarka. Organizacija je bila organizirana v korist Slovenskega delavskega doma za nabavo kuhinjske opreme itd. V odboru v dnevih otvoritve Doma pa so bile članice; Mrs. Jennie Lampe, predsednica; Mrs. Blaž Godec, tajnica in zapisnikarica; ona je tudi naredila krasno blazino, na kateri se je nosilo "otvoritveni ključ SDD," ter Josephine Pod-boy, blagajničarka. Člani direktorija leta 1927 so bili: John Rožance, predsednik; Valentin Pore, podpredsednik; Louis Pegelj, finančni tajnik; Frank Oblak, korespondenčni tajnik; John Gorjanc, zapisnikar; Vid Jančič, blagajnik; v nadzornem odboru: Joseph Presterl, Valentin Pire in Mrs. Elizabeth Matko; v stavbinskem in gospodarskem odboru: Anton Rupnik, predsednik; John Gorjanc, Mike Podboy, John Hrvat in Anton Dolgan; v publicij-' skem odboru: Joseph F. Durn, predsednik, Elizabeth Matko, tajnica; Louis Pengel, Frank Oblak in Gustav Kabay; ostali direktorji: Frank Strehovec, Frank Mihelič, John Lokar st., John Habe, Frank Fende, Mrs. Jennie Lampe in Mrs. Mary Ri-javec. Ti možje, člani direktorija, so imeli ogromnega dela z zidavo in otvoritvijo Slovenskega narodnega doma; nekateri izmed teh so že v grobu, ostali so še med nami. Danes ob 25-letnici jim kličemo: zdravo in vam naš poklon za vaše pionirsko delo. Sedanji direktorij SDD pa je: Matt Petrovič, predsednik; John Zaje, podpredsednik; Vincent Coff, tajnik; Louis Levstik, blagajnik; Ludvik Sanabor, zapisnikar; nadzorni odbor: Walter C. Lampe, predsednik; Tony Prime, in Frank Frank Bittenc ter v gospodarskem odboru: George Marolt, predsednik; Joe Godec in Frank Završnik, ostali direktorji: Theodore Laurič, Tony Novak, Louis Smrdel, Frank Ipavec. Direktorij Slovenskega delavskega doma vabi vas, posetite to Silvestrovo novoletno zabavo in praznovanje 25-letnice njegovega obstoja. Zdravo in srečno novo leto vam želimo! (KONEC) S predstave "Ekvinokcija" Janko N. Rogelj je ob zaključku nedeljsko predstave dramskega društva "Ivan Cankar" govoril takole: Z uprizoritvijo pretresljive drame "Ekvinokcij" želi dramski zbor "Ivan Cankar" posvetiti nocojšnji večer v počastitev naše dobre in vestne igralke Josephine Milavec-Levstik, ki je da nes s tako vzvišeno igralsko zmožnostjo igrala vlogo matere Jele. Naše kulturno razgibaj oče življenje v Clevelandu, ki se uresničuje v dramatskem življenju skupine "Ivan Cankar," še ne dosega tiste umetniške višine, do katere so se povspeli poklicni igralci v domovini, toda, kar imamo in kar damo, je vse naše in za nas največje vrednosti, čeprav je po svoji obliki in podajanju še nepopolno in skromno. To so naše oderske pridobitve, na katere smo ponosni, ker smo jih pridobili s svojimi lastnimi igralci. Hvala Ti, režiser Steblaj, za učenje in igranje, hvala vam igralcem in igralkam drame 'Ekvinokcij." društvo Verovšekt Mladinski ustanoviteljica in prva predsed-zbor in čitalnica SDD. Imenova-! niča je bila Mrs. Agnes Palčič, ne organizacije in poleg teh tu-j Antonija Tomle, podpredsedni-di Progresivne Slovenke krožek ca; Frances Šinkovec, tajnica хц Prijatelji in prijateljice, zelo ljubo mi je, da vam morem predstaviti slavij enko nocoj snega večera, ki je pevka in igralka, naša domača umetnica že dolgo, dolgo let, Josephine Milavec-Levstik. Josephine, da Te nagovorim kot Tvoj prijatelj, sama veš, da so taki večeri med nami le redka in skoro nepoznana zasnova, vendar nekje moramo začeti, da se oddolžimo v$em tistim, ki ste leta in leta radodarno, nenehno in z ljubeznijo donašali in delili vaše kulturne in prosvetne zaklade svojemu narodu. Josephine, čestitamo Ti, igralci na odru, in gledalci v dvorani. Izročamo ti naše čestitke s hvaležnostjo, ker si vsa ta leta ostala pri tako izrazitih močeh, polna veselja in uresničevanja, toda vedno zaskrbljena, kako bi svoje najboljše umetnine pokazala slovenstvu v Ameriki. Ob žarišču našega kulturnega udej-stvovanja nam poješ in igraš že toliko let, toda ne čutiš še nika-ke potrebe, da bi se oddahnila in odložila to prosvetno delo. Tebi je danes to delo prav tako sveto, kot Ti je bilo v preteklosti—to ti je samo v zadovoljstvo in smisel Tvojega življenja. Rodila si se v Clevelandu, živela med nami vsa ta leta. Gledali smo Te in videli smo, da so Te vile rojenice bogato nagradile s tolikim talentom, da si postala naša flomača umetnica v drami in operi. Pela in igrala si nam, ki smo slovenskega rodu, staremu in mlademu rodu, obema, ki imata v svojih žilah kri naše krvi, a v krvi usedline iz nekdanjih dni onkraj morja. Josephine, vse Tvoje življenje nisi nikdar odrekala našim povabilom, tudi se nisi sramovala, če si pela ali igrala pred starim ali mladim rodom. Da si to, kar si, to Ta je učil v zorni mladosti Tvoj umrli oče, velik in zaveden Slovenec; da si vstrajala v življenju in dosegla vse te lepe in radostne uspehe, k temu Te je nenehno bodrila Tvoja mati, ki nosi v sebi neusahljivi čut slovenstva, večno lepo slovensko pesem in prirojeno hotenje, da izžareva iz.njenih misli vse, kar je lepega in toplega v slovenski govorici in v slovenski melodiji. Ti pa si sprejela to materino bogastvo, spravila ga v blagoglasno skladnost ter isto tako plemenito in razkošno razsipala med nas, da si postala naša ljub Ijenka in umetnica. Nocoj, ko je to Tvoja jubilejna noč, ko praznuješ najmanj tridesetletnico svojega javnega umetniškega udejstvovanja mec nami Slovenci v Clevelandu, Ti želimo—igralci in posetniki— kar Ti moremo najlepšega želeti: Zdravje in vse, kar izvira iz zdravega telesa in zdrave iiuše Ljubezen, radost in volja. Vse drugo pa si znaš sama tako lepo in dosledno urejevati da nam si vzor čednega in tihega življenja, h kateremu mi ni mamo kaj dodati. Josephine, dolga in poznana je povestica Tvojega dela in požr-tvovanja na deskah slovenskih odrov v Clevelandu i nokolici Tvoj trud ni bil plačan z dolarji. Tvoje plačilo sp bili veseli in zadovoljni obrazi po naših dvoranah, a še večje je bilo plačilo, ko si razumevala, kako bogata in srečna si, da moreš svojemu narodu dati to, kar si je zaželelo Tvoje srce in Tvoja pamet. Na mnoga leta, naša Josephine, in hvala Ti lepa! * Vsebina brzojavnega pozdrava jugoslovanske ambasade Draga Mrs. Josephine Milavec Levstek: V zvezi s proslavo Vašega dolgoletnega, požrtvovalnega in uspešnega udejstvovanja na kulturnem polju med Amerikanci slovenskega porekla v Clevelandu prejmite moje najiskrenejše čestitke. Prepričan sem, da ste z Vašo igro in pesmijo obogatili življenje Amerikancev slovenskega porekla v njihovi novi domovini Ameriki, in da ste z Vašo aktivnostjo na kulturnem polju mnogo pripomogli k boljšemu razumevanju ameriškega in slovenskega naroda v stari domovini. Prejmite iskrene čeetit-ce z željo, da bi, kakor v preteklosti, tako tudi v bodoče, dosegali v Vaše zadovoljstvo in v zadovoljstvo Vaših rojakov še mnogo, mnogo uspehov. Miloš Bučar, svetnik jugoslovanske ambasade v Washing-tonu. 11. decembra 1951 MLADINSKI ZBOR ZOPET ŽEL LEP USPEH (Nadaljevanje s 1. strani) ti" in "Kolikor kapljic, toliko let." Vse štiri pesmice so bile lepo zapete z vso živahnostjo, ki jo zmorejo tako mali pevci in pevke, še prav posebno so se razgibali ob pesmi "Kolikor kapljic, toliko let," ko sta jima mala natakarja prinesla kozarce "vina." Po odmoru sta brata Richard in Robert Mervar zaigrala dve mični polki na harmoniko in boben. Dobro sta naredila. V dvospevu sta zapela Cecilia Valenčič in Richard Tomšič in sicer "Ko lani sem tam mimo šel" in "škrjanček poje, žvrgo-li." Zelo sta ugajala in žela sta buren aplavz. Kot gostinja je sodelovala pri koncertu Miss Frances Adler, ki je s svojim ljubkim nastopom in krasnim glasom osvojila srca vseh navzočih. Prelepo je zapela "Oj, večer je že" in "Tam na vrtni gredi," in ni čuda, da je morala ponovno nastopiti. To je bil menda prvi nastop Miss Adler v collinwoodskem domu, upamo, da ne zadnji. Bila bi v ponos vsakemu našemu zboru. Gladko in neprisiljeno je peta, kar dokazuje, da je izve?bana pevka, ki ji nastop pred publiko ni novost*: Miss Adler je bila članica znamenitega Duquesne University tamburaškega zbora, ki se je lansko leto nahajal na turneji po evropskih državah, med katerimi je bila tudi Jugoslavija. Ljubka Carol Sile je zatem nastopila v baletnem plesu. Kakor ob prejšnjih prilikah, je tudi to pot lepo izvršila svoj nastop- V pesmi "Slepec" je Richard Tomšič predstavljal slepega pevca in pel ob spremljavi svoje kitare. Dobro narejeno. Za spremembo je kvartet: Stanley Tomšič 'harmonika), Johnny P»"lž (klarinet), Richard Tomšič (kitara) in Eleanor ^^«i (klavir) zaigral "Sharp-shotters' March" in sledil s živahno polko. Slovencem dajte kakšno poskončno polko, pa je vse v "luftu"—tako je bilo pri tej točki. Posetniki bi menda kar naprej poslušali dobro godbo. Kot zaključna točka na programu pa so sodelovala dekleta od pevskega zbora "Slavulj," ki so zaplesala kolo. Bil je lep nastop in razveseljivo je bilo videti, da je skupina mladih deklet hrvatskega zbora pripravljen^ sodelovati z našim Mladinskim %borom. Tako vzajemno sodelovanje lahko koristi vsestransko- Ob enaki priliki bi ne bilo odveč, ko bi Jadran prispeval ^ programu z eno ali dvemi točkami. To bi vzpodbudilo pevčke, ki hitro doraščajo in bi jih zbor moral že sedaj snubiti za svoje bodoče člane. Zbor je pod vodstvom Josepi^ Gregurinčiča, katerega imajo mali pevci in pevke radi, saj zna ž njimi lepo ravnati in vidi se, d» so mu poslušni. Njih miren nastop in lepo obnašanje na odr^ je bilo veselje -videti. Kot izvrstna pianistinja, je Eleanor vli tudi v veliko pomoč pri vzdf' žavi zbora. Obema gre vse priznanje za njun trud, kakor tudi vodstvu-" odboru zbora, ki navzlic težavam vztraja z delom, da se ta edin' slovenski mladinski pevski zbor v Ameriki obdrži na površju. Koncertnemu vsporedu je sle dila prosta zabava s plesom y spodnji dvorani. Občinstvo je lo splošno zadovoljno in enogl^®' no je bilo mnenje: Dobro so s® naši mali pevci izkazali, še na prej! ČE SAMO GLEDAŠ. KO SE KDO OBEŠA . . . VERSAILLE, Francija, 9-cembra — Kmetiški delavec riand Thevard je stal pred ^ šeem pod sledečo obtožbo: gov bratranec se je obešal i _ (ončno obesil, Fernand pa Ј® tem držal roke križem. Dobi šest mesecev zapora, ker ni P" magal človeku—v nevarnosti- 11. decembra 1951 ENAKOPRAVNOST BTRAN 3 f'an Milčinski: Cvetje in trnje STARODAVNI MUHOBOR (Nadaljevanje) Šampanjec je imenitna pija-Šampanjec je zelo prepričevalna pijača: kdor gosti s šam-J&njcem, ima vedno prav—ni-mu ne ugovarja. Še tako ^epav dokaz, še tako piškav odgovor—podprt s šampanjcem, ^rži kakor skala. župan se je spomnil svojih ro-"^oljubnih dolžnosti in je inter-Peliral gospoda poslanca zastran Wnije, kdaj jo dobe v Muho-bor. "Sodnijo? Saj je res—svoj smo govorili o sodniji, da! Torej Bog vas živi, gospod žu-in vašo gospo soprogo in gospodično hčerko in še tega onega, kajne-;-haha!—Da, s ®odnijo smo to pot pogoreli. Govoril sem z našim sodnim pred-^dnikom: Muhobor in bližnje ^bčine, ki smo mislili nanje, da se strnile v nov sodni okraj, bi ne dale dovolj opravila nove-uradu.—Prisiliti se pač ne ^ taka stvar, kajne! Sicer pa— ®aj včasi niti dobro ni, če je ®odnija preblizu, hahaha! Ži-vio." . Trčnili so. Župan je srkal Šampanjca—ali mu ga bodo zavidali Muhoborci—šampanjec je pil hladen in pelo prepričevalen zdelo se mu je čisto naravno, se sodni je ne da izsiliti. "Gospod župan," je nadalje-I'al dr. Gad in udaril župana ^fepko po plečih, "da ste pa ta-i ptiči v Muhoboru, bi ne bil verjel. Izboma misel, vaša za-^ga za dvig sodnih opravil! yse vem, vse! Kako smo se smejali! Notar iz Luč je bil tukaj 'ft je pravil... Sodni predsednik Je tudi zvedel, ne vem kje—re: je, da je skoraj počil oH Sftiehu. Rekel je, da morate v *^fžavni zbor: vi boste pokazali, ^aj so 'taktične poteze.' Izborna ®ala, izborna—hahaha!" Smejala se je tudi gospa dr. J^adova in kazala svoje bele zo-^ in si brisala solze in tudi žu-Pan__