Nemška kandidatna lista. Med kandidatnimi listami, ki so vložene v volilneni okrožju Maribor — Celje, je tudi kandidatna lista nemške stranke. Da ima nemška stranka pravico do lastne kandidatne liste, to je nad vsakim dvomom. O tem ni treba, da bi se dalje razgovarjali. Zanimivejše je vprašanje, iz katerega nagiba so Nemci vložili svojo lastno kandidatno listo, s kakšnimi razlogi so jo podprli in kakšne cilje zasledujejo. Ko je gospodarsko in politično društvo Nemcev sklenilo za septemberske volitve predložiti lastno listo, je svoje postopanje utemeljilo s tem, da morajo volitve zopet prinesti dokaz o nemški narodni manjšini, ki se bori za svoj obstanek. Ako je ta nagib bil za Nemce edino ali predvsem merodajen, zakaj pa so vložili svojo listo samo na Štajerskem, ne pa tudi na Kranjskem, kjer stanujejo tudi Nemci zlasti na Kočevskem? Ali kočevski Nemci ne spadajo k nemški manjšini, ki se mora boriti za svoj obstanek? Volitve vobče nimajo v prvi vrsti namena, da donesejo dokaz o obstoju naroda ali narodne manjšine. Uradne dokaze za to prinaša ljudsko štetje, ki se je v naši državi vršilo v popolni svobodi, dočim se koroški Slovenci v Avstrijf ne morejo in ne smejo svobodno izjaviti za slovensko narodnost. Dr. Miihleisen, nosilec nemške kandidatne liste, je v »Gillier Zeitung«, objavil poziv Nemcem, da glasujejo za nemško listo. V tem pozivu poudarja med drugim znane zahteve Nemcev po samoupravi na kulturnem polju, po samostojnem nemškem šolstvu, po nemškem učiteljišču, po nameščenju nemških učiteljev na nemških šolah ter dostavlja, da doslej še ni izpolnjena nobena teh utemeljenih nemških zahtev. Poslednja trditev ne odgovarja dejanskemu stanju, ker imajo Nemci v naši državi toliko nemških šol, kolikor zahtevajo zakonski predpisi. Mi si dovoljujemo g. nosilcu nemške kandidatne liste vprašanje: Kakšna pa je usoda koroških Slovencev? Ali imajo Slovenci v Avstriji le samo eno slovensko šolo? O slovenskem učiteljišču niti nočemo govoriti. Ali niso na utrakvističnih šolah, ki so upeljane med koroškhni Slovenci, nameščeni samo učitelji ncmškega pokolenja in mišljenja, docim se tisti redki slovenski učitelji, ki so še ostali na Koroškem, preganjajo, zapostavljajo in prestavljajo v popolnoma nemške kraje?! V proglasu nemške stranke, podpisanem od dr. Miihleisena, je izostala pohvala za delovanje dosedanjih nemških poslancev. Ali je to hotoma izpuščeno? Ali ni morda ravno v delovanju nemških poslancev razlog, «akaj je pri volitvah 1. 1925 propadla nemška kandidatna lista z nosilcem Schauerjem, urednikom lista »Cillier Zeitung«? Da si volilci napravijo nekako sliko o delovanju nemških poslancev v beograjski narodni skupščini, hočemo nakratko opozoriti na tiste zakone, za katere so nemški poslanci glasovali 1. 1923. Po volitvah 1. 1923 je rajni Nikola Pašič sestavil vlado iz same radikalne stranke, ki pa ni imela večine. Ker nobena druga stranka ni hotela podpirati Pašičeve vlade, je g. Pašič pridobil za sebe turški džemiet (klub turških poslancev) in pa nemške poslance. In za kaj so nemški poslanci, ki so služili Pašičevi vladi, vse glasovali? Nemški poslanci so meseca septembra 1. 1923 glasovali za dvanajstine za mesece oktober—december, katere so bile zgrajene na podlagi petkratnega povišanja zemljiškega davka in 30% pribitka k dohodninskemu davku. Takrat je bilo to ogromno davčno povišanje prvič vpeljano. Brez glasov nemških poslancev ne bi bilo sprejeto. Meseca oktobra 1923 so nemški poslanci glasovali za novi zakon o taksah (pristojbinah), ki še sedaj obstoji in pomenja strahovito breme za vse stanove, tudi za najrevnejše. Brez nemških glasov ta zakon ne bi bil sprejet. Istega meseca 1. 1923 so nemški poslanci glasovali za še sedaj obstoječi zakon o trošarini, ki je tudi vzbudil veliko nezadovoljstvo. Meseca julija 1. 1923 so nemški poslanci glasovali za sedanji vojaški zakon, ki vsefiuje velike trdnote. Nemški agitatorji bodo na ta značilna dejstva iz zgodovine delovanja nemških poslancev pozabili. Pravi pri- jatelji ljudstva pa ne smejo in ne bodo dovolili, da bi ljudstvo na \j pozpbii.j. Zlasti pa se ne more dovoliti, da bi se tiste blovence, ki so nekdaj kot prijatelji Nemcev služili nemški politiki in glasovali pri volitvah za njo, zopet hotelo vpreči v jarem nemške politike, da bi 11. septembra glasovali za nemško listo. Rojen Slovenec mora glasovati za slovensko kandidatno listo. Še manj dopustno bi bilo, ako bi nemški podjetniki in denarni mogotci hoteli na svoje slovenske delavce in nameščence vplivati, da bi glasovali za nemško listo.