SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 fld-. *a pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravnlBtvo in ekspedleija v ,.Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah gt. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne, Štev. 135. V Ljubljani, v soboto 15. junija 1895. Letnilt XXIII. Poslanec lilmi o celjskem gi-mnaziju. Na Avstrijskem ni niti jednega naroda, ki ne bi imel srednjih šol v svoji materinščini. Da ne govorim o Nemcih, Cehih in Poljakih, omenil bi le, da imajo Italijani tri italijanske gimnazije (Zader, Koper in Roveredo) ter dve italijanski realki (Zader in Roveredo). Hrvatje imajo tri gimnazije (Ragusa, Spljet in Kotor) in realko v Spljetu in Rusinci imajo dve svoji gimnaziji v Levovu in Przemyslu, kar gotovo ni preveč za 3,105,221 duš. Le slovenski narod ima to nesrečo, da je ne samo glede visokih šol, kakor sem že nedavno omenjal, ampak glede šolstva sploh najzadnji med vsemi avstrijskimi narodi, ker nima niti jedne slovenske srednje šole, poleg tega pa na Koroškem in v Trstu nima naj-potrebnejih ljudskih šol, akoravno presega njegovo število po zadnjem ljudskem štetju skoro dvakratno število Italijanov ali Hrvatov. Celo na Kranjskem, čegar slovensko prebivalstvo se je horribile dictu že popolno poslovenilo, nimamo niti jedne slovenske višje šole. Tako zvane slovenske vsporednice na višjih gimnazijah, kakor tudi slovenska nižja gimnazija, so le dvojezični zavodi, na katerih se nekaj predmetov poučuje slovenski, mej tem ko je realka popolnoma nemška, akoravno se je že v deželnem zboru opetovano posvetovalo o uravnavanju učnega jezika na tem zavodu in tudi že sklenilo. Toda takrat se ni oziralo na sklepe kranjskega deželnega zbora, vsled česar se je res čuditi, da se pripisuje sklepom štajerskega deželnega zbora toliko važnosti in sicer delajo to možje, ki se sicer ne zmenijo veliko za avtonomijo. Sicer se je pa glasil sklep graškega deželnega zbora vse drugače, kakor dotični predlog, in jaz bi bil želel, da bi bil prebral gospod poročevalec ne samo predlog, ampak tudi dotični sklep, ki prvega popolno odstrani. Razmere na kranjskih srednjih šolah se torej ne morejo smatrati vzornim glede na narodne razmere, vendar smo se zadovoljili z malim, ker smo se navadili dolgotrajnega zatajevanja, in smo samo tega še želeli, da bi se jednako uredile tudi ostale, slovenski mladini namenjene srednje šole. V prvej vrsti so se ozirale naše zahteve na Spodnje Štajersko, kjer prebiva ravno toliko Slovencev, kakor na Kranjskem. Vsled tega so predlagali slovenski poslanci v državnem zboru že celo vrsto let resolucije, katere so se tudi z večino sprejele, da se ne ustanove samo na Kranjskem, ampak tudi v Celju in Mariboru za slovensko mladino slovenske vsporednice. Naučna uprava je odobravala naše zahteve v zgoraj omenjenih resolucijah in sklepih, ni pa imela srčnosti ali volje, da bi jim bila takoj ugodila. Najprej naj se pokaže uspeh nove naprave na Kranjskem, je rekel minister, potem še le pride na vrsto Štajerska. Slovenske vsporednice so se na Kranjskem dobro ponesle, Štajerska vendar še dolgo ni prišla na vrsto, in ko je slednjič vendar prišla na vrsto, tedaj se ni nič popolnega storilo. Mi smo zahtevali slovenske vsporednice istočasno na obeh gimnazijah Spod. Štajerske, vlada se je pa izjavila, da poskusi najpreje v Mariboru, in ako se tukaj pokaže vspeh, jednake vravnave določi tudi za Celje. Želeli smo, da bi se napravil poskus najpreje v Celju, ker leži Celje v sredi slovenskega Spod. Štajerskega in ker je bila ustanovljena ondotna gimnazija v prvi vrsti za slovensko mladino in ker jo obiskujejo večjidel le slovenski učenci. Kakor znano, ima Spodnje Štajersko svojo lastno skoro izključno slovensko škofijo. Ker pa slovensko ljudstvo radi pomanjkanja svoje gimnazije ni imelo prilike, pošiljati svoje otroke v srednje šole, tedaj se je občutilo v lavantinski škofiji kmalu pomanjkanje duhovnikov, ki bi bili zmožni opravljati pastirstvo v popolno slovenskih župnijah. Na predlog veljaka Lipiča v Celju se je jelo nabirati za ustanovitev celjske gimnazije za slovensko mladino. Te zbirke so se iz zgoraj omenjenega vzroka vdeleževali v prvi vrsti slovenski duhovniki, ki so se pa poleg tega tudi potrudili, da so ustanovili dijaške ustanove za celjsko gimnazijo. Novi zavod je bil seveda nemški kakor sploh vsi tedanji učni zavodi; toda namen te ustanovitve je bil v prvi vrsti izobraževati slovensko mladino, ki je imela nalog delovati med slovenskim prebivalstvom. Pri presojevanju predloženega vprašanja se ne sme prezreti ta okolnost in prvotni namen celjske gimnazije, ker je razvidno iz tega, da se nikakor ne more govoriti glede tega zavoda o kaki nemški posestvi; celjska gimnazija je bila in je še sedaj v prvi vrsti namenjena slovenskemu prebivalstvu in bi je gotovo ne bilo, ko bi je potrebovalo samo nemško prebivalstvo. Kajti v obeh političnih okrajih, Celje in Brežice, v kateri kontingent spada celjska gimnazija, je s Celjem vred le 9635 nemških nasproti pa 172.661 slovenskih prebivalcev. Temu 'jednako ima tudi gimnazija veliko več slovenskih nego nemških učencev. Po uradnem letnem poročilu nam kažejo posamezni razredi v šolskem letu 1893/94 sledeče številke. Pripravljalni tečaj 38 Slovencev, 11 Nemcev; v šolskem letu 1894/95 najdemo pa le 5 Nemcev in 50 Slovencev. V I. a razredu je 17 Nemcev in 22 Slovencev; v b razredu 9 Nemcev in 22 Slovencev, v obeh skupaj 26 Nemcev in 44 Slovencev. V letu 1894/95 je pa v I. a razredu 19 Nemcev in 39 Slovencev, v I. b pa 23 Nemcev in 21 Slovencev, LISTEK V domačem kraju. Povest. Spisal J. 0. Tam nekje za Savo, ko že meji Kranjsko od Štajerskega, stoji lep grad. Na zunanjosti se mu pozna, da še ni preteklo mnogo desetletij, kar je bil sozidan. Od daleč se beli nasproti njegovo zidovje, kdor pa pride blizu, občuduje grad in okolico. Pročelno stran krasijo visoka vrata, pred ko-jima ležita na kamenitej podlagi dva psa iz medi. Na vsakem koncu se vzdiguje po jeden stolp, ki sta obširna tako, da v obeh stanujejo. Pod gradom je vrt, obdan z živo mejo. Dalje proč se razprostirajo njive in še naprej proti Savi travniki. V gorenjo stran se vzdiguje hribovje, poraščeno z bukvami in kostanji. Mimo gradu vodi cesta. Ali tod ljudje navadno ne vozijo, kajti preveč jim je navkriž. Dobro cesto imajo za Savo, in tam je bližje, če hoče kdo tje čez reko na železniško postajo v trg R. Na bro-dišču je zidana hiša brodnikova. Možjema|hen, pa tršat in močan, pravijo, da mu ni blizu jednakega. Ali tudi siten je zelo. Po cel dan prevpije, jezeč in prepirajoč se z ljudmi, ki jih prepeljava sem ali tje. Toda ne zamerijo mu, ker vedo, da ima tako navado. Po grajski cesti hodijo le peš, kdor ima rajši boljši pot. Pa otroci se vračajo iz šole tod domov. V oči jih bode sadje v grajskem vrtu. Pa le malokrat okusi kateri porednežev slast sadu, ki ga je v naglici odtrgal z veje, viseče čez visoko mejo. Skrbno je na to pazilo oko grajskega oskrbnika. Imenovali so ga gospoda Kralja. — Bil je lep poletni dan. Grajski so orali za ajdo z mnogimi dvojicami. Hlapci so kričali na vso moč, kot bi priganjali živino ; ali to so delali samo na videz. Polagoma so delali. Saj jih ni imel kdo naganjati. Drug drugega se niso bali, gospoda Kralja pa ni bilo pri njih. Vedeli so tudi, da ga k njim tisti dan ne bode. Kdo bi se čudil? Mož je imel dosti opravil v gradu. Iz nekih koroških toplic je dobil list, da pride vsa grajska gospftda čez nekaj dni na dom. Pisala je sama gospa. Vse dekle in hlapci so imeli čez glavo dela. Dva dni potem so prišli. Bili so: lastnik gradu gospod Mrak, veletržec, in njegova gospa, domača gospodična Palmira in že dve manjši sestri z varuhinjo ; naznanjena prijatelja pa sta bila: gospod Gruden, veleposestnik, in sin njegov, Vladimir, me-dicinec. Prvi dan po prihodu so vsi skupaj okrog hodili, ogledujoč okolico. Gospod Kralj jih je vodil. ..Neprijeten opravek je hoditi z gospodo," pri- povedoval je zvečer sedeč na starinskem stolu in pušeč iz dolge pipe, dekli, ki je prišla pospravljat posodo po večerji. „S človekom se ne meni, ne nič. Samo jaz naj bi zmiraj govoril in jim razkazoval kraje in vedel ob vsakej stvari povedati kaj znamenitega ali mičnega. Le ta Vladimir — saj si videla, Marjanka, tistega mladega gospoda . . ." „Prav lep človek je," odgovori dekla. „Ta Vladimir se mi je prikupil. Prav dopada se mi njegovo obnašanje. Kaj pravim? Iz tega človeka bo še kaj . . ." Dekla je odšla. Tu potrka nekdo na vrata. Vladimir vstopi. „Ne zamerite, gospod, da prihajam k vam. Skoraj mi je dolg čas. Oče moj in vaš gospod sta vsa zaglobljena v kurze, gospa je ostala v svojih sobah, gospodične Palmire ni bilo pri večerji in mala otroka je morala varuhinja spraviti spat." „Prav, prav, da ste prišli. Pomenila se bova kaj. Prosim —." Pokazal mu je prostor, ali Vladimir je pristopil k oknu: „Rajši stojim. Nočna narava mi je mila." „Tudi jaz slonim večkrat na oknu in zrem doli na vrt, na polje, na šumečo Savo in na gore prek reke. Prijetno dč to človeku." „In okolico imate krasno. Prav dobro se vidi vse od svita lune." v obeh oddelkih skupaj 42 Nemcev in 60 Slovencev. Drugi a razred je imel lani 10 Nemcev in 19 Slovencev, II. b pa 10 Nemcev in 15 Slovencev, toraj skupno 20 Nemcev in 34 Slovencev; letos pa ima II. a 10 Nemcev in 21 Slovencev, II. b 9 Nemcev in 21 Slovencev, toraj skupno 19 Nemcev in 43 Slovencev. Tretji razred 10 Nemcev, 28 Slovencev, IV. 22 Nemcev, 26 Slovencev, V. 6 Nemcev 21 Slovencev, VI. 16 Nemcev, 20 Slovencev, VII. 11 Nemcev, 18 Slovencev in VIII. razred 7 Nemcev in 16 Slovencev. Toraj je bilo v šolskem letu 1893/94 v celem zavodu 129 Nemcev in 245 Slovencev. Obisk v šolskem letu 1894/95 v pripravljalnem tečaju ter v prvem in drugem razredu sem že zgoraj omenil, za druge razrede ostane število učencev isto, kakor v letu 1893/94. Ker je toraj določena celjska gimnazija v prvi vrsti Slovencem, tedaj je treba tudi na to se ozirati, da se spolniio oni pogoji. Ker so se pa učne razmere od tega časa, kar je bila ustanovljena gimnazija, pa do današnjega dne, spremenile na samo pri nas, ampak v vseh avstrijskih deželah, moralo bi se tudi na celjski gimnaziji glede na spremenjene razmere iz prostega nagiba, brez prošenj, resolucij in sklepov, tako urediti, da bi bila sposobna za nje prvotni namen. Ker vlada sama tega ni storila, ponavljali so slovenski poslanci svoje prejšnje resolucije, naj vlada na celjski gimnaziji vpelje slovenske vsporednice, čemer je tudi večina vis. zbornice pritrdila. Vendar je naučna uprava najprvo vpeljala dvojezične vsporednice v Mariboru, češ, če se te obneso, ustanovi jih potem tudi v Celju. Tisti, ki so vlado pripravili do tega, so si mislili, da se poskus z vsporednicami v Mariboru ne bo obnesel in tako jih tudi v Celju ne bo treba ustanoviti. Toda sijajno so se obnesle dvojezične vsporednice v Mariboru, kar je moral priznati celo bivši naučni minister. Dolžnost vlade je sedaj bila, da reši svojo besedo in izvrši od vis. zbornice glede ustanovitve celjskih dvojezičnih vsporednic vsprejete resolucije. Prejšnja vlada bi naredbenim potom kakor v Mariboru to tudi storila, pa morala je preje odstopiti. Bali smo se, da bode brezvspešen ves naš trud za našim kulturnim razmeram primerno uredbo srednjih šol, ako vlada ne bode izvršila prejšnje obljube. Slovenski poslanci so vstopili v koalicijo z izrecno izjavo, da pričakujejo od vlade, da se bode ozirala na njihove želje in zahteve posebno na one, katere obsezajo v zbornici vsprejete resolucije. (Ugovori in klici na levici: O tem ničesar ne vemo 1) Dotično izjavo je sklenil konservativni klub in jo uradno objavil, gospodje ste imeli priliko seznaniti se ž njo. Vladi na čast bodi povedano, da je priznala opravičenost naših zahtev in pri proračunu jemala v poštev. Iz tega je razvidno, da slovenske vsporednice na celjski gimnaziji niso politično, temveč čisto kulturelnoin staro vprašanje, ki je že 15 let na dnevnem redu. Za politično vprašanje so je naredili nemški nacijonalci, ki naravnost odrekajo potrebo učnih za- vodov za slovensko prebivalstvo, ter delajo ua vse kriplje, da bi zabranili slovenske vsporednice v Celju, ki so baje nevarne nemštvu. L. 1810 so štajerski stanovi priporočali slovenske učne stolice na graškem vseučilišču, ne da bi se bali nevarnosti za nemštvo. Pred šestimi leti so vpeljali slovenske vsporednice v Mariboru, ue da bi trpelo nemštvo. Na jako s 1 a b i h nogah mora biti nemštvo v C el j u , č e s o m u n e v a r n e celo slovenske vsporednice. In vendar je mnogo ljudij, ki nimajo poguma, da bi se ustavili strastni agitaciji nemško-nacijonalne stranke. Med temi je tudi mnogo članov združene levice, ki so le iz strahu pred nacijonalci premenili svoje stališče gledd celjskega vprašanja. (Ugovor.) Nekdaj so priznali potrebo učnih zavodov za slovensko prebivalstvo in to naglašali tudi v svojih glasilih. Celo današnji poročevalec je to priznal, .menil je le, naj se namesto slovenskih vsporednic v Celju ustanovi posebna slovenska nižja gimnazija, kar bode primerneje tudi za ravnateljstvo. Ker je nam le za učni zavod in nam nikakor ne prihaja na misel, da bi ga dobili na troške nemškega prebivalstva, zato nismo ugovarjali poročevalcu, ker smo tudi levici hoteli olajšati glasovanje za zahtevani zavod. Tudi vlada je bila istih mislij, ker se je bila odločila za posebno nemško-slovensko nižjo gimnazijo v Celju in je v ta namen za leto 1895 postavila v državni proračun 1500 gld. za prvo četrtletje. Ko pa se je to zvedelo, pričela se je še hujša agitacija, kar kaže, da se nam je posebna nižja gimnazija obljubila z namenom, da bi preprečili našo zahtevo. Dočim namreč sedaj nekateri naravnost izjavljajo svoje notranje misli, da Slovenci ne potrebujejo slovenskih šol, naglašajo drugi, da dovolijo Slovencem slovensko nižjo gimnazijo, toda ne v Celju, temveč v Žalcu ali Št. Jurju ob južni železnici. Tako je govoril gospod poročevalec in gospod dr. Hallwich je menil, naj imenujemo kraj, kjer hočemo gimnazijo, in bodo jo dovolili. Mi tega ne moremo storiti, ker ne poznamo slovenskega kraja, ki bi bil povsem ugoden za srednjo šolo. Ce pa imenujemo mesto ali trg z nemškim občinskim za-stopom, ustavljal se J)ode z isto odločnostjo, kakor celjski mestni zastop. Sicer pa oba nasprotnika nameravata isto, jeden naravnost, drugi po ovinkih, kajti ti dobro vedo, da je srednja šola v Žalcu, v Št. Jurju ali kje drugje absolutno nemogoča in da bi se prvi poskus gotovo izjalovil. V Žalcu je po zadnjem ljudskem štetju 657 prebivalcev in 96 hiš, v Št. Jurju pa le 376 prebivalcev in 65 hiš. Celo Laški trg, ki ima precej pomena kot kopališče, ima le 785 prebivalcev in 112 hiš. Kateri razsoden človek more verjeti, da je sploh mogoča gimnazija v prvo imenovanem kraju, kjer niti za učitelje, niti za učence ni pripravnih stanovanj ? In ko bi za učitelje zgradili primerno hišo, kaj pa naj se zgodi z učenci? Nasprotniki slovenske gimnazije v Celju vedo si pomagati, češ, da bi učenci lahko stanovali po vaseh v okolici ter se po železnici vozili v šolo v Žalec. To .Čedalje bolj se vam bo dopadalo, kolikor dlje boste pri nas. Mislite li dolgo časa ostati tu?" „Ne vem, kako bode še prišlo. Rad bi bil najmanj dva meseca. Potem se bom začel pripravljati za nadaljno izobraževanje". .Odpustite mojej radovednosti, — kaj študirate?" .Medicino". „Jako lepo; kajti res zdravnikov hudo pomanj-kuje. Pri nas tod okrog ni nobenega. In ljudstvo ga živo potrebuje. Zdravstvene razmere so slabe. V svojej nevednosti se ljudstvo zateka največ k mazačem in malopridnim ženskam, ki porabljajo neumnost kmetov v svoj dobiček." .Kako to?" .Sam ne morem umeti, na kak način so si pridobile toliko veljave. Mogoče, da se je kedaj katerej primerilo, da je pomagala komu v bolezni. In potem so raznesle ženske dogodek, še mnogo čudnega in skrivnostnega dodavši. Sploh je znano , da hodijo brezvestnice nabirat rože ob gutovin večerih, kuhaio jih po noči in menda samo takrat, kedar je mesec poln, zdravila pripravljajo molče, tako tudi ne govo rijo več s Človekom, ko mu izroče zdravila. In še veliko drugega počenjajo, le da ljudi bol) slepijo." .Ubogi ljudje!" .In precej tu gori v hribu je neka takošna mazačka. Hiši se pravi: pri Smrekarji. Pa slišali boste sami o tej ženski; morebiti jo boste tudi videli, ali bojim se, da boste bežali pred njo. Jako nevgodna in zanemarjena je. Naredilo jo je tako žganje. Huda je na to pijačo, ko muha na med." .Kje pa žganja dobi?" .Povsod lehko. Najslabejši branjevec prodaja uže ta strup povsod. In to še ne bi bilo prehudo, ko si ne bi posestniki in kočarji in vse kuhali sami žganja. Mnogo, mnogo hiš tod okrog ima kotle." .Kdo bi to verjel? Tega nisem še vedel; ali bral sem podatke žalostne o drugih deželah." .Verjemite mi, da smo mi nekatere prekosili..." .Žalostne razmere! — Potem ni čuda, da so ljudje — kot ste opomnili prej — slabega zdravja. Zoper to kugo bi ne mogel tudi najspretnejši zdravnik ničesar pomagati. Preprečiti bi jo mogla duhovska in deželska oblast." .Prav govorite, toda tretji v družbi pridobival bi si zdravnik premnogo zaslug za blagor našega ljudstva. Pri boleznih naj bi ljudem navajal žgani strup za glavni vzrok. Zdravnik bi moral imeti prepričevalne besede, potrpljenja in srca za trpine. In lep bi bil njegov poklic, lep in plemenit." (Dalje slčdi) je lahko rečeno, a težko storjeno. Vlaki bi morali voziti o pravem času, in učenci bi morali dobiti največje olajšave, da bi se mogli posluževati železnice. Kaj pa, če imajo vlaki zamude ali nastanejo prometne ovire? Ali bi ne trpel šolski pouk? Toda za vse to se nasprotniki celjske gimnazije ne zmenijo, dobro vedoč, da bi v t&kih razmerah morala prenehati gimnazija v Žalcu ali v Št. Jurju in bi slovensko prebivalstvo na ta način zgubilo prepo-trebni učni zavod. (Konec sledi.) Po potresu- Shod ljubljanskih hišnih posestnikov. Velik del hišnih posestnikov nahaja se vsled potresa v velikih stiskah, in da nam ni od vlade zagotovljena pomoč, bi marsikomu bilo skoro obupati, kajti le malo hiš je v Ljubljani, kojih posestniki so v toliko ugodnih imovinskih razmerah, da bi zamogli svoja poslopja brez ptuje pomoči popraviti, oziroma celo nove postaviti. Res da se pričakuje državna pomoč, toda ker do danes dotični načrt ni še prišel v državni zbor, veliko posestnikov pa nujno pomoči potrebuje, zato je prav, da se hišni posestniki skupno posvetujejo, kaj jim je storiti. Vsled tega se je na povabilo gg. obč. svetovalcev J. Hribarja in dr. Tavčarja v veliki dvorani starega gledišča .Ton-halle" zbralo približno dve tretjini hišnih posestnikov, da se dogovore o jednotnem postopanji glede namenjene državne podpore. Predsednikom je bil izvoljen g. Ivan Hribar, kot poročevalec dr. Ivan Tavčar. Gosp. Ivan Hribar otvori zborovanje, pozdravi navzoče ter omenja, da je sedanji shod v istini zaželjen, ker se je zbrala tolika množica hišnih gospodarjev. Da se državna podpora dobi, ni zadosti , da samo čakamo, kedaj in koliko bo nam država hotela dati, temuč vsakterega poškodovanca dolžnost je, da si da od veščakov sestaviti proračun za potrebna popravila in potem na podlagi tega proračuna, ali pa na podlagi že dovršenih del vloži pri deželni vladi prošnjo. Ker je pa mnogo posestnikov v tako neugodnih razmerah, da si ne morejo potrebnih proračunov dati napraviti, naj bi se sostavil odbor, ki bi skrbel za to, da se napravijo proračuni in vložijo potrebne prošnje. G. dr. Gregorič povdarja živo potrebo, da se podpora nujno dovoli, kajti mnogo posestnikov s popravilom niti ni pričelo. Potreba pak je, da se do zime stanovanja priredijo za bivanje, kajti sedanje lesene barake zadostujejo sicer za prvo silo, nikakor pa ne za zimo, kajti bivanje v njih v zimskem času mora provzročiti mnogo hudih bolezni. To pa bi bil za prebivalstvo lahko drugi potres. G. J. Baumgartner priporoča, da bi se volila deputacija, ktera naj bi šla do gosp. deželnega predsednika ter ga prosila, da naj kar moč pospešuje in urgira pri finančnem ministru državno podporo. Temu pa oporeka g. Hribar, kajti g. deželni predsednik je itak storil vse, kar je bilo v njegovi moči, tudi bi ne bilo umestno, ko bi on finančnega ministra opozarjal, da pravočasno ne posluje. Nato se oglasi k besedi svetnik dr. Pacur, ki v daljšem jako zanimivem in temeljitem govoru dokazuje potrebo državne podpore. Država je dolžna to storiti že vsled lastne koristi, kajti davčna sposobnost mesta ljubljanskega je odvisna od tega, da se mesto zopet spravi v prešnji stan. Veliko hišnih posestnikov je že itak zadolženih , ter si sami nikakor ne morejo pomagati; ako se stanovanja ne popravijo, tudi odpade prihodek za državo. Dalje so na hišah vknjižene hipoteke in marsikdo ima v tem svojo doto, vse svoje premoženje. Tudi hranilnice imajo mnogo svot vknjiženih na hišah. Ako vlada ne priskoči v pomoč, tedaj pri tem trpi občni kredit. Nikdo ne bode rad posodil, oziroma vknjižiti dal svoje premoženje na kak objekt, o katerem ni gotov, da ga mu elementarna sila najedenkrat ne uniči. Tukaj ne gre samo za to, da se družini eksistenca ohrani, temveč tudi za to, da se objekt sam ob sebi ohrani. Mesto predloga gosp. Baumgartnerja stavi dr. Tavčar predlog, naj se pošlje do c. kr. fiuančnega ministra brzojavka, v kateri se minister prosi, da svoj načrt glede državne podpore takoj državnemu zboru predloži. Ta predlog se sprejme jednoglasno in z ozirom na ta sklep g. Baumgartner svoj predlog umakne. Kanonik Sušni k omenja, da bi bilo umestno ravno glede državne podpore pri onih posestnikih, ki z delom še niso pričeli in tudi nimajo nobenega proračuna, ko bi se naprosili stavbeni veščaki in inge- V'.: v V* 1 • nirji, kateri naj bi popravilne stroške precenili. Siccr se je to že deloma zgodilo po vladnih komisijah, vendar so te cenitve obsegale bolj cele sekcije, kot pa posamezne hiše. Tudi je bilo težavno to cenitev približno natančno izvršiti, ker so se pri marsikaterih hišah razne poškodbe še le pozneje pokazale, oziroma se povekšale, ali pa se je še le pri popravljanju pokazalo, da je škoda večja, kot se je s početka mislilo. Tudi so cene pri materijalu iu delavcih toliko poskočile, da so popravila dražja, kot se je s početka mislilo. Govornik je prepričan, da je škoda večja, kot je bila cenjena po komisijah, namreč na 2,704.000 gld. Onim hišnim posestnikom, ki nimajo nikakih sredstev, naj bi se od pomožnega odbora in magistrata od dosedaj nabranih darov primerna svota nakazala, da bi zamogli z delom pričeti. Sklenilo se je nadalje še tudi peticijo poslati na državni zbor, da se podpora nujno dovoli. Nato se je volil odsek, ki naj bi gledal nato, da se priredijo potrebne cenitve, sestavil prošnje in sodeloval pri delitvi podpore. V odsek so bili voljeni naslednji gospodje: J. Baumgartner, J. Hribar, Jos. Krisper, dr. K. Pacur, Iv. Sušnik, dr. Iv. Tavčar. Darila vsled potresa. Mestnemu magistratu ljubljanskemu došla so nadalje sledeča darila: Vojaško stacijsko poveljništvo v Požunu kot čisti dohodek od tamošnjih častnikov v ta namen prirejene veselice 750 gld.; administracija časopisa „Čech" v Pragi nadaljno zbirko 448 gld. 64 kr.; pevsko in glasbeno društvo „Du-nav" v Vukovaru zbirko 160 gld. ; ravnateljstvo rudnikov v Pribramu zbirko 101 gld.; gosp. Štefan Pintarič v Sluuju zbirko 42 gld. 75 kr. ; gosp. A. Budilovič, rektor vseučilišča v Jurjevu na Ruskem 27 rubljev (po gospodu Ivanu Hribarju, ravnatelju banke .Slavije" v Ljubljani) ; gosp. Andrej Perne, nadučitelj v Šturju, kot čisti dohodek veselice prirejene po šolski mladini, 25 gld.; gospa C. pl. Pro-skovetz v Sumperku na Moravskem 3 gld. 30 kr.; gospa Marija Thiel v Sumperku 3 gld. 10 kr.; g. Ivan Schadek v Gabloncu, ljubljansko srečko štev. 72073 v vrednosti 20 gld. Politični pregled. V Ljubljani, 15. junija. Zmede. Danes proračunski odsek nima seje. Liberalci se boj6 odločilnega trenotia pri glasovanju in hudo bi se jim zdelo, Če bi morali izstopiti iz koalicije. Preverjeni so namreč, da morejo samo kot vladna stranka, ali vsaj kot državo ohranjujoči ži-velj pod perotmi visoke vlade rešiti pri prihodnjih volitvah svojo stranko. Zato bi najrajše igrali dvojno ulogo ; nasproti volilcem se junaški postavljajoč in z mašukolurabsko brezobzirnostjo braneč nesrečno od Slovencev napadeno nemštvo, nasproti vladi pa ka-žoč svojo strpnost, svojo krotkost in pohlevnost in če je treba ližoč pete — komur koli. V teh dveh ulogah pa ni nobenega mesta za prizor glasovanja o celjski gimnaziji. Zato se mora to glasovanje za-vleči. Mej tem časom liberalci z neko nervozno iznajdljivostjo zavračajo krivdo na druge. V svojih glasilih se kregajo nad trdovratnostjo Slovencev v koaliciji, nad Hohenwartom, nad Poljaki in poziv-Ijejo vlado naj posreduje. Sami pa priznavajo, da bi kriza ne prenehala, če bi Slovenci izstopili, marveč le izpremenila obliko, — Bodi, kar more; to pa mislimo, da je vsakemu še krotkejšemu poštenjaku jasno, da z liberalci ni druzega mogoče začeti, nego — boj na življenje in smrt. Čudna prepoved. Dne 14. t. m. se je razglasil sklep moravskega deželnega šolskega sveta, po katerem se prepoveduje katehetom na nemških šolah učiti otroke krščanski nauk v češkem jeziku. Zopet nov sad iz drevesa blažene državne vzgoje. Noben zakon ne prepoveduje otrokom obiskovati šol druge narodnosti. Češki in slovenski otroci smejo brez skrbij vstopiti v nemške šole; kjer njihovih šol ni, tam celo morajo. Katehetu se pa prepoveduje ubogi deci govoriti v jeziku, ki ga razumevajo. To je naravnost proti nalogi, ki jo ima katehet v šolah. Njegov namen ni in ne more biti učiti otrok kakega tujega jezika; zato nima niti priložnosti, niti časa. Tudi ne sme kaznovati otrok s tem, da se ne meni zanje in da se ne pogovarja ž njimi v njihovem materinskem jeziku, zavoljo neumnosti ali neprevidnosti starišev ali zavoljo državne nemarnosti, ki ne skrbi za ravnopravuost v šolah. Šolsko vprašanje ob tacih prilikah stopa silovito na dan. Brezuspešna pogajanja mej Staro- in Mladočehi na Moravskem. Pogajanja mej moravskimi Cehi glede složnega postopanja pri prihodnjem političnem delovanju so se razbila, ker staročeška stranka ni dovolila, da bi njeni somišljeniki v državnem zboru morali vstopiti v mladočeški držovnozboraki klub. Ta klub je namreč popolno liberalen v svojem vodstvu in staročeški pooblaščenci so povdarjali, da njih stranka stoji na pozitivno krščanskem stališču ter da bi njeni poslanci le tedaj vstopili v mladočeški klub, ako bi se na novo osuo-val in svoj opravilnik pošteno spremenil. Ker se Mladočehi niso vdali tej zahtevi, so se prekinile razprave glede nadaljnega pogajanja. Italijanska zbornica se je komaj sešla v prvo sejo in že vlada razpor mej večino. Glavni vzrok te krize je novo izvoljeni zbornični predsednik Villa, ki kaže v svojem delovanju malo več objektivnosti, kakor njegov prednik Bianchieri. Njegovi somišljeniki so mu zato nasprotni ter ga ostro bičajo. Crispijevi pristaši se pritožujejo radi njegove slabosti, ker je izročil opozicijonalcem osem sedežev v odseku za volilno komisijo. Časniki Crispijeve stranke „Riforma" in „Giomale" mu naravnost svetujejo, naj pobere svoja kopita in gre, od koder je prišel. »Giomale* ga imenuje na kratko izdajalca, ter poudarja, da bi bilo zbornici prihranjenih veliko sitnostij, ko bi takoj odstopil, ker bi ga ne bilo treba pozivati, da naj odstopi. Norvegija. Brzojav nam je poročal včeraj, da je kralj naročil Sverdrupu, naj sestavi novo ministerstvo, toda ta si je izprosil nekaj dni odloga, ker ve, da to delo ne bo Slo tako lahko od rok. Vodja levičarjev Engelhard je pri nekem posvetovanju na-svetoval kralju, da naj sestavi ministerstvo samo izmed njegove stranke, na kar mu je kralj odgovoril, da levica glede na sedanji položaj nikakor ne more tega zahtevati. Tedenski koledar. Nedelja, 16. junija: 2. pobink.; evang.: O veliki večerji, Luk. 14, Frančišek Beg. spoz. Ponedeljek, 17. junija: Cirjak in Muska mm. Torek, 18. junija: Feliks in Fortunat mm. Sreda, 19. junija: Nazarij šk. Četrtek, 10.junija: Prot. m., Silverij p. Petek, 21. junija: Srce Jezusovo, Alojzij spoz. Sobota, 22. junija: Ahacij m. — Lunin spremin: Mlaj 22. junija ob 10. uri 49 minut po noči. — Solnce izide dne 20. junija ob 4. uri 14 minut; zaide ob 7. uri 48 m. Začetek poletja. Dnevne novice. V Ljubljani, 15. junija. (Procesiji sv. Rešnjega Telesa) se jutri vršita okoli 9. ure v šentjakobski cerkvi in za frančiškansko faro na Rožniku. (Pričetek Sol.) O. kr. deželni šolski svet je določil v včerajšnji seji, da se prične v ponedeljek dne 17. t. m. zopet redni pouk, ki se je za nekaj dnij ustavil vsled zadnjega potresa. (Deželna vlada) je vzela v najem hišo gospuda Seuniga (v igriški in Erjavčevi ulici). Tu bode stanoval g. deželni predsednik. Tudi vladni uradi bodo začasno v tem poslopju. (Drobtinice in katol. drnžba.) Kakor druge hiše po Ljubljani, tako je po potresu močno prizadeta in poškodovana hiša katoliške družbe. Celi deli, razni zidovi se morajo podreti in prenoviti. Prav sedaj se predeluje prvo nadstropje, o čemur prepriča vsakogar velik kup razsipine, ki je pred dotično hišo na Turjaškem trgu. Ker nalaga ta nesreča katoliški družbi velike stroške, zato letos (1885) ne b o d o iz šle „D r o b ti n i c e", pač pa , ako Bog da, prihodnje leto tem lepše in bogatejše. Ob jednem naznanjamo, da ima katoliška družba še veliko izvodov prejšnjih letnikov .Drobtinic". Veliko dobroto stori res oni, ki jih kupi sam ali pa poskrbi, da se nekoliko razpečajo, ker prav sedaj potrebuje družba nujno podporo. Cena je jako nizka, vsebina vseh letnikov pa še vedno zanimiva. Torej sezite po njih, Slovenci! Naročila naj se pošiljajo na predsednika katol. družbe , Rožne ulice, štev. 11 v Ljubljani. — V Ljubljani, dnž 12. junija 1895. Dr. Franč. Lampe, vrednik „ Drobtinic". Dr. Ant Jarc, predsednik katol. družbe. (Ie Spodnje Šiške) smo dobili silno ostro pritožbo, da ondotno županstvo vkljub nesreči, ki še vedno pretresa Ljubljano in okolico, daje ali ceI6 vsiljuje dovolila za godce, da se raja in razgraja vse vprek po gostilnah, češ, da ima vsaj občinska bla-gajnica kaj dohodkov. — Nad neznosnim hruščem in truščem preteklo nedeljo se niso spodtikali samo trezuomisleči domačini, temveč so te surovosti obsojali tudi tujci. — Sploh bi bilo spodnješišenskemu občinskemu predstojništvu svetovati, če ne bolje vsaj prav tako skrbeti za blagonravje v občini, kakor za njeno gmotno blagostanje. (Iz Mošenj) se nam poroča : Pri zadnjih občinskih volitvan bil je soglasno voljen županom Andr. J u r g e 1 e, kateri je ta častni a težavni posel vodil v tej občini uže 17 let. Bil je letos voljen tudi okr. cestnim načelnikom. — Pridejani občinski svetovalci so mu : Jan. Cvenkel iz Ljubnega, Jan. Vester iz Otoka, Jos. Finžgar iz Brezij, Mat. Avsonek iz Vrbenj in Fr. Valjavec iz Leš. (Ogenj.) Iz Planine 13. jun. Včeraj v sredo popoludne ob '/s 5- uri je treščilo v hlev posestnika Josipa Kremenška v Lazih. Ker so bili ljudje raztreseni po polju in niso mogli naglo na pomoč pritisniti, se je ogenj v majhnem času tako razvnel, da ni bilo mogoče ničesar rešiti. Zgorel je prostorni hlev do tal, poleg njega stoječ kozolec, nekoliko krme, 20 sežnjev drv in 4 mlada praseta. Gospodarja ni bilo doma, ko se je nesreča pripetila. Strah je bil velik po vasi, ker je neslo ogorke daleč na okolu in so strehe večinoma slamnate. Otroci so tako vpili in jokali, da se je vsakemu milo storilo. Dobro, da je močno deževalo in gasilno društvo je kmalu na pomoč prihitelo; nevarnost je bila silno velika za celo vas. (Drngo porotno zasedanje v Celovcn) bode od 17. do 20. junija. Pred porotnike pride 5 hudodelcev in sicer 2, ker sta kradla, 2 radi posilstva in 1 zbog ropa. (»Stidmark".) S Koroškega : Nemški listi pišejo s čudnim veseljem, da je na prošnjo nebodijetreba — „Sudmark"-e podaril obči nemški „šulferajn" v B e r o 1 i n u 300 zvezkov raznih knjig (seve v pravem prusovskem duhu pisanih) za nemško „bucherei" v Beljaku! Zopet se tedaj s prusovsko podporo naudušujejo naši nemški „avstrijski domoljubi" za jedrno zveličavni — „rajh". Advocem: .Sttdmark" ! Ali bi ne bil zadnji čas, da se z novci nabranimi od tega društva napravi posebna „ekspedicija", ki naj bi šla iskat ponesrečene nemškutarske „ glticksrit-ter"-je a la Kušej, Benda, Plešucnike tutti quanti I ? (Koroške novice.) Pogorele so dne 3. junija v Kadelu blizu Glaneka tri hiše in dvoje gospodarskih poslopij. Dne 7. junija je gorelo v Pulstu, škode je 2000 gld. — Obilno skrbi dela kmetom stalno zelo neugodno vreme. Na več krajih nastale so že povodnji, ponekod je tudi toča napravila nekoliko škode. — Svitli cesar je potrdil zakon, s katerim se občina Zgornja Bela razdeli v štiri samostojne občine. — Stepli so se nemški „burši" pri Brežah. Nekega mlinarja, ki je slučajno prišel poleg, so tako hudo ranili v grlu, da je kmalu umrl. Da bi se kaj sličnega zgodilo na Slovenskem, kako bi nemški listi pisali o — surovosti „bindišarjev". (Z Radovice,) 12. junija. V ponedeljek smo tudi pri nas imeli potres; bili so ob 8/49. uri trije prav kratki sunki. — Včeraj je tu žena povila trojčke Ivano, Nežo in Terezijo, ki so prejemši sveti krst kmalu po rojstvu umrli. (Iz Ajdovca.) Ker se je od raznih krajev poročalo o potresu, naj pristavim, da je bilo tudi pri nas čuti močan potres v pondeljek zjutraj okrog '/43. uro. Bil je hud sunljej, da je začelo okno škle-fetati; vzbudilo me je, da sem pogledal na uro. Sploh se pa pri nas čuti večkrat po Veliki noči potres. Ta ura od V»3- do ure poncči je najugodnejša. Ze večkrat me je vzdramil in menil sem, da deluje tu samo domišljija, toda, ker prihajajo od raznih krajev izjave, ni vse le prazna stvar, kakor sem mislil. Letošnje leto nam jako slabo obeta. Huda zima nas je nadlegovala z debelim snegom; vničil nam je ta skoraj vso ozimnino, ker je pognila; sledila je moča in še ni odšla, že je nas obiskal vnovič beleč snegač v mesecu majniku ter pokril zemljo skoraj (pol metrom) debelo odejo. Veliko drevja je polomil in poškodoval, tudi po vinogradih je očehal mladike. Vinogradi so si sedaj nekoliko opomogli; da bi nam dobri Bog ohranil vsaj to, ker to, kar je ostalo, jako lepo kaže. Tudi hudo gro-menje se pri nas velikokrat ponavlja, dasi ni veliko dežja. (Nov poštni nrad.) Dne 21. junija se odpre v Sveti Nedelji na Labinščini v Istri nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto in služboval ob jednem kot nabiralnica c. kr. poštno-hra- nilničnega urada. Zvezo s poštnim omrežjem bode imel po poštnih vozeh, ki vozijo vsaki dan iz Pazina v Labin in nazaj. (Na ljubljanskem c. kr. moškem in ženskem učiteljišču) se bodo vršili pismeni zrelostmi izpiti javnih in privatnih abiturijentov dne 17., 18., 19. in 20. junija. Za temi se vrš£ praktični izpiti. Ust-meni se pa začno dne 20. julija t. 1. (Frančiškanski zvonovi) zapeli so razven velikega prvikrat po velikonočnem potresu na praznik sv. R. Telesa. (Požar.) V podstrešju s slamo pokrite hiše Martina Sluge na Hribu se je vnel 10. t. m. okrog druge ure popoludne požar, ki je vpepelil vse, kar je bilo lesenega. Sluga ima škode blizu 300 gld. Ogenj je omejevalo vrhniško gasilno društvo. (Nesreča.) Iz Ruvinja se poroča: Na Sv. E. Telesa se je zbralo v hiši, kjer je umrl neki Mas-serotto, blizo 70 ljudij. Ko so bili vsi v sobi, kjer je ležal mrlič, vdrla so se jim tla in vsi so se z mrličem vred pogreznili v spodaj ležečo klet. Ža-libog da so iz razvalin izvlekli poleg umrlega Mas-serotti-ja še 14 drugih mrličev in 25 hudo ranjenih ponesrečencev. Seveda je bil nemudoma ves Bovinj po koncu. (Zahvala.) Podpisani najudanejše zabvaljajo preč. g. kanonika Jan. S u š n i k a , ki jih je brezplačno spremljal zadnjo nedeljo na Kurešček in jim tam opravil cerkveno slovesnost. Povrni mu mili Bog na priprošnjo božje Matere. Delavski romarji. (Semnji po Slovenskem od 17. do 22. junija.) Na Kranjskem: 17. junija v Bučki, v Št. Petru na Notranjskem, Litiji, Št. Vidu pri Blokah; 18. v Zalogu; 19. v Bovišah; 21. v Moravčah, Lašičah. Na Štajerskem: 21. jun. v Bučah inVrenska-gorce; 22. v Št. Jurju ob južni železnici, Sevnici, Šoštanju, Poličanab. Na Koroškem: 17. junija v Traberku in Greifenbergu. Na Primorskem: 17. junija v Pavjeru. Narodno gospodarstvo. O živinoreji na Dolenjskem. (Izv. dop.) Shod dolenjskih kmetijskih podružnic, ki se je vršil v Novem Mestu, bil je jako sijajen. Udeležili so se ga dolenjski graščaki, precej duhovnikov in toliko kmetovalcev, da se je moralo zborovanje vršiti v dvorani „Narodnega doma", namesto v mestni hiši. Načelnik novomeške podružnice g. Bohrman je pozdravil zborovalce in poudarjal važnost tega shoda, s katerim naj se položi temelj bolj vspešnemu delovanju kmetijskih podružnic s tem, da se med seboj približajo. O prvi točki: kako naj se govedoreja na Dolenjskem povzdigne in kako pleme naj se pospešuje, govoril je obširno grof Margheri. Poprej je bilo na Dolenjskem pleme temnorudečkaste barve, ki je bilo dobro, a se je že porazgubilo. Sedaj nimamo nobenega posebnega, jednotnega plemena, zato kupci nimajo zaupanja do naše živine. Katero pleme naj se vpelje? Pincgavsko rudečebrezasto ali cikasto pleme, kakoršno imajo Tirolci, Solnograjci in Korošci, je udomačeno že na Gorenjskem. To pleme ima debelo kožo, debele kosti, potrebuje malo hrane, a z njim se ne more delati. Na Gorenjskem lahko shajajo ž njim, ker vozijo večinoma s konji, a na Dolenjskem se dela največ z volmi. Zato je primernejše muricidolsko pleme, sive barve, ki je Dolenjcem že znano in kupcem priljubljeno. Teleta se sicer počasi odrejajo in v hrani je to pleme bolj izbirčno, a ž njim se lahko tudi dela. Zato naj bi se na Dolenjskem vpeljalo pleme sive ali pšenične barve. Onkraj Gorjancev na Belokranjskem pa je zopet primernejše pincgavsko pleme zaradi mnogih pašnikov in stelnikov. Plemenske bike pa naj bi imel sedaj ta, sedaj oni posestnik. Prav v čudno zvezo je spravil grof zajca z živinorejo, češ, ako nam graščakom kmetje ne pustite lova in zlasti zajca prostega, potem pa mi ne bomo pustili, da bi vi k nam gonili svojo živino plemenit. To je kaj jalov izgovor, da še kaj hujšega ne rečemo. Ko je na to vitez Langer začel govoriti nemško, začeli so kmetje godrnjati, ker ga niso umeli in precej jih je odšlo. Poudarjal je, da jedno pleme na Dolenjskem vpeljati se skoro ne bo dalo. Doslej jih je pet plemen, izmed katerih naj se pospešujejo tri glavna: muricodolsko, švicarsko in gorenjeinodolsko pleme. Za prvo pleme naj bi bike odrejal baron Berg v Mokronogu, za drugo kmetijska šola na Grmu, za tretje pa dr. Schlesinger Gorjanj na Ru-perčvrhu. Od njih naj bi jih kupovala kmetijska družba in kmetom delila. Omenja tudi, da je premajhno pridelovanje mesa v deželi; zato se bo živinoreja obilno splačala. Učitelj Pogačnik s Čateža je predlagal, naj se biki odrejajo pri kmetih, komisija naj jih podpira. Kmetje so ta predlog burno pozdravili. Grof Barbo se strinja z Langerjem in Pogačnikom in meni, naj se odrejajo plemenski biki pri graščakih in pri kmetih, ker pri kmetih odrejevanje ni tako zanesljivo nego pri graščakih. Z njim se strinja tajnik kmetijske družbe g. Pire, češ, da graščaki imajo več sredstev za odrejevanje bikov. G. načelnik Bohrman opozarja potem na pašnike in travnike, za katere se dolenjski kmet vse premalo peča. Da se ljudje o tem pouče, za to naj skrbe potovalni učitelji kmetijske družbe. Jako umestna je bila tu opomba g. Pirca, da so Dolenjci največ nesreče sami sebi zakrivili, ker do najnovejših časov so se pečali le z vinogradi, vse drugo pa zanemarjali. Bridke skušnje naj jih pouče, kaj jim je v njih lastno korist. Zaradi živinske soli se je vnela živahna debata. Nobeden ni zadovoljen ž njo, ker je predraga, ker je nje nakupovanje zvezano z mnogimi sitnostimi in ker je bojda tudi škodljiva živini. G. Rohrman je predlagal končno, naj se pošlje peticija na ministerstvo, da se vpelje cenejša in bolj zdrava sel, katera naj se prodaja po prodajalnicah. Glede prešičoreje, ki Kranjski deželi, zlasti pa Dolenjcem, prinaša čim dalje več denarja, svetuje g. Bohrman, naj se vpeljuje jorkširsko pleme, za katero ima grof Barbo plemenjake. Na Spodnjedolenjskem bi pa bilo bolje berkširsko pleme, ker je meso onega plemena premehko. Pri slučajnostih je svetoval župnik Peterlin, naj se pri osrednjem odboru kmetijske družbe volijo odborniki tudi z Dolenjskega, da bodo vse strani dežele enako zastopaue. Predlog se je sprejel. Nato je načelnik zborovanja shod zaključil. Ko je med zborovanjem jel grof Barbo, ki je vprvič prav gladko govoril slovensko, govoriti nemško, jeli so kmetje trumoma odhajati. Opozorjen, naj raje govori slovensko, ker se. sicer zbor razide, bil je toliko užaljen, da ni hotel več govoriti in graščaki so odšli, kmetje pa so ostali. Nič druzega nego nemška nestrpnost 1 Stroiki za urejevanje voda na Ogerskem in Hrvatskem. Iz Zagreba, 10. junija. 2e večkrat sem omenil v svojih dopisih, kako mačehinsko ravna Ogerska s Hrvatsko v vseh gmotnih zadevah, posebno pa še pri urejevanju rek in izsuševanj močvirjev. „Obzor" si je dal truda, pa je sestavil po službenih podatkih vse stroške v to svrho: Od I. 1867 pa do 1893 je izdala država za urejevanje rek 62,451.369 gld. V to svoto niso uračunane podpore, katere je država delila vodenim zadrugam na Ogerskem. Za urejevanje Save se je izdalo od omenjene vsote 586.257 gld., za Kolpo 108.829 gld., za Dravo 1,829.562 gld., vkup tedaj za hrvatske reke 2,524.648 gld. ali nekaj čez 4'4e/0 od vse za urejevanje rek izdane vsote. Vsa dela na Dravi so izvedena le na levem bregu, tedaj le na korist Ogerskej. Za Savo in Kolpo, tedaj v pravo korist Hrvatski in Slavoniji se je izdalo le 695.086 gld. ali l lfl/0. Po ključu od 1. 1868 je Hrvatska doprinašala za zajedniške posle 6-4%, po ključu od leta 1880 5-57°/0 in po ključu od 1. 1889 7-9°/,. Ko bi se računalo po tem ključu, odpalo bi na Hrvatsko naj-manje 5-57°/0 od vse svote ali 2,478.900 gld. in ne samo 695.086 gld. Ce se računa pa prinos po taktični potrebi ali po daljini rek, potem izpade pa še veči. Vse reke na Ogerskem in Hrvatskem iznašajo 4732 klm. Sava pa je dolga od Oapraga do Zemuna 593 klm., Kolpa od Karlovca do Siska 75 klm., vkup tedaj 668 klm., ali 14* 1 °/o daljine vseb rek ogerskih. Po tem merilu bi se bilo moralo brez Drave, ki jo semkaj ne računamo, potrošiti za urejevanje Save in Kolpe 8 800.000 gld. Za bodočih 12 let je opredeljenih za urejevanje rek 54,380.000 gld. Od teh odpade na Savo 500.000 gld. in na Dravo 4,500.000 gld., tedaj vkup 5 milijonov gld. Daljina Drave od Barča do utoka v Donavo in Save od Gapraga do Zemuna iznaša 766 klm. ali 16'2°/0 vseh voda na Ogerskem. Ker se pa Drava uravnuje samo na ogerskej strani tedaj le n& korist Ogerske, potem se potroši za hrvatske reke le 500.000 gld. ali komaj 0 92% cele vsote. Po tem takem izda Ogerska od naših prispevkov na leto komaj 50.000 gld. za urejevanje naših rek, kar je pa za naše potrebe kakor nič. In pri vsem tem zagovarja naš uradni list ogersko vlado, češ da ni ona kriva, da se tako malo zanima za naše reke, marveč sami, ker še do zdaj nismo imeli nobenih rečnih zadrug, katerim bi ogrska vlada gotovo dajala znatne podpore, ko bi se pri njej oglaševale. Uradni list more iz zgoraj navedenih podatkov razviditi, da tukaj niso uračunani prinosi takim rečnim zadrugam na Ogerskem, marveč le one svote, ki jih ogerska vlada sama troši, a očevidno na škodo Hrvatske, kar seveda uradni list ne sme priznati. Tudi to so nasledki žalostne „gentlemanske" politike naših poslancev v ogerskem saboru. Popustite vendar jedenkrat to za nas tako poniževalno politiko ! Telegrami. Dunaj, 14. junija. V poslanski zbornici je povdarjal posl. Lueger, da se ne more zadovoljiti z izjavo finančnega ministra glede draginjske doklade, ampak želi, da se predloži zbornici poseben zakon o tej zadevi; gospod finančni minister ne more namreč vedeti, bode li še do konca tega meseca minister ali ne. Zakaj bi ne pokazal v zadnji minuti svojega ministerstva, da ga je res volja pomagati uradnikom. Dunaj, 14. junija. Poslanska zbornica je imela danes osemurno sejo in rešila §§ 262—267. 6. poglavja davčne preosnove. Glasovanje je trajalo 4J/2 ure. Nadalje je odklonila zbornica nujni predlog posl. Gess-manna glede uradniške draginjske doklade, ker je izjavil finančni minister, da namerava vlada te doklade od 1. julija izplačevati. Dunaj, 15. maja. Vojni odsek ogerske delegacije je vsprejel nespremenjen vojni zakon. Rim, 14. junija. Pri volitvi zbornične budgetne komisije je dobila vlada popolno zmago. Rim, 14. junija. Kakor se poroča, predložil bode jutri zbornici pravosodni minister na prošnjo generalnega prokuratorja akte glede Giolittijeve zadeve. Carigrad, 14. junija. „Agence Balca-nique" javlja, da je izmišljena vest, da je došlo 540 Armencev na syrsko obrežje in da so razorožili turško policijo. Umrli so: 13. junija. Marija Kiissler, magacinarjeva hči, 4 mesece, Erjavčeva cesta, božjast. 16. junija. Teodor Hafner, posestnikov sin, 2 meseca, Sv. Petra cesta 47, akutni črevesni katar. V hiralnici: 13. junija. Ana Dermastja, tesarjeva vdova, 75 let, ma-rasmus senilis. Vremensko sporočilo. a K a Cas Stanje Veter Vreme | Mokrine I ua 24 ur v j IHK opazovanja zrakomera t mm toplomora po Celziju 14 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. a. iveč. 739-0 738-9 737 9 13-5 19 4 150 si. szap. n sl. svzh. oblačno n del. oblač. 0 00 Srednja temperatura 15-91. za 2-5° pod normalom. J r* ni sobni slikar, ^ hran uiarc ^^u^1-:8"««-20 ) priporoča se v izvrševanje vseh v dekoracij sko-slikarsko stroko spadajočih del 230 26-11 z zagotovilom okusno-modernega dela proti zmerni ceni. •« i- 2i 4 eS.g s __,«•'?' ^ s- s ž ■2 o s Jm — M M'i «23 ^ | •i | »v o V vročem letnem času je priporočati dobro in ugajajočo osveževalno in mizno pijačo pripravno za primešanje vinu, konjaku ali sadnim sokovom, za to opozarjamo na OtAVNO S KLAD 1 ŠTE — MSc&vJbSB najčlstiji Ta pijača vpliva ohladilno in oživajoče, vzbuja slast do jedi, pospešuje prebavljenje. Po letu je ta pijača pravo krepilo. (.VIII.) 6 24 Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn. Pozorl Varujte se, da ne bote opeharjeni pri nakup« hladne kave. lichič-kaželjnl ljudje Se vedno ponarejajo Kafhrelnerjovo kavo, zatone jemljitedruojih ko b»!r> izvirne zavoje v. napisom „SCalhir*einer,!>. Kathrelner-Knelppovasladna kava je edina zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natorni pridelek v celih zrnih; vsaka škodljiva primes je izključena. 317 10-5 MM trpist poči želi takoj nastopiti službo. 391 31 Cenjene ponudbe sprejema uredništvo .Slovenca''. Filijala v Ljubljani zagrebškega podjetništva Pilar, Mally in Bauda, arhitekt, inženirji in stavbinski mojstri Tehniški bir6: Trubarjeve ulloe štev. 1, poleg sv. Jakoba mostu. Poslovni čas za ustne dogovore od 2—3. ure pop. Prevzemanje in izvršitev vsakovrstnih projektov, načrtov, proračunov. Izvrševanje prezidavanj, novih stavb in sploh vseb stavbinskih del. 356 9 : k Za pokrivanje kakor tudi za kritje fočtrgik ponujamo v vsakej tudi največjej množini po najnižjih cenah prima in secunda zarezane (Strang-falzzie^el) kakor tudi nepremočni strešni klej 260 19 (1 >m<'1i pappe) zavoj (to je ion metrov) odi gld. o O kr. do 2 gld. 50 kr. in nasade za dimnike -»s c£ Widic S &omp. ALBUM £ju6tjana po potresu V spomin na Velikonočno nedeljo (14. april 1895) S 14 ilustracijami — Cena 25 kr. 100 kom. 20 gld. Dobiva v Katol. Bukvami, pri Jlenr. Ničmanu ln v Katol. Tiskarni v Ljubljani. Zanesljivim razprodajalcem znaten popust J. Hafnerjeva pivarna v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 47 . priporoča prečast. duhovščini in slav. občinstvu novo uvedeno okusno in zdravo 395 26 1 gossko marčno pivo, katero razpošilja tudi v sodčkih in steklenloah. Restavracija je priznano Izvrstna z veliko dvorano za konoerte, družbe, društva itd., ter lepim senčnatim vrtom, atjf KcjjrlJtAčc je ii n razpolago.*^ Vhod tudi v Poljskih ulicah. > Najboljše sredstvo proti stenicam, > bolham, kuhinjskemu mrčesju, mo- ; <-7-ljem, zajedalkam domačih žlvallj. 99 Kjaclterlivi" kot učinkuje čudovito! Usmrti nobeno drugo sredstvo — vsakovrstno golazen ln je tudi najbolj poznato ter uporabljevano. Njega znaki so : 1. zapečatena steklenloa, 2. ime ,Zaoherl'. Pristni „Zacherlin" prodajajo v Ljubljani: Uradniško kun- J. Klauer, Iv. Ev.|\Vutscherja sumno društvo, Josip Kordin, nasl.V. Schiffer, Ivan Fabian, Anion Krisper, Jakob Spoljarič, Karol J. Holzer, Peter Lassnik, Ivan Luckmann-a Ivan Jebačin, Mih. Lavriča nasl. nasl. A. Stacul, Anton Ječminek, Alojzij Lenček, M. E. Supan, Jeglič & Leskovic, Ivan Perdan, Prane Terdina, C. Karinger, Karol Planinšek, Ub. pl. Trnkoczyja J. Kastner, Jernej Eeitz, lekarna, Mihael Kastner, A. iScharabon, H L. NVencel. Dobi se tudi v naslednjih krajih na Kranjskem : V Postojini, Polhovem Gradcu Borovnici, Velikih Lašičah. Kočevju, Kislem, Hribu, Idriji. Kranju. Kostanjevici, Litiji, Mokronogu. Kopiivniku, Mirni , na Vrhniki, v Radovljici. Ribnici. Radečah, Zagorju. Šentjerneju, Žužemberku, Kamniku, Dragi, Trebnjem, Črnomlju, Bledu in Cirkmici. 168 15—9 80,916.875 81 513.200.567 — EQUITABLE Zjedinjenih. držav zavarovalno društvo za življenje v Novem Yorku. Ustanovljeno leta 1859. Koneesijonovano v Avstriji dne 11. oktobra 1882. Na Dunaju, Stock-im-Eisenplatz, v svoji palači. „Eqiiitable" je na vsem svetu prvi in največji zavod za zavarovanje na življenje. Računski sklep let«. 181)3: I. Dohodki . gld. 105.056.513 87 Izdatki . ., 63 388.747-01 Prebitek.......gld. 41,667.766 86 I. Premoženje . .gld. 422 640.992 23 Obveze . „ 341.724 116-42 Zaklad dobičkov .... gld. Novih zavarovanj sklenjenih leta 1893. Zavarovanega kapitala koncem leta 1893 ..... 2.331,331.442 — Avstrijskim zavarovanoem posebna garancija je velika društvena palača „Stook-im-Elsen" na Dunaju, katera je vredna gld. 2,300.000'-. Tspehi dvajsetletnih 1. 1894. plačilnih tontin*) (polic z dvajsetletnim nabiranjem dobička) društva „Equitable". A. Navadno zavarovanje za slučaj smrti. Tabela I. Starost Vsota plačanih Vrednost police Polica oproščena premij premij v gotovini in plačilnu za slučaj smrti 30 gld. 454-— gld. 616'— gld. 1100 — 35 „ 527 60 „ 621-- „ 1180-— 40 „ 626 - „ 763 — „ 1290 - 45 „ 759'40 „ 951— „ 1450 — 50 „ 943 60 „ 1227— „ 1701 — B. Zavarovanje za slučaj smrti z dvajsetletnimi premijami. Tabela II. 30 gld. 607-20 gld. 832-- gld. 1780,— 35 „ 681-60 „ 950-— ., 1800— 40 „ 776-60 „ 1097-- „ 1860-— 45 „ 900-60 „ 1290-- „ 1970 — 50 „ 1087 60 „ lh67-- „ 2180-— C. Zloženo dvajsetletno zavarovanje za slučaj smrti ln za učakanje. Tabella X. 30 gld. 970-60 gld 1F83-— gld. 3390 - 35 „ 995-80 „ 1615— „ 3060 — 40 „ 1035-60 „ 1671-- „ 2830-— 45 „ 1100-80 „ 1769-— „ 2700 — 50 „ 1209-— „ 1954— „ 2720-— Kakor kažejo zgoraj navedene številke, povrnejo se po tako zvanem tontinskem sistemu zavarovancu poleg tega, da je bil skozi 20 let brezpladno zavarovan, po tabeli I. vse vplačane premije z nekoliko obrestij, po tabeli II. s povprečno 4°/0, in po tabeli X. s povprečno 6°/0 jednostavnimi obrestmi. Police premij oproščene pa reprezentujejo dvojno do trojno vsoto vplačanih premij. Pojasnila daje generalni zastop za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, in 466 5 glavui zastopnik za Kranjsko: ALFRED LEDENIK v Ljubljani, Mestni trg 25. *) Tontina imenuje se nabiranje in razdelitev dividend ali dobička po nekem posebnem sistemu, ki ga je izumil in prvi uvedel v Franciji Italijan Lorenzo Tonti 1. 1653. Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, urar, 64 26-11 (p na Dunajski cesti v Ljubjani, Q priporoča svojo zalogo vseh vrst v žepnih ur zlatu, srebru, ravno nihalnih, in budilnih jeklu in niklu stenskih ur in le dobre do naifinejSe kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. 3t£~ Poprave se dobro in solidno izvršujejo. Vele častiti duhov- V V scmi usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let posiujočo bogato zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd. Izdelujem sama paramente v poljubnej obliki, " istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena. Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in cenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil. Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovoli; vpoštevati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati. Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo direktno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili. Velespoštovanjem dlna *3Cof6auQr vdova dež. tajnika, v Ljubljani, Gledališke ulice. Ustanovljeno 1. 1870 m IB®Sffl5H®J08ffiB!®BIB8filaSfSa domačih konservativnih obrtnikov in trgovcev, katera naj oenj, naši naročniki in čitatelji »Slovenca" blagovolijo uvaževati, Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra oesta 16 priporoča se čast. duhovščini in si. občinstvu za izdelovanje vsakovrstne obleke V zalogi ima tudi narejene obleke za gospode in dečke. — Obleke od 7 gld. 60 kr. do 24 gld., površnike od 6 gld. 50 kr. do 22 gld., nepremočljive haveloke od 7 gld., 50 kr. do 12 gld., haveloke iz veljblodove dlake (Kameelhaar) od 12 gld. do 17 gld., mantile in plašče za gospe itd. Naročila za izdelovanje oblek po meri izvršujejo se točno in po poljubnem kroju. Za dobro blago se jamči. ^HSE5H5E52Sa5g ^ Uradne S! ji 1 Josip Tomec \ | usnjar in zaloga usnja i ■ v Ljubljani : ij Streliške ulice g i priporoča preč. duhov- | ščini in slav. občinstvu g trpežno doma strojeuo j* ■i usnje za vsakovrstno i! j porabo, po nizki ceni. g K 2 ' V.'.".....'.*..'....'.*. ..... .V. V. > oooooooooooooooooooooooooo A. >N _ o? u 0 -s 1 03 o = 0 .2. tanenft firnež najboljše kakovosti, dobiva se pri <0000 w O p.g tovarna za flrnež v liubljani, Sv. Petra, cesta. Ilustrovanl ceniki potrebščin za obrtnijstvo, šolo in za dom zastonj in lranko. - v >co DF Prodaja na debelo ln drobno. Q oooooooooooooooooooooo » s. o p 3 CD o o m" Karol Dostal t a p e t n i k v Ljubljani, Sv. Petru cesta 31 se priporoča v najkulantnejše izvrševanje it vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor il modrocev na peresih, žimnic, garnitur itd. [j Cene nizke. Valentin Accetto zidarski mojster v Ljubljani, Opekarska cesta št. 55 priporoča se preč. duhovščini in slavuemu občinstvu, podjetnikom in društvom v vsa = v zidarsko stroko spadajoča dela = bodisi novih stavb, cerkvenih in zasebnih poslopij, kakor tudi vsakovrstna popravljanja, vzidavanjain postavljanja lončenih štedilnih ognjišč, polaganje vsakovrstnega tudi cerkveuega tlaka, vse po najnižji ceni. IS! Janez Dogan mizarski obrt in zaloga pohištva v Ljubljani Dunajska cesta v Medjatovi hiši priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu svojo izvrstno urejeno zalogo divanov, žimnic, omar, stolov, postelj itd. . Cenilniki s podobami so franko na razpolago. Najnižje cene, izborno blago. * Matija Horvat f 3| Bovljarskl mojster v Ljubljani, sv. Petra cesta32 fc priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu ^ jI v naročanja raznovrstnega j obuvala 'Vs i ■ katera izvršuje ceno, pošteno, iz zanesljivega blaga fr" i i od najpriprostejše do najfiuejše oblike. 85 Valentin Šubie podobar ln pozlatar v Poljanah nad Skofjo Loko priporoča se preč. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izvrševanje vsakovrstnih podobarsklh del z zagotovilom poštenega in solidnega dela po možno nizki ceni. C JOSIP ŠUBIC * kipar v Gorenji vasi nad Škofjo Loko ^ priporoča se prečast. duhovščini in slav. občinstvu za izdelovanje _ kipov iz lesa in kamena. novih § oltarjev iz lesa in marmor-cementa J J v vsakojaknm slogu; dalje v prenavljanje" !£ starih oltarjev in drugih predmetov zago-% tavljajoč kar nainatačnejšo izvršitev in J nizko, delu primerno ceno. • 3&C. «» d-' 9 svečar v Oorlol, Voščarna Prodajalnloa Solkanska cesta 9, Oospodska ulica priporoča veleč, duhovščini, eerkv. oskrb-ništvom ter si. občinstvu garantirane, pristne čebelno-voščene sveče klg. po gld. 245. Sveče slabejših vrst za pogrebe in drugo uporabo prav po nizki ceni. V veliki izberi so tudi voščeni zvitki, okrašeni in preprosti po najnižji ceni. Alojzij Zorman trgovina z moko v Ljubljani, Florijanske ulice St. 7 priporoča vsakovrstno moko po različni1 ceni, otrobe, koruzo in koruzno moko. Prodaja na drobno in debelo ter zago- ' tavlja uljudno postrežbo. X Trgovina z železnino ANDR. DRDSKOVIC priporoča po zelo znižanih cenah cement, Železniške šine, traverze, cinkasto in pocinkano plošče-vino, železo za vezi, kovanja za okna in vrata, v Ljubljani, Glavni trg; št. 10. sploh vse, kar se pri stavbah potrebuje. 252 20—12 P. II. Z današnjim dnem sem izročil za Ljubljano svojo zalogo pive v steklenicah kakor tudi v sodčkih gospodu lTWm ~ML9 restavraterju v hotelu ,pri Slonu4. Prosim, da se slavno občinstvo o potrebi obrača z naročili na imenovanega gospoda ter se zahvaljujem svojim velečislanim p. n. naročnikom za dosedaj meni izkazano zaupanje z zagotovilom, da bodem točil, kakor doslej, le najfinejše, prav dobro vležano pivo. i Velespoštovanjem 387 2—2 Tlicodor Frohlih, posestnik pivovarne na Vrhniki. NB. Koncem meseca se bode točilo po plzenskem načinu zvarjeno vrhniško marono piyo, katero se bo točilo v hotelu „pri Slonu" naravnost iz soda brez ogljenčeve kisline in zračnega pritiska. Alojzij Vodnik kamenarski mojster Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 32, 34 priporoča: Največjo zalogo različnih grobnih spomenikov it mramora, granita, sijenita; križe v * cveticami iz snežnobelega mramora itd. Plošč za pohištvo iz vsako-barvnih mramnrjev Strojarske plošče od gld 20•— nat rej. Edina zaloga: Porfir kot priznano najtrfit materijal za hodnik., ve/e, dvorišča in kleti; mramormozalk za tlak po cerkvah, vežah itd, in lepe imirgeloement-ploiče do gld. 2-— □»>» naprej. 173 34—14 atf Delavnica za splošne izdelke za cerkve, stavbe in pohiStva. — Obrisi in računi brezplačno na razpolago. Prodajalnica na prav obiskanem prostoru se takoj oddd. Več poizve se pri Ignaciju Žargi-ju v Ljubljani. 388 3—2 Umetniška in stavbinsko-kamnoseška obrt Rudolfa Jegliča ■v Kranj 11 se priporoča v izdelovanje ImrnM in polarni Miov iz najrazličnejših vrst kamna. Tu Be izvršujejo naročila na zvunaj, isto tako načrti in proračuni in tu se nahaja večja, jako dobro izbrana zaloga Ugotovljenih nagrobnih kamnov in raznoterih del po najreelnejših in najnižjih cenah. 3S0 3 — 1 flfaznanilo in priporočilo. Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu lr>. apiiU opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo 336 32-5 najraznovrstneiših klobukov cilindrov, čepic, slamnikov itd. ■■T samo na Starem trgu (ped T nato) št. I poleg čevljarskega mosta Priporočam so ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni. Velespoštovanjem J. SOKLIČ -v Ljubi jani, Stari trg. št. 1. I Križcv pot z ličnim okvirom vred, 95 cm. visok, popolno izgutovljeu, je na prodaj za nizko ceno €»."» }*«»■«■!■■ zm. FR. TOMAJT, potlotmr in pozlatar v LJiiltljani, Križevniški trg štev. I. 393 3—1 Kašelj odpravite z uporabo slovečih Kaiser-jevih 59423-23 prsnih bonbonov kateri najbolje učinkujejo proti kašlju, hripavosti, prehlajenju in zaslizenju in so najcenejši. V zavitkih po 20 kr. dobivajo se v lekarni VilJ. Mayerja . pri zlatem jelenu ' v Ljubljani, Marijin trg. 394 3—1 Mestna hranilnica ljubljanska razpisuje s tem z letno plačo v znesku 1000 gld. eventvalno 1200 gld. Prosilci za to službo izkazati se morajo s spričevali o dovršenih študijah, o popolnem znanji nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi iu pa o tem, da so že prebili izpita iz trgovinskega knjigovodstva in meničnega prava. Prošnje z navedenimi spričevali in s spričevali o dosedanjem poslovanju vložiti je do vštetega 15. julija pri podpisanem ravnateljstvu. Pri nastopu službe položiti je kavcijo v visokosti plače. Ob enem razpisuje imenovana hranilnica službo enega, eventvalno dveh praktikantov z letno plačo v znesku 500 gld. za vsacega. Prosilci za to službo izkazati se morajo poleg znanja slovenskega in nemškega jezika v govoru iu pisavi, da so dovršili celo gimnazijo, oziroma celo realko, ali pa spodnjo gimnaziio oziroma spodnjo realko in trgovsko šolo. Prošnje z navedenimi spričevali in s pričevali o dosedaujem poslovanju vložiti je do vštetega 15. julija t. I. pri podpisanem ra\nateljstvu. V L j u b I j a n i due 15. junija 1895. Ravnateljstvo mestne hranilnice ljubljanske. QQT)n, ov zdravstveno oblastveno preizkušeni lOcA;£ g " (Spričevalo: Dunaj, 3. julija 1887.) mnogo milijon krat preizkušen in potrjen, zobnozdravilstveno priporočan, je ob jednem najcenejše zobe čiščeče in ohranjujoče sredstvo. a^r Dobiva se povsodi. -»H 620 40—27 nrillTrnVP-na zaradi njenih zdravilnih lastnostij in mnogovrstnih UUliKUVdildi slučajev, v katerih izvrstno vpliva, s častno diplomo iu zlato svetinjo na zdravilstvenih razstavah v Londonu, Parizu m Genfu. 1*. i i vij lekarnarja Tinktura za želodec piccoiija v Ljub« a n i je izborno sredstvo, katero krepča in zdravi želodec ter pospešuje prebavljanje iu deluje, da se telo odpre. To tinkturo za želodeo razpošilja izdelovatelj lekarnar Fioooll v Ljubljani proti povzetju. Zaboj po 12 steklenic velja gld. 1'36, po 55 stekleni'- gld. 5 26 (zaboj telita 6 kgr.). Poštnino plača vselej naiočnik. — Steklenica velja 10 kr. " 617 50 29 Sprejme se potovalni uradnik proti dobri »talni plači in proviziji. Prosilci - strokovnjaki naj vložijo osebno pismene ponudbe z referencami do 30. junija pri 392 3—i generalnem zastopu v Ljubljani c. kr. priv. zavarovalne družbe za življenje „Avstr. flioni.v-a". Preselitev knjigoveznice in priporočilo. Preč. duhovščini in si. občinstvu uljudno naznanjam, tla sem radi zrušenja hišo na sv. Petra cesti moral izprazniti delavniške prostore, ter sem si zgradil, da morem nadaljevati knjigoveški obrt, barako v Knafljevih ulicah nasproti muzeju. 350 5-5 Priporočam se osobito v tem žalostnem času v naročila, katera bodem vestno in po ceni izvršil. Velespoštovanjem r Dežman, knjigovez. 374 Senožet, ozir. stavben prostor parcela 165/8, ki meri nad 1200 □ sežnjev. ležeč tik državne dolenjske železnice in drž. karlovske dolenjske ceste in zraven A. Strnada hiše. proda pod ugodnimi pogoji Primož Pakiž, posestnik in dež. poslanec v Zamostem, p. Sodražica. urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu priporoča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejših Švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino itd. ua. W po zdatno znižani ceni."* Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčije, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje. V ceniku zaznamovane cene znižal sem za lO°/0. V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje. D0T Ceniki se zastonj razpošiljajo. Edina zaloga blciklov in raznih pri-strojev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch v Gradcu.285 12 A. Vidiš krasno uro, katera točno in zanesljivo kažo? B. Ah, ros presenetljivo! Kje si j., neki kupil in koliko volja f A. Pri znanem urarju Oudnu » Ljnbljaui za res čudovito oeno. B. Takoj idiva, omislim si tudi jaz podobno uro. Najbolje priporočena za preskrbljenje vseh v kurznem listu zaznamovanih menic in vrednostij Menjalnica bančnega zavoda Schelhammer & Schattera Wien, I. Bezirk, Z .ar:, kratic <3lazer podobar iu pozlatar •' /H* '*. '> ' na Glincali pri Ljubljani štev. 19 j se priporoča častiti duhovščini v } izvrševanje vseh v njegovo stroko j spadajočih det ! po zmernih cenah. — Za trajno in okusno delo f jamči. — Vnanji naročniki naj izvolijo pismenim potom delo naročiti. 384 2—2 mm Želodčne kapljice koje p. n. občinstvo navadno zahteva pod imenom Marijinceljske kapljice. Te kapljice so zel6 pro-spešne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodeu); rabijo pri napenjanji in zapečenostl preobloženem želodolz jedili ln pijačami itd. Steklenica z rabilnim navodom velja 20 kr., tuoat 2 gld., 3 tacate urno 4 gld. 80 kr. Priporoča jih Lekarna 479 40 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju. Ko« udmotn* ca boboro km TO m prtporoi« t f* ■drsv&Odh. (rokam, otrokom ta botaiikomi | SajokraiJU, ««»> Mm* bot m u^eoMljU pitam k bebavi kavi J«. Potor: cahtevajta ln jemljiu _ b bvtra« nroji a Imonora W ..Kathrelnar". -«• 5 15-9 Čast mi je naznanjati slavnemu p. n. občinstvu, kakor tudi gg. mizarjem, da sem otvoril z dnčm 8. februvarija V Ljubljani lia Bregu St. 20. fllesMo in lalirarslo obrt. Moje 251etne izkušnje v tej stroki mi omogočujejo izvrševati vsako delo najfineje, najsolidneje, ne da j)i mi se bilo bati konkurence, in po najnižjih cenah ker sem pri tvrdki E b e r 1, kjer sem delal skozi 20 let, izvrševal najfineje imitacije vsakovrstnega lesa. Z velespoštovanjem (296 16-7) Josip Makovec, pleskar lil lakirar na Bregu, Zoisova hiša številka 20. 243 Zadnja cena. a II R. Miklauc v Ljubljani, Špitalske ulice 5 priporočam svojo zalogo gvantnega blaga. Imenujem posebno štof in oajgza moške obleke, kakor tudi lepo vol-nato blago in lepi kamrlk za ženska oblačila. Tudi imam najnovejše žldane in volnate rute in posebno močno belo in rujavo kotonlno iz prve tovarne, kakor sploh vse v to 307 vrsto spadajoče blago. 10-6 » Zadnja cena. Ustanovljeno lotu, 1870. Izdelava perila za gospode, gospe in otroke na debelo in drobno. Cena in blago brez konkurence. Srajce za gospode, beli chiffon, gladke na prsih, brez ovratnika, brez manšet, 27 Trst jedna od gld. 110 do 270 šest „ „ 6-25 „ 15 — Srajoe za dečke, t 4 Telikostih. sicer kakor gornje jedna od gld. 1 — do 140 šest „ „ 5-75 ,, 7-75 Svltloe za gospode, 6 Trst jedne 80 kr. do gld. 1'40 šest gld. 4-50 do gld. 7-50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2 20. Dvanajst manšet od gld. 3'30 do 4-60. 13 predlog (Vorhemden) od gld. 3-25 do5'- Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka •J. O- Hamaiin v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln častnikov in o. ln kr. mornarloo. kr. 3StS" Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 12 i V a© @pia?@; skladno za vrte, v starogotiškem slogu za sobe izdeluje in stavfoarsko mizarstvo izvršuje po nizki ceni •v • I altop Zumer 351 (i2-4) (nasl. Zois-Gotzl) v Gorjah pri Bledu. Na zahtevo se brezplačno pošljejo ilustrovani ceniki. tf zlate 15 srebrnih kolajn. 12 častnih in priznalnih diplom Franc Iv. Kwizda. Kwizdov korneuburški živinoredilni prašek, dijetično sredstvo za konje in ovčad. Z najugodnejšim vspehom rabi se že nad 40 let v vseh večjih hlevih proti pomanjkanju slasti, slabemn prebavljenju, v zboljšanje ukusnejšega in izdatnejšega mleka. Šk&tlja velja 70 kr., pol ik&tlje 35 kr. Pazi naj se na Tarstreno znamko in zahtcTa le K w lz d o v Kornouburnki živinored. prašek. Glavna zaloga Okrožna lekarna Korneuburg pri Dunaju. 331 20—2 TT n 5 p 5 og S"* ■ p* < 0 1 Dobiva se v vseh lekarnah ln droguerUsklh prodajal-nloah avstro-ogersklh. Deliivnica klepnrskili, ključarsklh, ANTON BELEC št. Vid nad Ljxil>ljano izdeluje ter ima v zalogi cerkvene sveliice ali stalnice 220 7 dve po 194 5—4 iz kositarja 12, 15, 18, 20 gld., iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld., obliajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld. pušice z zvončki za pobiranje miloščine, lz kositarja po 1*50 gld. iz medenine 5 gld. štedilna železna ognjišča vsa železna in tudi razna za vzidati. | I [Pokrivanje zvonikov!! j Jts- Barvanje zvonikov -s napeljevanje strešnih žlebov in strelovr^ov. =- v o < P o ■ rt-m. m R S! X pr p v« X rt 9 < C ® E p i? p H p p rt ® t 5 p a ® IO u n a j 8 k a borza. Dnč 14. Junija. Skupni državni dolg v notah.....101 gld. 30 kr. Skupni državni dolg v srebru.....101 , 35 „ Avstrijska zlata renta 4 %............123 , 05 , Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 , 60 , Ogerska zlata renta 4%.......123 „ 35 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ 30 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1076 „ — „ Kreditne delnice, 160 gld............409 „ 40 „ London vista...........121 „ 65 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 59 „ 42'/», 20 mark............11 „ 87 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ 64 „ Italijanski bankovci........42 „ 95 „ C. kr. cekini......................5 „ 67 „ Dn6 13. junija. 4% državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 151 gld. — kr. b% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 162 „ 25 „ Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....197 „ 25 „ 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 „ 50 „ Tišine srečke 4%, 100 gld.......148 „ — „ Dunavske vravnavne srečke 6% . . . . 131 „ 50 „ Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . 109 „ — „ Posojilo goriškega mesta.......111 „ 25 „ 4 "h kranjsko deželno posojilo.....99 „ 25 „ Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke! % 99 „ 90 „ Prijoritetne obveznice državne železnice . . 224 „ — „ „ „ južne železnice 3% . 171 „ 85 „ „ „ južne železnice 6 % . 132 , 75 , „ „ dolenjskih železnic 4% 99 „ — „ Kreditne srečke, 100 gld........ 43Qt v vseh gospodarskih in Hnančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti gf naloženih glavnic. ^ Izdajatelj: Dr. Ivan Janeiift. Odgovorni vrednik: Andrej Kalan. Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.