Mw»»»» Ak&amVmji SLOVENSKI ČEBELAR GLASILO ZVEZE ČEBELARSKIH DRUŠTEV ZA SLOVENIJO 2. številka. V Ljubljani, 15. februarja 1952. L1V. letnik Vsebina Leopold Debevec: Nekaj besed o preureditvah AZ-panja . . . '21 Stane Mihelič: Sodobni AŽ-panj (Nadaljevanje) .....................21 Slavko Raič: Mesečna navodila . 30 Fran Robida: O vrbah..............33 Jože Rihar: Čebelarske opazovalnico .................................36 Mali kruhek: Spomladansko pitanje. — Pi-talniki v okencih AZ-panjev. — Nove tarife. — Matična re- šetka. — Vzgleden čebelar. — Mreža v okencih in še kaj. — Kako se neprevidnost maščuje. — Narodnost dr. J. Dzierzona . 37 Naša organizacija: Ugotovitve pri pregledovanju čebelnjakov.........................39 Praktičen tečaj za učiteljstvo v Tolminu ............................40 Na ovitku: Mali oglasi. — Vestnik zveze. — Cenik »Čebelarne«. List izhaja vsakega 15. v mescu. Izdaja ga »Zveza čebelarskih društev v Ljubljani, Tyrseva cesta 21, tiska »Umetniški zavod za litografijo« \ Ljubljani. Urejata ga in za uredništvo odgovarjata Stane Mihelič in Vlado Rojec. Tehnični urednik Josip Koba]. Letna naročnina za člane 300 din, za nečlane in inozemstvo 400 din, posamezna številka 35 din. KUPIM 30 tlo 40 AZ-panjev na 9 ali 10 satov. Družino naj bodo zdravo in močne. V zameno dam, ali prodam: tritonski Fordov avto, kompletno bencinsko »Deutz« cirkularko za žaganje drv, električni hišni vodovod, kompletno hišno kopalnico, kompresor za ličarje, nizkotlačni avtogenski aparat, tritonski sestavljeni škripec, kalupe za izdelovanje cementne opeke, »Deutz« Dieselov motor 15 konjskih sil, razno orodje itd. Ponudbe pošljite na na- slov: Serafim Novakovič, Zagreb, Petrova 17. KUPIM večje število čebeljih družin v kranji-čili in AZjpanjih. Čebele morajo biti zdrave in čiste kranjice. Naslov: Oton Primožič, Sv. Pavel pri Proboldu, Savinjska dolina. NAKUP ČEBEL Spomladi bo naša Zveza kupovala naseljene AZ-panjo in kranjiče po dnevni ceni. Prodajalci, pošljtei takoj ponudbe! 'Tj&aaiil čebelar ! Ne jezi se, če ne boš prejel 3. številke Slovenskega čebelarja. Prejeli jo bodo le Usti, ki bodo plačali naročnino do 15. marca t. 1. Društva in družine naj se ravnajo po navodilih okrožnice, objavljene v 1. številki Slov. čebelarja, da ne bodo ostali naši čla= ni brez lista. Kdor ne bi mogel plačati celoletne naročnine naen= krat, jo lahko plača v dveh obrokih: prvi obrok do 15. marca, drugi obrok pa do 15. junija t. 1. Leopold Debevec: Nekaj besed o preureditvah AŽ-panja AŽ-panj je s svojimi prednostmi, ki so jih naši čebelarji naglo spoznali, že v prvem desetletju svojega obstanka malone docela izpodrinili iz naših čebel-* ujakov vse druge panjske oblike povečini tujega izvora in razmeroma v zelo kratkem času ostal enoten panj Slovenije. V naslednjih desetletjih si je svoj -položaj še bolj utrdil in zdi se mi, da ga jr: bo zlepa pregnala kaka druga vrsta panja. Panj popolnoma ustreza našim razmeram in smo nanj lahko po pravici |x>nosni. I S podobno enotnostjo se ne morejo ponašati čebelarji ostalih naših ljudskih republik, v sleherni je razširjenih po več vret panjev. Kakor nekoč pri nas, so oudotni čebelarji že od nekdaj prav tekmovali, kdo bo izumil še boljši panj ali vsaj s svojimi izboljšavami opremil že obstoječe. Prej ni bilo slišati, da bi jih ta raznolikost kaj prida motila, zadnje čase pa so se tudi pri naših sosedih pričeli vse češče pojavljati glasovi, da bi ipak bila potrebna neka večja enotnost, ki bi sprostila in poenostavila marsikako opravilo pri čebelah, Kakor je videti, so jih do tega prepričanja privedla vprašanja na pasiščih, kjer v najlepši slogi pasejo svoje muhe prevaževalci iz raznih delov naše države. Ob praktičnih skladovnicah naših panjev, preprostem in lahkem delu naših čebelarjev pri prevozu in opravljanju čebel se jim nudi prilika, da nehote vse to primerjajo s svojim. In posledice? Povpraševanje po AŽ-panjih iz teh krajev narašča! Poslušal sem nedavno uglednega čebelarja-prevoznika z juga, ki si namerava urediti čebelarstvo za prevažanje v naših panjih. Mož ima namen, da si jih glede zračenja nekoliko preuredi. Tamkajšnji čebelarji morajo namreč zaradi velike poletne vročine, ki vlada pri njih, posebno skrbeti za dobro prezračevanje panjev med prevozom. Doslej se je najbolj obneslo tako imenovano temno zračenje, kajti poleg vročine nedvomno tudi svetloba precej pripomore, da se čebele med prevozom razburjajo in propadajo. Pri svojih bodočih AŽ-Panjih misli omenjeni čebelar nekoliko preurediti verando ter z žično mrežo opremiti tudi del stropa in gornji, preklopljivi del vratc. Njegovo razlaganje me je pozneje napotilo k razmišljanju o našem panju, zlasti o umestnosti nekaterih preuredb, ki jih je doživel v 40 letih, odkar je prišel iz rok svojega tvorca Antona Žnideršiča ter o izpopolnitvah, ki bi bile Potrebne, da bi panj postal še pripravnejši. Če si bežno ogledamo dosedanje izpopolnitve, bomo videli, da jih je bilo kar precej. Poleg žlebičja, ki ga je popisal in priporočal sam Žnideršič že med prvo svetovno vojno, a se z malenkostnimi izjemami ni ukoreninilo in razširilo, je panj kmalu potem, še med prvo vojno dobil leseno prečno zaporo za okenca; uvedli so jo kraški čebelarji-prevaževalci. Naslednja novost nekaj let pozneje je bila lesena zagozda z vrezanim žrelom, tako imenovano premično žrelo. Posneto je bilo po ameriškem vzorcu, dasi je Žnideršič že petnajst let poprej uporabljal nekaj podobnega pri svojih prvih eksportnih panjih ali polovičarjih. Čelno steno je namreč uredil tako, da se je dala odvzeti njena spodnja tretjina, če si 6e hotel naglo prepričati o stanju družine ali očistiti dno s sprednje strani. Po prvi vojni so bili nekaj časa v modi AŽ-pauji brez žrela in brade v medišču. Troti, ki so se po prestavljanju polegli v medišču, so lahko odleteli skozi prst debelo luknjo. Kakor hitro se je to zgodilo, je čebelar zataknil luknjo z zamaškom. Okvir z matično rešetko so prvotno ob priliki zazimljenja družin vzeli iz pnnja in ju nadomestili z deščicami, češ da je pločevina nad čebeljo gmčo pozimi premrzla in škodljiva. Pozneje so matično rešetko puščali v panju in le odprtini pokrili z deščicama. Kmalu naio so panj opremili z verando in beualn'Vo, oboje po Kuntzcshevem vzorcu: istočasno so brado medišča zožili in podaljšali na panjevo širino, da je služila obenem pri prenašanju kot ročaj. S podobnim ročajem so opremili na zunanji strani tudi vratca. Ker je bilo snemanje vratec zaradi zračenja pred prevozom zamudno iti prevažanja vratec posebej nerodno, so jih preuredili tako, da se je snemala le tablica, odprtino, ki je nastala po odvzemu tablice pa so opremili z žično mrežo. Toda tudi svežn ji teh tablic so ovirali gladko delo pri prevažanju: zato so v tridesetih letih začeli izdelovati vratca s preklopnim gornjim delom, žično mrežo v vratcih pa opustili. V tej dobi je nastal gradilni satnik, ki je našel svoje mesto tudi v okencu našega pan ta. železne prečne palice so bile prvotno nepremične, pritrjene v stene panja. Zaradi lažjega čiščenja so jih po&ihmal pritrjevali tako.da so se dale iztakniti. V nainovejšem času je bil storjen v tem pogledu še korak naprej; palice v medišču pritrjujejo sedaj kar na obod matične rešetke in jih z njo vred potegnejo iz panja. Gornje letvice satnikov so sedaj opremljene z žlebom, ki precej prinomore, da jih čebele z nadzidki toliko ne pritrjujejo na strop. Če še dodam, da so bili panji prva leta preprosteje izdelani in so pozneje pričeli bolj gledati tudi na njihovo zunanjo ličnost in lepšo »linijo«, mislim, da sem v glavnem povedal vse, če seveda izvzamem posebne »muhe« poedinih mizarjev ali čebelarjev, kot na pr.: večje (višje ali globlje) verande z odprtinami (dušniki) za ventilacijo nad žrelom, balkončke pred žreli medišča in podobne »igračke«. Iz pravkar povedanega je videti, da gre precej preuredb na rovaš boljšega in varnejšega prevažanja in samo po sebi se vsiljuje vprašanje, ali ne bi kazalo v bodoče izdelovati dva tipa našega panja, enega za navadne smrtnike, ki čebe-larijo na stalnem mestu in drugega za izrazite »nemirne duhove«, prevaževalce... Razen begalnic so se vse pravkar naštete izboljšave obdržale v bistvu do danes. Begalnice so izginile iz novih AŽ-panjev, ki so pričeli prihajati iz mizarskih delavnic naše zadruge kmalu po končani zadnji vojni, dasiravno takratna razmotrivan ja čebelarjev v SČ o tej zadevi tega niso nujno narekovala. Proti begalnici so bili že spočetka čebelarji z večjim številom čebeljih družin, kajti njim je čas vedno dragocen in se ne utegnejo ukvarjati s takimi »malenkostmi«, Toda z opustitvijo same begalnice so merodajni, ki vedrijo in oblačijo na našem čebelarskem nebn, ostali na pol pota. Saj je brez begalnice tudi veranda izgubila svoj pravi pomen. Izkušeni prevaževalci namreč zataknejo pred prevozom žrela s posebnimi lesenimi ali pločevinastimi zaporicami, češ da so čebele, ki se naberejo v verandi, po prihodu na mesto največkrat že mrtve, če pa ostanejo žive, so obsojene na skorajšnji pogin, lo je vsekakor res, toda Čemu potem veranda? Ali jo puščajo samo zato, da je panj dražji, ali morda zato, da se vanjo skrije brada, ki je med prevažanjem res v vedni nevarnosti, da zaradi nepazljivosti delavcev med prekladanjem odleti? Toda v tem primeru je veranda zopet pregloboka! Kaj pa premično (ameriško) žrelo, ali je res neogibno potrebno? Zdi se, (la ga ogromna večina čebelarjev nikdar ne uporablja in jim daje le nepotrebno delo. Prednja stranica panja, zlasti njen notranji, tanjši del, ki sega v verando, je zelo izpostavljena vremenskim vplivom. Zaradi razlik med toploto in mrazom, suhim in vlažnim zrakom les zlasti v zimskem času »dela«, kakor pravimo, in zagozda iz trdega lesa je v tej »igri narave« prava reva. Enkrat jo stisne, da pri tem občutno trpijo tudi sosedni deli panja in jo boš zaman poskušal izvleči, drugič zopet zija nad njo cel centimeter široka reža, da zagozda kar plava v svoji odprtini. Seveda ne dolgo, ker nastane med čebelami in veščami oziroma njihovimi črvi kmalu pravcato tekmovanje. Črvi iščejo v režah varno zavetje pred čebelami in miren kotiček za zabubljenje, čebele bi jim pa to rade preprečile in hitijo zadelavati reže s propolisom. Skrben čebelar je zato prime-ran, da premično žrelo večkrat na leto očisti črvov in zadelavime. Okoli zagozde se vrh tega vso zimo najrajši zbira in zadržuje vlaga, zaradi katere zelo trpi panjevo dno. Zato boš v njem tudi opazil prve, po navadi prezgodnje znake trohnobe in orvojedine, tla niti ne računamo škode, ki jo kljub čebelarjevi budnosti napravijo na lesu črvi voščene vešče, preden se zabubijo. Ne podcenjujem praktične vrednosti premičnega žrela in nikakor nisem proti njemu, naglasiti pa moram, da hi panj mnogo pridobil, če bi za notranjo čelno steno panja uporabljali debelejše deske, vsaj tleske iste debeline kot za obod panja. Kakor smo že omenili, je sprednja panjeva stena najbolj izpostavljena vremenskim neprilikam, kar ne ostane brez posledic. Trpijo čebele, trpijo panji! Razlika med notranjo, razmeroma visoko temperaturo in nizko zunanjo sc izravnava v sprednji steni in prav ta je sestavljena iz tanjših desk, da o paže-vini med deskama, ki pride čebelarju pred oči kvečjemu takrat, ko je že prepozno, ko je panj d osi užil, niti ne govorimo. Zato ni čudno, da se na notranji steni vso zimo nabira vlaga (črne sprednje letvice satnikov, kot oglje črna sprednja stena znotraj!), na zunanji strani pa vodeni mehurčki, ki razganjajo barvo. Debelejša notranja stena bi vse to preprečila ali vsaj zelo omilila. luJi 'oranda bi potem ne bila več pregloboka. Vprašanje zase je nadalje dušnik v panjevi bradi, ki včasih nima niti 2 cm Premera. Omenili smo že, da čebelarji preti prevozom zamašijo žrela in je potemtakem tudi vsako zračenje prazne verande odveč. A tudi če tega ne bi delali, za dober prst širok dušnik nič ne zaleže, ampak le škoduje, ker žival samo bega. Zato je po mojem mnenju popolnoma odveč. Podobnih malenkosti, ki pa vendar niso malenkosti, bi se našlo najbrž še več. Totla za danes naj bo dovolj. Zgoraj naštete pa podajam čebelarjem, da o njih razmislijo, poiščejo še novih in potem v SČ o vsem povedo svoje mnenje; za prvo in drugo bo sedaj, v teh dolgih zimskih večerih časa dovolj! Komisija, ki je bila pred leti izbrana, da določi enoten tip panja in ki naj bi skrbela za smotrnost vsake preuredbe pri panju, o kateri pa doslej še nismo ničesar čuli, bo vsak umesten nasvet gotovo in rade volje pretresla ter o pravem času tudi upoštevala. Čim več pobud in mnenj bo čula in brala, tem bolj trdna in odločna bo v svoji sodbi in sklepih. Stanc Mihelič: Sodobni AŽ-panj Priprava za prirezovanje letvic za satnike. Že prej sem omenil, da morajo biti letvice za satnike prirezane natančno po meri. Zato prirezujetmo z žago letvice v posebni pripravi, kakršno rabijo tudi mizarji in ki nam omogoča, da naglo in točno narežemo hkrati po 10, 20 in še več letvic enake dolžine (1. slika). Pripravo za prirezovanje letvic si napravimo iz trdega lesa (bukev, gaber, hrast itd.). Zanjo potrebujemo štiri kose lesa približno tehle dimenzij: 1 dno: dolžina 70—100 cm, širina 12,5 cm, debelina 3 cm; 2 podolžni stranici: dolžina 70—100 cm, širina 12—14 cm, debelina 3 cm: 3 prečna stranica: dolžina 12.3 cm, širina 9 cm, debelina 9 cm. - 260------------------*--- -1)4----{- . .................-------------- yoo-'iooo 1. slika: Priprava za prirezovanje letvic za satnike. Les naj bo poskobljan, na vse strani pravokotno prirezan in povsod enako debel. Samo iz tako obdelanih kosov lahko pravilno zbijemo podolgovato ko-irito, ki je na enem koncu odprto, t. j. brez krajše stranice. Rako morajo biti kosi lesa spojeni (z žeblji ali vijaki), kaže nazorno slika. Merjeno znotraj mora biti korito 12,5 cm široko, 9 do 11 visoko in 70 do 100 cm doJgo. Ko smo z vijaki ali žeblji pravilno spojili vse dele korita, odmerimo na notranji strani, začenši od zaprtega Jkonca korita, v dolžino natančno 26 cm in 39,4 cm (kolikor znaša dolžina posamezne pokončne in podolžne letvice satnika). Na tako dobljenih točkah potegnemo pravokotno na dolžino po vsej širini korita črti, ki ju podaljšamo tudi navzgor po obeli stranicah. . Nato napravimo ob pokončnih črtah v obe stranici s tenko in ozko žago zareze, segajoče do dna. Čim bolj bomo pri tem delu natančni, tem bolj bo točna mera narezanih letvic. S pripravo zgornjih notranjih mer lahko hkrati narežemo po 20 podolžnih ali 20 pokončnih letvic za satnike. Preden pa pričnemo s tem delom, moramo ugotoviti, če so letve, ki jih bomo prirezovali na določene dolžine, na enem koncu že pravokotno prirezane. Če niso, napravimo to tudi s pripravo za pri-rezovanje letvic na tale način: V korito porinemo do zaprtega konca nalašč za to pripravljeno deščico, dolgo 24 do 25 cm, široko 12,5 cm in debelo 6 cm. Na odprtem koncu korita porinemo vsem tem, kar sem napisal, odgovor na vprašanje, zakaj žičimo satnike, kratek. Žičimo pač zato, da preprečimo večje ali manjše krivljenje satnie v panju, nredon jih čebele izdelajo, in drugič, da imajo sati, zlasti dokler so še mladi in težki, trdnejšo oporo in večjo nosilnost, ter da se ne trgajo ali lomijo Tako v panju kakor točilu. Težji bo odgovor na vprašanje, kako naj žičimo satnike: navpično, vodoravno, poševno itd. Težji zato, ker različni čebelarji to vprašanje različno rešujejo, in sicer ne le pri nas, ampak tudi drugod. Ne bi bilo dovolj 10 strani, če bi hotel opisati vse vrste žičenja in prav toliko strani bi porabil, če bi hotel našteti vse razloge, ki jih navajajo posamezni pisci, ko utemelujejo ta ali oni način žičenja. Kljub tej zmedi pa vendar lahko rečemo, da satnike žičimo v glavnem v treh smereh: navpično, vodoravno in poševno. Med drugimi se pri 'nas v prejšnji letnikih »Slovenskega čebelarju« zavzemajo tov. Bukovec (1926), Guna (1934) in Peternel (1939) za vodoravno žičenje. Zlasti tov. Bukovec navaja dokaj tehtnih razlogov za to: češ da vodoravno žičenje ni tako zamudno (manj žic in luknjic); da lažje vtira'mo žico s kolescem: ni nevarnosti, da bi pri obrezovanju prizidkov prerezali žico; da tako žičijo tudi Amerikanci: sat se ne sesede, če se žica ne utrga; mlad, meden ali zaležen sat se v veliki vročini sesede, če je žičen navpično itd. Vodoravno žičenje, združeno s poševnim, zagovarjajo pri nas zlasti preva-ževalci-železničarji, navpično žičenje, če se prav spominjam, v obliki črke /\f\. priporoča v nekem članku tov. Rojec; da bi bil pa kdo pisal o vzporednem navpičnem žičen ju pri nas, mi ni znano. Jugov »Praktični čebelar« odpravi to / vprašanje s kratko ugotovitvijo: »Večina čebelarjev zažičuje sainice za A. Ž.-panje s tremi podolžnimi žicami...« Priznati moram, da sem tudi sam dolga leta svoje čebelarske prakse, ko še nisem prevažal čebel tako daleč v pašo kot sedaj, žičil satnike največkrat v vodoravni legi, toda s štirimi žicami. Ko pa so se mi na neki daljši vožnji posuli trije panji s podolžno zažičenimi satniki, ker se je žica pretrgala, sem začel o stvari razmišljati. Da ne bo kakšnih pomislekov, naj takoj povem, da je bila žica normalne debeline. Če nastopi v panju vročina, se utrga sat sam, kjer je najšibkejši in najbolj obremenjen. To je navadno nekaj centimetrov pod zgornjo letvico satnika, kjer sat ni nikoli (ali pa le redkokdaj) zaležen. Vsa teža sata se v takem primeru prenese predvsem na zgornjo podolžno žico, ki se navadno utrga. Ko se ta: in morda še druga pod njo utrga, se tak sat s precejšnjim delom svoje teže nasloni na sosednjega, ga zlomi, ta zopet na naslednjega in tako naprej, kakor kadar se podirajo domine. Če se namreč utrga podolžna žica, sat nima več nobene opore ne navzgor ne navzdol, ne na levo ne na desno. Tud: pri pokončnem žičenju se sat lahko utrga. Ker pa žice le malo nosijo težo sata, se tak sat kvečjemu sesede (mlad), največkrat samo zdrkne po žici tako i'izko, da s spodnjim robom doseže spodnjo letvico satnika. Pokončne žice mu namreč branijo, da bi se nagnil na to ali 0110 stran in poškodoval še druge sate. Takemu satu, čeprav se je utrgal, nudijo žice še delno oporo. Ker se mi je te vrste žičenja dobro obneslo, žičim pokončno s petimi vzporednimi žicami, mislim pa. da tudi pokončno žičenje v obliki narobe obrnjene črke M ni slabo. Res je pokončno žičenje nekoliko zamudnejše od vodoravnega, toda žice so krajše in zato lepše drže satnico. Pa preidimo na žičenje samo: Kadar se lotimo žičenja satnikov, rabimo: kladivce, trioglato ali štirioglato šilo, du rgelj ali pa luknjač (če luknjic ne vrtamo z vrtalnim strojem), leseno ali pločevinasto šablono (3. slika) za vrtanje luknjic v satnnike v enakih razdaljah. 15 mm dolge tenke žebljičke in porinjeno, na poj trdo žico, d'ebelo 0.34 do 035 mm. Navadna železna ali bakrena žica ni dobra, ker prva rada rjavi, druga pa se obda z zelenim volkom, ki je strupen. Od vseh vrst orodij za vrtanje, ki sem jih zgoraj omenil, je po mojem mnenju najslabši luknjač, čeprav lahko z njim hitreje in natančneje delamo luknjice kakor pa 11. pr. z durgljem al šilom. 7 luknjačem namreč luknjic ne vrtamo (ker se ne vrti), temveč le luknjamo les. ki sc nam rad kolte, zlasti če je redek ali če je luknjačeva igla preveč koničasta in debela. Najhitreje, naj-točneje in najlepše vrtamo luknjice z vrtalnim strojem; lesa nam ne kolje tudi durgelj ali pa trioglato (štirioglato) šilo. Da zvrtamo na vseh satnikih luknjice za žico v pravilnih razdaljah, rabimo leseno ali pločevinasto šablono. Šablona mora biti natančno 2,5 cm široka (kakor je satnik) in za pokončno žičenje — 4-1 cm dolga. Ko delamo leseno ali Pa pločevinasto šablono, moramo odrezati nekaj centimetrov daljši kos lesa ali pločevine, da bomo pločevinasto šablono na obeh koncih lahko pravokotno ukrivili, na leseno pa pribili spoda j prav tako 11a obeh koncih primeren košček lesa. Vse to naredimo zato, da se šablona vleže vedno natančno na satnikovo letev. Slednjič napravimo v šablono točno po sredini pet luknjic v naslednjih razdaljah (od leve proti desni): 3 cm — 12 cm — 21,5 cm 31 cm — 38 cm. Tako pripravljeno šablono položimo nn zgornjo (spodnjo) letev in vrtamo skozi njo luknjice v les. Če vrtamo s strojem ali luknjačem, seveda ne bomo rabili šablone, marveč si bomo pravilne razdalje začrtali na vrtalni mizici ali na deski, na katero smo pritrdili luknjač. Pri vrtanju s šilom ali durgljem moramo še posebej paziti, da bomo vrtali luknjice popolnoma navpično, ker bi sicer satnica v satniku ne stala v sredini. Če nam gre delo od rok, lahko s šilom ali durgljem izvrtamo na uro 50 do 35 satnikov, z luknjačem ali strojnim svedrom pa 200 in več. Čeprav sam tako delam, kot sem zgoraj opisal, pa bi vendair rad k vsemu temu dodal neko kritično pripombo. Zdi se mi namreč, če vzamem v A. Ž. panju vseh 10 satnikov v plodišču ali medišču kot celoto, da bi bilo bolje, če bi žice v vseh satnikih ne bile vdelane v popolnoma enakih razdaljah. Žična mreža bi bila v tem primeru v panju gostejša in bi lažje vzdržala, če bi se naslonil utrgan sat na drugega. Kdor ima ^ ■. . .......čas, naj torej ne vrta luk- P- ..... njic s šablono in naj raz- dalje med luknjicami neko- I □ IT liko izpreminja. V velikih +•*.......-........4,0....................'•* obratih je to prezamudno. Medtem ko je vseeno, kdaj vrtamo luknjice v satnike, pa se s samim žičenjem _____________________________________ ne prenaglimo. Ce zažičeni ======== ' ' ' satniki stoje predolgo neupo- rabljeni, žica rada popusti. , ■ ’............... ' "'U j==j Prav tako ne priporočam, da .. i j ^ ? bi žičili tik pred zažičeva- u njem satnic. Žica se mora ne- o 1*1 rti ; i „ - n„ koliko »vležati«. Zažičimo <3. suka: Železna in lesena šablona . . . , torej pozimi toliko satnikov. kolikor mislimo, da jih bomo prihodnjo pomled potrebovali. 44........ Slavko Raič: Mesečna navodila Novo življenje se v panju prične okoli prvega izleta. Čebele začnejo matico izdatneje pitati, zadek ji zopet naraste, v njenih jajčnikih dozore jajčeca in matica jih odloži v celice, navadno na satu v sredini gnezda. Sprva zaleže le majhen krog. potem gre na drugo stran sata ter nasproti prvi zalegi zaleže ploskev iste velikosti. Čez čas sc vine k prvotni zalegi in jo za malenkost razširi. Šele ko je zalegla precejšnjo ploskev, preide postopoma na oba sosednja sata ter odloži jajčeca najprej na njiju notranji, nato pa še na njiju zunanji strani. Tako širi zalego v obliki krogle vedno bolj in bolj, kakor pač narašča v naravi toplota, kakor se pač pojavlja prvo pomladansko cvetje: zvončki, teloh, mačice, leska, resje itd., ki nudijo svoje zaloge za tisočera lačna usteča v čebeljem gnezdu. Posebno cvetni prah je dobrodošel. Brez obnožine ni napredka. To vidimo zlasii v deževnih in hladnih pomladih; družine se kljub obilnim zalogam medu ne razvijajo. Kar je bilo v panju te hrane od prejšnje jeseni, kmalu poide in tudi maščobne kepe, ki so si jih mladice nabrale konec avgusta ali v začetku septembra, postanejo sčasoma plen nenasitnih žrk. Čim bolj narašča zalega, tem bolj kopni tudi zaloga medu. Čebelarji si ne želimo prezgodnje pomladi, saj ta le prepogosto zapelje čebele k prezgodnjemu zaleganju in k nesorazmerni razširitvi gnezda. Če nastopi po sončnih pomladanskih dnevih zopet inraz, se gnezdo znova skrči in lahko se celo zgodi, da ostane nekaj preobilne zalege izven gnezda. Ker ji primanjkuje toplota, propade. Poleg tega sili čebele zalega na piano po vodo, pa se jih večina ne vme. Družina silno nazaduje; konec marca in v začetku aprila potem ni čebel. Ni jih torej prav takrat, ko so za negovanje zalege in nabiranje hrane najbolj potrebne. Spomladi družina počasi napreduje, saj odmre v začetku njenega razvoja dnevno več čebel, kot se jih poleže. Moč družine pada posebno v panjih, zazim-ljenih s pretežno starimi čebelami, manj v tistih, ki so imeli jeseni več mladic. Dnevna zguba čebel se sčasoma izravna z naraščajem. Končno odmiranje zaostane za prirastkom in družina je vsak dan močnejša. Mlade čebele se posvete sedaj samo opravilom znotraj panja, medtem ko starejše marljivo izletaVajo in prinašajo domov potrebno hrano. Ob prvem izletu čebelar navadno bežno pregleda družine, če so v redu. Po tem pregledu mine lahko precej časa, dokler se zopet ne zjuži in ne doseže toplota zraka tudi v senci vsaj 12 do 14 stopinj C. To se lahko zgodi že v februarju, včasih pa šele v marcu. Če je vreme sončno in ne piha veter, lahko opravi drugi, glavni pregled družin. Tudi sedaj se mora ravnati po načelu, da je treba opraviti potrebno delo čim hitreje. Panji naj bodo odprti kolikor mogoče malo časa, kajti razlika med toploto zraka (12—14°) in toploto v gnezdu (okoli 55°) je zelo velika. Če se gnezdo preveč shladi, se lahko zalega prehladi in odmre. Ko pregleduješ družino, odpri mirno vrata panja in odstrani opaž! Če je slamnica vlažna, jo takoj odnesi na sonce, da se osuši. Nato odstrani okence! Če so čebele mirne, nadaljuj z delom, če se pa razburjajo in napadajo — to velja za vsak pregled — počakaj trenutek, da se umirijo. Preveč nikar ne kadi! Nekatere mirne družine poš s tem še bolj razdražil, pri drugih pa bodo čebele zapustile sate ter se vse utaborile na sprednji strani. Kako boš potem iskal razsto-jišča in pri tem mečkal čebele, si lahko misliš. Pri mirnih družinah izvleci lepenko in jo natančno premotri! Množina mrtvic večkrat vara, ker porabijo nekatere družine vsako priložnost, da jih odnesejo iz panja, nekatere pa ne. Če nimaš lepenke, očisti dno z grebljico do zadnjega kotička! Če najdeš drobir sredi panja, je dobro: družina sedi pravilno; če je drobir ob strani, boš gnezdo prestavil v sredo. Izvleci skrajni sat z leve ali z desne, vedno pač na tisti strani, na kateri ne sede čebele, in ga postavi na kozico! Ostali' sate potegni iz panja le toliko, da vidiš, kako je s hrano in z zalego. Če najdeš jajčeca, ni treba iskati matice, če pa jajčec ni, poišči matico, zapiši, kar si ugotovil, in se potem pri prvi priložnosti prepričaj, kaj je z njo. Ako si ob prvem pregledu gnezdo zožil z ločilno desko in so sedaj vse ulice že polne, ga po potrebi razširi z enim ali dvema satoma, v katerih je vsaj nekaj medu. Kasneje z razširitvijo nadaljuj, dokler ni plodišče polno. V primeru, da moraš gnezdo prestaviti na sredo, odvzemi toliko praznili šalov ali nezaželenih satov s čebelami, kolikor je potrelmo, da zalego lepo prestaviš, ne da bi sate jemal iz panja. Po pregledu vsake družine si zapiši, kaj si našel: koliko imajo čebele še medu in koliko so ga že porabile: koliko zaseda družina; koliko je zalege in kakšna je; ali jc strnjena, raztresena, popolnoma grbasta ali mešana; kako je grupiral med in obnožino; kdaj je začela matica zalegati; ali je družina pohlevna ali 6rborita; ali so čebele čiste sivke ali mešane pasme; če so pa bastar-dizirane, koliko imajo rumenih pasov; ali čebele pri pregledovanju beže s satov; kako branijo svoj dom in gnezdo pred roparicami. Vse te lastnost in še druge, o katerili bomo kaj več govorili kdaj pozneje, so važne za oceno posameznih družin. Družina je dobra, če zaseda sredi marca 5 ulic; odlična je tista, ki jih zaseda 6—8; panj, ki ima zasedene 4 ulice ali manj, je zanič. Take družine se reši čimprej! Pravzaprav bi moral io stiriti že ob zazimovanju, pa te je morda premagala slepa ljubezen in varavo upanje na poboljšanje. Slabiči so cokla v čebelarstvu: z ojačevanjem izrazitih nebogljencev zaman razmetavaš dragoceno zalego dobrih družin. Poglej tudi kakšno satje je v panjih. Morda si jeseni pustil kak zelo meden .-nit, ki bi ga bil rad odstranil, ker je bil bodisi star bodisi slabo izdelan, ker so bile njegove celice razvlečene ali je imel mnogo trotovine. Nisi ga mogel zamenjati z boljšim, ker takega kratko in malo nisi imel. Če je sedaj prazen, ga odstrani, če ni, ga daj čimbolj ob stran panja ter ga ob prvi priložnosti prestavi v medišče in potem čini prej izloči! Mlado, lepo izdelano satje je ponos naprednega čebelarja, : podplati« so pa sramota. Že sedaj moraš misliti na trote. Zaradi selekcije jih boš dovolil le družinam z odličnimi maticami. Tem boš torej pustil v lepem satju primerne ploskve za trotovško zalego, medtem ko boš slabe sate s trotovino odstranil, če jih že nisi. Ker pa hoče vsaka družina graditi trotovino, naj jo gradi v gradilnem satniku ali na kakem določenem satu. ki si mu izrezal staro trotovino in mu boš pozneje novo sproti izrezoval. Družine v tej dobi nikakor ne smejo stradati, sicer ima čebelar večjo škodo, kakor si morda misli. Matica preneha zalegati, čebele pa v hudi stiski izpijejo zalego in jo pomečejo iz panja. Na bradah st; pojavijo bele srajčke, ki so čebelarju v sramoto. Take družine si potem tedne in tedne ne opomorejo in zelo zaostanejo za drugimi. Čebelar jim mora takoj priskočiti na pomoč z medom ali s sladkorno raztopino. Pri tem naj pazi, da ne bo povzročil ropa, ki je spomladi zelo nevaren. Zato naj pita zvečer in zgodaj zjutraj odstrani pitalnike! Dobro je tudi, če primerno zoži žrela pri panjih, ki jih pita. Če so se začele čebele ropati, naj žrelo zoži tako, da se morejo skozi pre- ostalo odprtino preriniti samo posameznice. Žrelo naj zastre s stekleno ali.leseno letvico, brade pa naj namaže s petrolejem! Če to ne pomaga, naj zapre zvečer žrelo popolnoma in da čebelam zadaj nekoliko zraka. Če tudi to ne zaleže, je treba napadeni panj za dan ali dva odnesti v hladen, temen prostor. Že sedaj mora čebelar preudariti, kdaj se bo pričela prva obilnejša paša doma, ali kdaj namerava peljati čebele na pašo. Zvedati se mora, da mine 40 dni, preden se iz jajčka izleže čebela in postane nabiralka. Do paše morajo biti družine močne. Če je okoli čebelnjaka kaj paše, je v redu, če je pa ni, mora biti ob zadostnih količinah medenih zalog dražilno pitati. Nekaj večerov zapored naj poklada družinam manjše količine razredčenega medu. Če je v panju mnogo pokritega medu, ga lahko od časa do časa nekoliko odkri je, s čimer bo prav tako kakor z dražilnim pitanjem prisilil matico k boljšemu zaleganju. (Dalje prihodnjič.) f. Robida: O vrbah Mnogo se je že pisalo o vrbah in njih razmnoževanju, v teni članku pa se hočem dotakniti le razmnoževanja ive ali, kot ji pravi ljudstvo, mačkovine, ki je med vrbami ena najboljših medonosnic ter, gotovo najboljša proizvajalka cvetnega prahu. Prav posebno je važna zaradi dolgotrajnega cvetenja, v zgodnji spomladi, ko je čebelji zalegi tako nujno potreben cvetni prah. Pozna jo gotovo vsak, če ne drugače pa po mačicah, ki so česito do 4 cm dolge. Mačice sestavljajo številni cveti, od katerih imajo eni samo prašnike, drugi pa samo pestiče.* Mačice s prašnimi (moškimi) cveti so rumene, mačice s pestie-nimi (ženskimi) cveti pa zelenkaste. Obojevrslne mačice imajo medovnike na dnu cvetov; medijo torej prašni in pestdčni cveti. Za čebelarstvo so pač važnejši moški cveti, ker dobe čebele na njih poleg medu tudi cvetni prah. Zato se borno čebelarji odločili za razmnoževanje ive z moškimi, t. j. prašnimi cveti. Žal, da je iva edina vrba, ki je glede razmnoževanja zelo muhasta. S potaknjenci je razmnoževanje uspešno le tedaj, če vzamemo kot palec debele, 25 do 50 cm dolge veje, če le mogoče, z vidnimi spečimi očesci. Zelene enoletne šibe niso primerne, ker se težko primejo in prerade posuše. Že ko iva cvete, si zaznamujemo grme s prašnimi cveti, od katerih bomo narezali veje za potaknjence, ker so grmi kasneje, ko so goli, vsi enaki. V kasni jeseni, pred nastopom močnejšega mraza, veje narežemo in potakneino v rahlo zemljo ali v gredo, ki smo jo določili za vzgojo potaknjencev. Seveda moramo prej narediti luknje v zemljo, da ne bi ranili lubja potaknjencev. Ti pridejo skoro vsi v zemljo, gleda jih le nekaj cm iz nje (1. slika). Zemljo je treba dobro potlačiti, da se povsod stika z vejo. Umestno je preko prve zime zemljo pokriti z listjem. Če pa hočemo narezane veje potakjiiti šele spomladi, kar je bolje, kajti preko zime v zemlji lahko pozebejo, povežemo veje v butarice in jih čez zimo shranimo v vlažnem pesku. Ko jih spomladi potakneino v zemljo, mora biti ta kolikor toliko vlažna, kar znatno olajša rast. Nadaljnji način razmnoževanja pa je cepljenje ive na druge vrbe, kar napravimo pred ali pa po cvetenju. Pred cvetenjem se požlahtnjuje s cepljenjem na precep, s pripahovanjem ali pa spahovanjem. Cepljenje na precep (2. slika) je eden izmed najstarejših načinov cepljenja. Podlaga, to je veja, na katero hočemo cepiti, je lahko za palec ali za celo roko debela. Z močnim nožem jo malo nakoljemo, v precep pa potisnemo primerno zagozdo, da lahko vanj neovirano vtaknemo cepiče. Cepič, v našem primeru torej vejico ive, prirežemo na obeh straneh v obliki klina in ga porinemo v precep podlage do njegovega lubja. Tudi dva cepiča, po enega na vsako stran, lahko vtaknemo v precep. Zagozdo seveda nato odstranimo. Za cepiče vzamemo vedno le enoletne vejice z drevesa, ki še ni v mezgi. Imajo naj vsaj tri dobro razvite popke. Razume se, da moramo tako cepljeno podlago prevezati in s smolo zamazati. Pripahovanja z jezičkom (3. slika) se obnese, če je podlaga debelejša od cepiča, vendar ne predebela. Cepič prirežemo poševno, kaT se da na dolgo, od * Vse vrbo so dvodomne rastline,'to se pravi, da imajo prašne in pestične cvete porazdeljene na različne poedinke. Treba je torej razlikovati moške in ženske grme oziroma drevesa. (Op. uredništva.) podlage pa odrežemo tako velik kos, da se oba reza natanko krijeta. Če hočemo, da se bosta oba dela bolj trdno in tesno sprijela, vrežemo v cepič in podlago po en jeziček. Vrh podlage ravno prirežemo. Spahovanje (kopulirainje (2. slika) pride v poštev pri 1—2 letnih poganjkih, če sta cepič in podlaga enako debela. Oba prirežemo poševno, čim bolj na dolgo, tako da se reza dobro krijeta. Tudi tu zarežemo lahko v oba po en jeziček, da se bolj trdno in tesno sprimeta. Na te tri načine lahko cepimo že zgodaj spomladi, pri čemer pa 6e odrečemo cvetenju v dotionem letu. Požlahtnjevanje po cvetenju pa ima to prednost, da čebele pred cepljenjem še pašo lahko izkoristijo. V tem primeru cepimo za lub (5. slika), dokler je podlaga še v mezgi (muževna). Ta način cepljenja je najlažji. Če so cepiči dobri, se vedno primejo. Cepič obrežemo poševno, nakar ga i i porinemo z lub, ki smo ga po dolgem prerezali. Vendar ni to cepljenje tako trpežno kot prejšnji dve. Vezi st; zaradi napenjanja podlage često raztrgajo, še preden je cepič dobro zrastel z njo. Podlaga raste namreč pri vrbah zelo hitro in močno poganja. Zato je treba vezi po 3—-1 tednih zrahljati in cepiče znova prevezati, kar pa ni ravno lahko izvedljivo, če smo cepili veliko število vrb. Tudi je cepič spočetka slabo prirasel k podlagi ter se že odlomi, če sede nanj kaka ptica. Da to preprečimo, privežemo poleg cepiča kako šibo. Vrbe lahko požlahtnimo tudi z očesi (cepljenje v lubje ali okuliranje koi pri vrtnicah — 5. slika). V podlago, ki mora biti še v mezgi, napravimo zarezo v obliki črke T, od cepiča pa odrežemo približno 2 cm dolg kas lubja, ki ima spredaj popek, zadaj pa čim manj lesa. Nato porinemo cepič za lub podlage tako, da gleda popek s pecljem vred iz zareze. Pri tem načinu cepljenja ni treba zamazati rane i voskom, ampak zarezo samo prevežemo. Podlago lahko okuliramo na dveh mestih, n. pr. še na drugi strani kakih 10 cm iznad prvega cepljenja. Če je čez kakih 10 dni lubje ob vloženem očescu napeto in nezgrbančeno in če pecelj odpade, ko se ga dotaknemo, je to znak, da se je očesce prijelo. Obvezo lahko snamemo že čez dva meseca, šele naslednjo pomlad pa smemo kakih 10 cm nad očescem odrezati podlago. Mogoče bo potrebno poganjek, ki se je razvil iz očesca, tudi zavarovati s primerno šibo, da ga veter ali ptice ne odlomijo. Vrbe cepimo uspesno od koucči marca clo srede; maja, če p n tem uporab-janio mladike, ki so bile zgodaj odrezane. S cepljenjem naj se razširja v prvi vrsti naša iva (Salix caprea), čeprav cvete rana vrba (S. daphnoides) nekaj dni prej. Sicer ima ta daljše mačice, ki so na oko tudi lepše, toda na vejicah jih je c malo, se kaj rade odtrgajo in so za mraz bolj občutljive. Strokovnjaki priporočajo cepljenje ive na rano vrbo, ne pa obratno. Les rane vrije je namreč nekoliko trši. Ker se njeno deblo ne skrivi, ko postane krošnja težka, dobimo lepša drevesa kakor pri ivi, vzgojeni iz potaknjenca. Približno istočasno kot ti dve cveteta tudi krhka vrba (S. fragilis) in rdeča vrba (S. purpurea), ki jih čebelarji nič man j ne cenijo kakor ivo. Da dobimo močno cvetoča drevesca, moramo odstraniti po vsakoletnem cvetenju vse slabotne šibe popolnoma, močnejše pa prirezati na 1—2 očesi. Odre- zane šibe dajo dobre potaknjence. Čez nekaj tednov požene tako prirezano drevo dolge, gostolistne poganjke, ki bodo naslednje pomladi obilno cveteli. 1 ri vsem našem prizadevanju, da bi vrbe, zlasti ivo, čimbolj razmnožili, Pa so nehote vrivajo neljubi pomisleki. Cvetoče inačice kot prve znanilke pomladi, imajo na ljudi nepremagljiv vpliv. Trga in reže jih staro in mlado, kjerkoli jih le dobi in doseže. Vse prepovedi trganja in prodajanja inačic so do sedaj bore malo zalegle. Najbrž tudi v bodoče ne bo dosti bolje. Zato ne sadimo vrb ob potih in v takih krajih, ki so ljudem dostopni noč in dan. Ako bi sadili vrbe za prodajo mačic v vrtnarijah ali gozdnih nasadih, je vprašanje, če bi to kaj koristilo in preprečilo nesmiselno slo ljudi do uničevanja. Več koristi pač bo, ce vsak čebelar nasadi nekaj vrb v okolišu svojega čebelnjaka, jih stalno nadzira in pravilno neguje. Primeren pouk v šolali, članki v dnevnem časopisju in predavanja v radiu o potrebnosti vrb za hiter razvoj čebeljih družin v zgodnji pomladi, gotovo ne bodo ostali glas vpijočega v puščavi. Omejili bodo vsaj nekoliko vandalsko uničevanje ne samo vrb, ampak vsega pomladanskega cvetja. Brez dvoma bo to zaleglo pri razumnih prijateljih narave, divjake pa, pri katerih je vsaka pa-U'vlna Poseda bob ob steno, naj oblasti pošteno kaznujejo. Vsekakor pa je treba zaščititi tudi vrbe, kot je n. pr. zaščiten Blagajev volčin in večina alpsketca cvetja. Čebelarske opazovalnice v decembru 1951 Zaradi dežja in zlasti zaradi mogle je bil december izredno vlažen. Ponekod panji na tehtnici niso pokazali nikukcga upadka (Breg-Križe, Tinjan), v Št. Lovrencu na Dravskem polju pa je pokazala tehtnica v zadnji desetini meseca celo prirastek 15 dkg. V večini krajev so čebele po nekaj dni izletavale iz vseh panjev. Opomba. Za oktober in november smo kasneje prejeli poročila nekaterih opazovalnic, Za oktober poroča opazovalnica v Renčah, da je teža panja na tehtnici padla za 145 d kg, da je bilo 29 izletnih dni, en dan deževen, sonce pa je sijalo 274 ur. Opazovalec je zazim.il šibke družine z dobro zimsko zalogo. V novembru ni pokazala tehtnica nikakega upadka. Izletnih dni je bilo 12, deževnih 14, sonce pa je sijalo 88 ur. V Ponovičah je bilo v oktobru 45 dkg upadka, 19 izletnih in 5 deževnih cLiii. Sonce je sijalo 82 ur. V novembru je bil upadek isti, izletnih 9, deževnih in sončnih 19 dni. Opazovalnica Pristava pri Ljutomeru je imela v novembru 120 dkg upadka, 24 izletnih, 8 deževnih dni, 139 ur pa je sijalo sonce. Opazovalnice v novembru Donos ali poraba v Skupno pridobil ali porabil dkg Sred. mes. topli- na Izletni dnevi Son- čni sij ur I. | 11 | m. mesečni tretjini/dkg Breg — Tržič 1,1 88 Virmaše — -20 — — 20 1,3 76 Preddvor —10 —35 -20 —65 2,2 3 82 Dražgoše —40 —30 -20 —30 0,7 — 117 Tinjan — — — — 5,0 1 130 Renče —20 —20 —20 —60 8,2 9 61 | Moščen. Draga — — — — — — — Verd — — — — — — — Brest — — — — — — — Žerovnica —30 -45 —45 —115 1,8 5 129 Livold —20 —30 —30 -80 3,0 6 — Ponoviče — 15 —20 —15 —50 — 5 86 Krka — —30 — — — — Dob ob Mirni —30 — -10 —70 2,4 2 — j Novo mesto —10 —15 — —25 1,8 5 78 Novo mesto - Grm . . . —15 — 15 —5 —35 2,9 4 — Dragatuš — — — — — — Crmošnjice — — — — — Dobova — — — — — — Št. Jurij pri Celju . . . — — — — — — Selnica ob Dravi . . . —40 —30 -20 —90 0,1 1 103 Maribor — — — — — D >načka gora — — — 2,0 — — S. Lovrenc n. D. p. . . . —30 — — —30 2,6 5 108 Mala Nedelja —25 —5 — -30 2,5 5 114 A pače — — — — — — Pristava —10 —10 —5 —25 — 9 71 Prosenjakovci —10 —30 — 10 —50 3.1 9 100 D. Lendava —10 . — —20 —03 2,7 3 77 Povprečki —48 2,5 4 94 MALI KRUHEK Spomladansko pitanje. Zadnjo jesen je marsikdo z a zima 1 čebele s pič- lo zimsko zalogo, saj je ajda skoro povsod popolnoma odpovedala. Zato bo moral čebelam dodajali. Ce je denar pri hiši, 'bo vsak lahko kupil sladkor in čebele nakrmil. Kakor pa vam Je znano, je v prodaji po trgovinah tudi med — menda iz Amerike. Opozoril bi rad vsakega, da naj v nobenem primeru ne krmi čebel s tem medom, ker nimamo nobene garancije, da ni okužen z nevarno g'nilobo. Nikomur ne priporočam, da bi krmil čebele z medom, kupljenim v trgovini, posebej pa še z amerikanskim modom. Ce bi že kdo za špekulativno pitanje rabil med, naj ga kupi od čebelarja, ki ima zdrave čebele. Potrebno bi bilo, da bi se Zveza čebelarskih društev za Slovenijo pozanimala, kako je s tem amerikanskim medom in da bi ga bakteriološki zavod preiskal. Mislim, da bi se smel uvoženi mod, za katerega ni znano, ali je od zdravih ali od bolnih čebel, prodajati le v zaprtih posodah in z opozorilom, da za krmljenje čebel ni primeren. Lani smo žrtvovali nad 300.000 din za zatiranje čebeljih kužnih bolezni. Ali naj sedtij pustimo, da bo vse to delo zastonj! Ce že ^uvažamo med, skrbimo tudi za to, da s takim medom ne bomo okužili svojih čebel. Človeku pa ta med seveda ni škodljiv. Pitalniki v okencih AŽ-panjev. Zlasti spomladi pri špekulativnem pitanju čebel je človek pogosto v zadregi. Rad bi pauje kolikor mogočo toplo odel, a mu to zabranjuje pločevinasti pitalnik s svojim dulcem. Prav tako so velike nerodnosti, kadar postavljamo v tak pitalnik še steklenico. Dostikrat se nam prevrne. Ce pa panj ne stoji v vodoravni legi, nam tekočina steče po dnu. Vsemu temu se izognomo, če si napravimo pital-nike iz lesonita v okencih panjev. Seveda jih lahko uporabljajo le tisti, ki imajo okenca tako urejena, da morejo iz njih vzeti mreže. Taki pitalniki drže več kot liter tekočine in so zelo praktični. Mislim, da bi jih morala imeti Čebelama v zalogi, saj bi bili verjetno cenejši kot pa so pločevinasti. Nove tarife za prevoz čebel po železnici in z avtomobili povzročajo resne skrbi zlasti čebelarjem prevaže-valcem. Saj bo prevoz v pašo skoro nemogoč. Vedeti je namreč treba, da je tveganje iiri prevažanju čebel s pašo na pašo izredno veliko. Leta 1946. seirn n. pr. prevozil z vlakom in avtomobili čez 800 km, pa nisem pridelal zase niti kilograma medu niti niso imele čebele zadostne zimske zaloge. Kaj bi se mi bilo zgodilo, če bi bil imel take stroške s prevozom, kot bi jih imel danes. Prodati bi bil moral ne le čebele, ampak še kaj drugega. Tudi vsa naslednja leta ni bilo dosti bolje. Preračunal sem, da bi bil imel celo lani izgubo, ko sem vendar nekaj točil, če bi bil plačal vožnjo po letošnjih tarifah. Vrhu tega pa moramo skrbeti za to, da bodo ljudje lahko kupovali med ceneje kot doslej. Prepričani smo, da bo naša ljudska oblast olajšala prevažanje čebel s paše na pašo, kakor je to urejeno, lahko rečemo, po vseli državah na svetu. Zveza čebelarskih društev za Slovenijo je pokrenila že vse po trebno. Kako se neprevidnost maščuje. Ko sem imel lota 1949 na hojevi paši čebele, sem napolnjene in pokrite sate iztočil, medtem ko sem nepokrite in malo pokrite pustil v panijh. Čebele sem peljal nato v ajdovo pašo, kjer so prazne in na pol prazne lončke napolnile ter z belimi pokrovčki pokrilo. Navadno napravim vsako leto pozno jeseni iz dveh kranjičev po en Žnideršičev panj. V ta namen vzamem iz medišča drugih panjev toliko z medom napolnjenih satov, da tehtajo 14 kg z okviri vred. Sate de-nom v plodišče Žnideršiča, nato pa preženem vanj še čebele iz kranjičev. Tko si pridobim po nekaj žnider-' šičov, ki so drugo leto jako močni. To leto me je pa precej prevarilo. Lansko pomlad so drugi panji lepo izletavali, le iz dveh panjev je ma-lokatera čebela prišla na plan. Ko liogledam v panje, vidim, da je v njih malenkost živih čebel. Druge so bile večinoma mrtve. Ko sem to panje natančno pregledal, som našel, da je bilo v njih najmanj po 4 do 5 kg medu. Ko sem med preiskal, sem ugotovil, da je bil zgolj hojev. Kor je bil strjen, ga šo čebele niso mogle uživati, medtem ko so ajdovega docela porabile. Tako so pri zadostni zalogi modu od lakoto poginilo. Zato naj si vsak čebelar zapomni, da hojev med ni za zimsko krmljenje čebel. Ce ga je kaj v panjih, ga jo treba iztočiti ter s sladkorjem dopolniti zimsko zalogo. Drugače bo imel spomladi mrliče. Višnjegonski. Vzgleden čebelar. 20. januarja 1952 je imelo Cobol. društvo Litija svoj redni občni zbor. Zaradi precejšnjega mraza in slabe poti oddaljenejši čebelarji niso prišli, pa tudi bližnjih je precej manjkalo. Prišel jo 71 letni ZA BRET IVAN iz Kleviš pri Pol-šniku. Navzlic svoji starosti, mrazu in slabi poti je prijahal na konju več ur daleč v Litijo, da se jo udeležil občnega zbora svojega društva. Med okupacijo so mu bila vsa njegova poslopja (menda nekdanja Val-vtozorjova grajščina) porušena, pa je s svojo družino skozi tri leta stanoval v svojem prostornem čebelnjaku. Steno in strop jo oblepil s papirjem, da ni pihalo skozi reže. Svojo postelj jo imel ob panjih, da jo pred spanjem lahko poslušal, kako šume čobelo v njih. Ob oglu če-boljnjaka mu stoji debel hrastov panj, iz katerega že sedem let iz-letavajo čobelc. Žo naseljenega jo prod leti našel daleč v gozdu, ga z muko požagal in ga spravil domov k čebelnjaku. iSodaj ima svoja poslopja zopet pod istreho. Za svoje čebelico zelo sikrbi. Kljub oddaljenosti in svoji starosti redno prihaja na občne zbore in drago čebelarsko sestanke. Ros vzgleden čebelar! Žunko Mreža v okencih in še kaj. Po vojni je primanjkovalo pocinjene mreže; zato si jo marsikateri čebelar pomagal s tem, kar jo dobil, torej z navadno, nopocinjeno mrežo. Kor je v panju vedno dovolj vlage, taka mro/,a rada rjavi. Dalj bo vzdržala, ce jo prav na tenko prepiesKamo s li možem — soveua, če že m preveč rjava. »e huje je s tečaji pri bradah, ki so izpostavljeni vsem vremenskim neprniKam. iNajbolje je, če jin najprej prepleskamo z nnuijem, nato pa se z barvo; vsako leto pa jili jo treoa vsaj enkrat namazati tuui z oljem. Sploh je prav, tla vsaj enkrat v letu pregieuamo vse okovje v panju in ga spravimo v rod. Ce ni mogoče tega storiti, ker so v panjili čeuelo, moramo imeti v&elej nekaj rezervnih praznin panjev, da preselimo vanje čebele iz panjev, ooueonin popravila. Ako vsako leto temeljito poxiravimo nekaj pamev, ne bomo imen pri prevažanju z njimi sitnosti, bodaj jo tudi za barvanje panjev čas. S. M. Matična rešetka, kakršno prodajajo po trgovinah, je prav gotovo priprava za mučenje čebel. Po drugih deželah jo le redko še uporabljajo in če jo, je izdelana tako, da nima ostrih robov kot naša. Pred vojno smo izdelovali pri nas matično rešetko iz okroglo debele žice. Mislim, da bi jo lahko žo tudi danes izdelovali. Morda bi bila nekaj dražja od navadne, vsekakor pa veliko bolj primerna. Narodnost dr. Jana Dzierzona. V Bienenzeitung« iz lota 1938 jo priobčil znani avstrijski čebelar Teodor Weippl svoje spomine na dr. Dzierzona. Popisuje ga kot govornika in omenja, da jo govoril precej naglo, brez razburjenja, s komaj «pazljivim poljskim naglasom. Leta 1901., ko je bil dr. Dzierzon star žo 90 let, ga je obiskal na njegovem domu v Lovlcovicah pri Breslavi. Po ogledu čebelnjakov je Dzierzonov nečak peljal gosto v Dzierzonovo rojstno hišo. Weippl piše o tem doslovno: »Hiša jo last Dzierzonovega nečaka Jana. Lovko vice jo vas, ki leži v precej dolgočasni ravnini. Zemlja ni kaj prida. Prebivalci so Poljaki, občevalni jezik jo poljski in le rodko kdo razume nemško. Tudi v Dzierzonovi hiši so govorili poljsko. Njegova nečakinja je za silo lomila nemščino, njeni otroci pa so znali samo poljsko; lo nečak Jan jo govoril nemško precej gladko.« NAŠA ORGANIZACIJA Ugotovitve pri pregledovanju čebelnjakov v letu 1951 Lansko leto je naša Zveza pozvala vsa čebelarska društva,-da naj v svojih območjih zaradi zatiranja čebeljih kužnih bolezni pregledajo čebelnjake in v njih nameščene čebelje družine. Te preglede so izvršila naslednja čebelarska društva: Ajdovščina, Celje, Črnomelj, Dravograd, Gorica, Grosuplje, Idrija. Ilirska lli-strica, Jesenice. Kamnik, Kočevie, Kranj, Krško, Dolnja Lendava, Sv. Lovrenc na Dravskem poliu, Ljubljana, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota. Novo mesto, Poljčane. Postojna. Ptuj, Radgona, Tolmin, Trbovlje, Trebnje in Škofja Loka. Sodelovalo je pri tej akciii 9!) izvedencev za čebelje bolezni, ki so pregledali skupno 52.710 čebeljih družin v 5 0^2 čebelnjakih' O hudi gnilobi, ki je bila mikroskopsko potrjena, je poročalo 11 čebelarskih društev, in sicer so našli: Panjev okužeDili sumljivih Kamnik 2 — Lendava 4 23 Ljubljana 9 — Litija 25 5 Ljutomer 10 13 Maribor 9 3 Murska Sobota 23 5 Novo mesto 5 11 Ptuj 3 3 Radgona 3 — Sv. Lovrenc na Dr. p. 18 — Skupaj 111 63 Pripomniti moramo, da se 9 čebe- larskih društev ni odzvalo našemu pozivu in na njihovem teritoriju takega pregleda ni bilo. Zgoraj navedene okužbo čebelje zalege _ so ugotovili izvedenci v 58 čebelnjakih. V vseh primerih so postopali po uredbi, ki velja za živalske kužne bolezni. Vsepovsod, kjer so bili panji zavarovani in čebelje družine uničene zaradi kužnih bolezni, je dobil prizadeti od zavarovalnice povrnjeno škodo v znesku din 4000 za panj. Stroški za te pres-lede so doslej znašali 364 000 din. DOZ je prispeval din 300.000, drugo pa Zveza. Pregledovalci čebel so nadalje ugotovili, da se je kuga čebelje zalege prenašala večinoma s prodajo okuženega satja, panjev in suhih čebel. V nekaterih primerih ise je to nehote zgodilo, v drugih pa namerno. V 99 primerih so_ bili oškodovani s tako kupčijo sami čebelarji začetniki. Zato svarimo ne samo začetnike, ampak tudi _ starejše čebelarje, da kupujejo rabljeno satje, nanje in sulie čebele le od dobro znanih in poštenili čebelarjev. ; | I Če pogledamo številke okuženih čebelarstev in čebeljih družin, vidimo, da zadeva le ni tako malenkostna. kakor bi si kdo mislil. Saj je v Sloveniji kar šest čebelarskih društev,^ ki imajo devet in še več okuženih čebelarstev. Mislim, da ni resnega čebelarja, ki ne bi s strahom razmišljal, kako velika nevarnost preti njego-vim ljubljenkam. ako ne bomo s skupnimi močmi te nevarne čebelje bolezni, če že ne popolnoma zatrli, pa vsaj do skrajnosti omejili. Pregledovalci so v več primerih ugotovili tudi velik nered in zanikr-nost v čebelnjakih. Čebelar, ki ne pozna reda pri čebelah, ga tudi ne more poznati Tiri drugih domačih živalih in bi bilo bolje, da bi čebelarstvo srvloh opustil.^ V bodoče bomo imena takih čebelarjev objavili v našem listu. Ako hočemo, da bo imelo naše delo pri zatiranju čebeli ih kužnih bolezni usneh in da finančne žrtve ne bodo zastonj, bomo morali vsako dru"o leto pregledovati čebele po vsej Sloveniji. Tiste čebelnjake pa, v katerih je kila bolezen ugotovljena že sedaj, bomo morali stalno nadzorovati. Bati pa se je, da nam DOZ ne bo več dajal za to delo svojega prispevka, ker je število pri njem zavarovanih čebeljih družin tako majhno (11.000), da premija vseh zavarovanih panjev tie zadošča, da bi z njo krili preglede čebelnjakov po vsej Sloveniji. Pri tem moramo upoštevati še to, da je DOZ že lansko leto izplačal čez 150.000 din jamstvenih nezgod pri čebelarstvu- Posel zatiranja čebeljih kužnih bolezni bodo morala prevzeti čebelarska društva na svoje rame, ali pa dvigniti število zavarovanih panjev na tako višino, da nam bo DOZ lahko priskočil na pomoč. Pogoj za to podporo bi bilo zavarovanje vsaj 50.000 panjev v vsej Sloveniji. Če tega števila ne dosežemo, bo DOZ ukinil jamstveno za v aro va nje. Da bi člani lahko zavarovali svoje čebele, je Zveza postavila skupno z DOZ-om tri osnovne zneske za zavarovanje AZ-panjev. in sicer: 2000, 4000 in 6000 din, za eksportovca 1600 in za Praktičen tečaj za od 16. do 18, Da bi se učiteljstvo čimbolj povezalo s prebivalstvom na vasi, je Svet za prosveto in kulturo s sodelovanjem in ob pomoči poverjeništva za kme-/ tijstvo pri OLO Tolmin organiziral v dneh 16., 17. in 18. januarja ciklus predavanj iz kmetijstva. Predavali so razni strokovnjaki. Rila so lepa in poučna predavanja iz sadjarstva, vrtnarstva, o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev, iz živinoreje in poljedelstva. Predavatelji so se potrudili, da so navzočim tečajnikom poglobili znanje iz navedenih kmetijskih panog. Potrebno je bilo to- ker večina udeležencev ni dobila med svojim študijam na učiteljišču zadostnega strokovnega znanja, ki ga rabijo pri svojem pouku v šoli. O čebelarstvu je predaval tovariš Josip Kobal iz Ljubljane. Čeprav je bilo njegovo predavanje zadnje in so bili tečajniki že precej utrujeni, so mu vendarle sledili z zanimanjem in užitkom. In kako ne bi? Saj je iz vsa- kranjiča 800 din. Premije za AZ-panj bi potemtakem znašale 10, 20 in 30 din za panj. za eksportovca 8 in za kra-njiča 4 din. Jamstveno zavarovanje za čebele, ki ga tukaj navajamo, je zelo široko. Raztegnjeno je na razne nezgodo, ki ga zavarovalnice v bolj razvitih državah še niso uvedle v svoj zavarovalni sistem. Škoda bi bilo. če bi nam to, kar smo si s težavo ustvarili, zaradi našega nerazumevanja propad- lo. Koliko raznih nezgod je že uničilo najlepša čebelarstva samo zato, ker niso bila zavarovana. Dokler nam ne teče voda v grlo, ne mislimo na nevarnost. Šele tedaj, ko bolezen izbruhne z vso silo, se spomnimo, da bi bilo prav, če bi imeli čebele zavarovane. Po (oči zvoniti, pa je prepozno! Vsak posameznik naj razmišlja o tem zavarovanju in naj presodi, ali je potrebno zavarovati čebele ali ne. Čebelarska društva pa naj članom na občnih zborih pojasnijo pravi pomen in namen jamstvenega zavarovanja čebel! učiteljstvo v Tolminu januarja 1952 ke njegove besede vela velika ljubezen do te malo, a neutrudljive živalce. Po kratkem orisu razvoja čebelarstva med Slovenci je prešel na idealne in gmotno koristi čebelarstva, na čebelnjake in panje, na mod in njegovo uporabo kot hranilo, krepčilo in zdravilo. Govoril jo o čebeljih boleznih in škodljivcih. Pozabil ni tudi naših slavnih čebelarjev in za naš narod res ne skromne literature. Predavanje je bilo prepleteno z veselimi zgodbicami, ki so poslušalce držale v stalni napetosti ter ustvarile prijetno razpoloženje. Le škoda, da skopo odmerjeni čas ni dopuščal obširnejše diskusije. Predavanje toy. Kobala ho prav gotovo pobuda marsikateremu udeležencu in udeleženki, da bo kljub strahu pred čebeljim pikom pričel oziroma pričela čebelariti. Vsem pretiavateljem iskrena hvala! Za udeležence: Eme*, VESTNIK ZVEZE ČEBELARSKE DRUŽINE naj skličejo družinski posvet (občni zbor) do konca februarja ali vsaj Pi'ßu občnim zborom svojega pristojnega čebelarskega društva. ČEBELARSKA DRUŠTVA! Skličite občne zbore najkasneje do Konca februarja, kakor to določa U. «len društvenih pravil. Prepis zapisnika pošljite Zvezi vsaj do 15. marca t. 1. na vpogled, da bo mogla Zveza sestaviti poročilo za svoj občni zbor. Priložite tudi kratek spis o poteku občnega zbora za list! ČEBELARSKA DRUŠTVA, ki še niso prijavila Zvezi svojega članstva, naj to nemudoma store. Prijavi naj prilože spisek članov, ločenih Po družinah, in nakažejo zanje prispevek 5 din od vsakega člana. Društva, ki tega ne bodo storila, ne bodo imela pravice glasovanja na občnem zboru Zveze. ČEBELARSKO DRUŠTVO KRANJ vabi na občni zbor, ki bo 17. febr. 1952 Ob 9. uri v dvorani Okrajnega doma, il. nadstropje s sledečim dnevnim redom: Otvoritev. Izvolitev delovnega predsedstva in dveh overovateljev zapisnika. Poročilo upravnega in nadzornega odbora ter razrešniea dosedanjemu odboru. Volitev novega Upravnega in nadzornega odbora. Volitev delegatov za občni zbor Zveze, «aznoterosti. ČEBELARSKO DRUŠTVO NOVO MESTO yabi na občni zibor,, ki bo v nedeljo ‘J- februarja 1952 ob 9. uri na drž. ynetijsiki šoli na Grmu s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora o dosedanjem delu društva. 2. Poročilo nadzornega odbora. I otrditev letnega obračuna za leto 1951. 5. Volitve novega upravnega m.nadzornega odbora. (5. Predlogi in Pritožbe članov. 7. Potrditev prora-cuna z« leto 1952. 8. Predlogi glede organizacijah pravil. 9. Slučajno- Opomba: Morebitne predloge k gornjim točkam izročite upravnemu odboru pred začetkom občnega zhora zaradi razporeditve časa in snovi. Odbor. CEB. DRUŠTVO V GOR. RADGONI vabi članstvo na II. občni zibor, ki bo 23._ februarja 1952 ob 9. uri v konferenčni sobi OLO v Gornji Radgoni. Dnevni red: Poročilo upravnega odbora. Poročilo nadzornega odbora. Potrditev letnega računa. Letni gospodarski plan. Proračun za loto 1952. Razrešniea upravnemu in nadzornemu odboru. Volitev upravnega in nadzornega odbora. Volitev delegatov za občni zbor zveze. Predlogi in pritožbe članov. Slučajnosti. Odbor CEB. DRUŠTVO MURSKA SOBOTA vabi na občni zibor, ki ho 2. marca 1952 oh 9. uri dopoldne v stari šoli v Murski Soboti. Dnevni rod: 1. Otvoritev in pozdravni nagovor. 2. Ugotovitev sklepčnosti. 3. Izvolitev delovnega predsedstva. 4. Poročilo tajnika. 5. Poročilo blagajnika. 6. Poročilo nadzornega odhora. 7. Diskusija o poročilih in sklepanje o razrešnici starega odhora. 8. Izvolitev novega upravnega in nadzornega odhora. 9. Slučajnosti. Odbor. ČEBELARSKO DRUŠTVO V LJUTOMERU vabi svoje člane na II. redni letni občni zbor, ki bo 24. februarja t. 1. oh 9. uri v gimnaziji v Ljutomeru. Dnevni red: 1. Poročila upravnega in nadzornega odhora. 2. Razprava o poročilih. 3. Razrešniea staremu odboru. 4. Volitev novega odbora. 5. Načrt za delo v tekočem letu. 6. Slučajnosti. Na povabilo^ našega društva bo predaval tov. Rojec o vzreji matic in organizaciji plemenilnih postaj. Predvajal bo tudi film o življenju čeflbel. ZASTONJKARJI Vsi tisti čebelarji, ki so lansko leto vozili jsvoje čebele na ajdovo pašo pa nam še do danes niso plačali prispevka po 2 din od panja za pašni kataster, naj vzamejo na znanje, da jim letos, ako starega dolga ne bodo poravnali, ne bomo izdali dovoljenja za prevoz na ajdovo pasišee. Cenik »Öebelarne« v Ljubljani din 120.— 35.— 1700 — 620,— 60.— 70.— Čebelarsko pokrivalo Deščica za utiranje satnic Gonilo za točilo Kadilnik na meh Kolesce za utiranje žice-šir. Kolesce za utiranje žice - nav KoS za točilo po dnevni ceni Kozica za odlaganje satov 250.— Kvačice 1 kg 350.— Lončki h 1 kg 17.— a V* kg 14 — „ a 1/4 kg 10 — Matična rešetka m* 900.— Matičnica Zander 12.— „ Wohlgemuth 30.— Stojalo za zbijanje satnikov 150.— Luknjač 650.— Mreža-žična za okenca po dn. ceni Nož-sulica za izpodrezav. 60 — Nož za izpodrezavanje 100.— Vilice 330.— Omelca 250.— Panj A2 na 9 satov 3000.— Panj AŽ na 10 satov 3500.— Panj eksportni 1200.— 100.— 100.— 350 — 700.— 400,— 300 — 12.500.— po dnevni ceni Plemenilnik Pitalnik Prečna zapora Rinčica Satnik Satnik vzrejni Sipalnik-leseni Sipalnik Stojkovič Sito za med-enojno Slamnica-velika Slamnica - mala Stojalo zai odkrivanje satja Strgulja Šarnir 40/40 par Stirisatar Stula odtočna Čebelarska tehtnica Točilo za med Žica - vretence Žveplo lkg Čebelarski zbornik Naša košnica zb. A. Žnideršič Stari letniki Slov. čebelarja, popolni letnik 1950 ostali 60.— 75 — Poleg navedenih predmetov imamo na zalogi tudi okovje za panje, kakor Skrnjake, vijake, žičnike, nosilce in drugo. čebelarji-člani imajo pri gornjih cenah 10 odstotkov popusta za lesene izdelke, izdelane v naših mizarskih delavnicah, pri drugih izdelkih, izdelanih od tujih obrtnikov, pa 5 odstotkov. Satnice izdelujemo na novih strojih, ki smo jih dobili iz Nemčije. Cena izdelave je din 60— za 1 kg. Kalo računamo 2—3 odstotke po kakovosti voska. Voščine bomo sprejemali v kuho do SL marca t 1. Prinesite jih čimprej, ker bo treba pozneje čakati zaradi obilnega dela pri izdelavi satnic.