Št. 17. V Ljubljani, dnd 7. septembra 1899. Leto XII. Boj žganju. Pred leti se je bilo pričelo v slovenskem časopisju živo gibanje proti pijančevanju. Nekaj časa je to gibanje zastalo, v novejšem času pa je izšla v Pulju knjižica: „Šola v boju proti pijančevanju." Spis je posnet po enakem nemškem nagradenem spisu. L;udske šole so sprejele knjižico v svoje knjižnice, in upati je, da ne bode brez sadu ostala. Spis ima namen učitelje navdušiti, da s poukom o škodljivosti alkohola vcepijo že otrokom prepričanje, da se je treba tega strupa varovati. Zo v mladosti je treba otroke poučevati, da ne zabredejo pozneje v pijančevanje. Učitelji naj zbirajo sosebno ob nedeljah in praznikih večjo mladino okoli sebe, jo zabavajo s poukom v strokah, za to mladino zanimivih in koristnih ter drugimi nedolžnimi zabavami ter jo odvračajo od pohajkovanja. Tudi katehetje naj se ozirajo ob vsaki priložnosti pri poduku v krščanskem nauku na potrebo, mladino trezno ohraniti. Potrebno je, da se v bran postavijo prijatelji ljudstva njegovemu dušnemu in gmotnemu propadu, kateri mu preti po nezmernem vživanju žganja. Da stor6 duhovniki to dolžnost pri vsaki priložnosti, je javno znano; da katehet ne zanemarja nobene priložnosti, da opozarja otroke na nevarnosti in greh pijančevanja, se razume samo ob sebi. V ljubljanski škofiji se je vpeljala družba treznosti, ki ima svoje praznike, ob katerih ponavljajo udje obljubo treznosti; takrat se jim gotovo tudi v primernem, nalašč za družbo izbranem govoru razlože strašne posledice pijančevaja, ker brez taeega govora bi bila družba mrtva. Zbira se mladina v Marijine družbe, katere imajo posebej nalogo varovati mladino v najnevarnejših letih, da se ohrani značajna in ostane na pravi poti. Dobra so tudi posvetna katoliška izobraževalna društva. V njih naj se večkrat govori o škodljivosti žganja. V nekaterih krajih je na Kranjskem nekoliko dobrega storil tudi deželni davek na žganje. Trdilo se mi je v nekem kraju, da od t stega časa se je nekoliko omejila pijača iz špiritovega žganja. Poprijeli so se pa domačega, katerega v dobrih sadnih letih mnogo nažgo, ki sicer ni tako strupeno, kakor špi-ritovo. Kjer pa ni domačega žganja, ali so ljudje le špiritovega navajeni, tudi ta davek malo ali nič ne izda. A vkljub vsemu temu, vkljub vsem naporom tako malo sadu! Vidi se očitno, da se pijančevanje, sosebno žganjepitje ne zmanjšuje, ampak širi. Kako bridko je videti, ko so drve od vrat do vrat trdni, mladi, zdravi ljudje in beračijo, samo da dobe za žganje ; kako je mladina vedno bolj podivjana, kažejo pretepi in poboji. Ako vprašamo: zakaj so se zbili, nam se po navadi odgovarja: pijani so bili, tam in tam so se žganja napili. Cele družine žive ob žganju, pij6 ga, pravijo „za potrebo", možkim je špirita vsak dan „potreba", kakor ženskam kave; otroci se vadijo te pijače v prvi mladosti, sosebno ko starim pri težkem delu pomagajo, ali gredo kam na dnino. Da, matere celo motijo z žganjem otroke v zibeli. Slovenskemu ijuastvu v poduk in zabavo. Spisi in dopisi sc pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba", Ljubljana, Semeniške ulice št. 2. Naročnina in inserati pa: Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice št. 2. i r ■ —i Izhaja zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je tu dan praznik, izide dan poprej. Cena mu je 80 kr. na leto. Inserati sc sprejemajo in plačujejo po dogovoru. 1— . ■ _I Vidi se, da poduk nič ne izda in tudi izdal ne bo, dokler bodo javne naprave take, ki ljudi po sili v pijanost zapeljujejo. Poželjivost je presilna, da bi se ljudje sploh mogli premagati, ako jim je priložnost v greh povsodi nastavljena. Take priložnosti so krčme. Krčem je toliko nastavljenih brez vse potrebe. Žganje se toči po posebnih žganjarijah, po štacunah, koliko pa še po zakotnih hišah brez dovoljenja gosposke. Ti mnogoštevilni žganjarji hočejo »zaslužiti", zato vabijo ljudi na pragu stoje, opojene silijo s pijačo, ako se pa pri vsem tem ljudstvo njim na ljubo še dosti ne gane, se poslužujejo še vabljivejših sredstev: godbe, plesa. Tako ima živa, lahkomiselna mladina povsodi nastavljene zanjke, kjer se vadi pijančevanja, v pijančevanju že izurjeni se utrjujejo v svoji strasti. Ker je toliko konkurence med krčmarji, gleda vsak, da kupi pijačo kolikor mogoče po ceni. Zato smo prišli tako daleč, da pri toliki množini krčem bolnik tudi za silo ne sme vina iz krčme piti, ker se mu je po pravici bati, da si s ponarejeno, z vsemi zmesmi zmešano brozgo zdravje še bolj pokvari. Star mož mi je pravil: ,.Po pravici vam povem, da sem v mladosti kozarec vina izpil, pa mi jc koristilo, sedaj mj pa vselej škoduje, če ga pijem ; ker ne dobim več nikjer dobrega, zato pijem raji žganje." Pil je sem ter tje domače žganje, pa ni bil pijanec. Kadar prosi kdo za pravico krčme ali žganjarije, vpraša gosposka v prvi vrsti občino o potrebi za tako privolitev in o zanesljivosti ostbe. Tu je za svojo občino skrben župan v veliki za d r e g i. Prosilec si je že poprej nagladil pot, tu imajo veliko vlogo žlahta, botri, prijatelji, podmite in tudi pretenje. Ako so bili občinski možjo tako trdni, da se niso dali omehčati, se prošnjik toži in gosposka prav ostro preiskuje, je li se dotični občinski sklep tudi pravilno vršil. Tako preiskovanje mnogokrat može nagne, da dovolijo. Zdi se, kakor bi šlo go-sposkam pri takih dovolitvah v prvi vrsti za davek. Ako pa prošnjik pri prvem poskusu propade, počaka do prihodnje volitve, do tedaj ima že svojo stranko, in vsa reč se izide prav gladko. Za vspešen boj zoper pijančevanje bi bilo treba v prvi vrsti zmanjšati nepotrebno število krčem, kjer se opojne pijače točijo, in strogo paziti, da se žganje ne bo, kakor sedaj, v hišah brez dovoljenja gosposke točilo. Potem je pa tudi treba zakona zoper pijančevanje, katerega bi morale gosposke z vso odločnostjo izvrševati. V državnem zboru je bil že tak zakon predložen, zgubil se je pa nekje v odseku, da ga menda ne bo več na dan. V Ameriki, kakor se čuje, se ne smejo dajati opojne pijače mladoletnim pod 24. letom, otrok je ne dobi, tudi da bi jo domov nesel. Pri nas pa hodijo otroci p0 žganje, ga na poti pokušajo, tudi pijo ter z vodo za-livajo. Šolski otroci se zber6 ter dajo za žganje; kadar odrastejo, se začno prosto po pivnicah vlačiti. Stariši so pa tako slabi, da odraščajoči mladini tega ne zabranijo, ker so nemarni ali preboječi, mnogokrat to prezirajo, ki r so se bili začeli tudi sami v teh letih pijančevanja vaditi. Ali ne bi bilo prav, pijanca kaznovati, pa tudi gostilničarja, ki ga je napojil? Pri nas se pretepalci in ubijalci s pijanostjo izgovarjajo, in to jim kazen olajša. Pravica opojne pijače točiti bi se moraia dajati samo zanesljivim ljudem, ko bi se pa kdo skazal nezanesljivega, naj bi se mu vzela za vselej. Po prepričanju pisalca teh vrst je v prvi vrsti treba, da gosposke odstranijo ali vsaj zmanjšajo priložnosti, katere v pijanost zapeljujejo, in vse store, da se to zlo prepreči, sicer pri tolikih zapeljivostih ne bodo izdali veliko niti napori cerkve, niti šole, niti društev. Gibanje zoper pijančevanje ne sme zaspati in to gibanje m-»rajo tudi oblastva podpirati. Le tako bode mogoče v korenini zatreti zlo, katero tira ljudstvo v dušno in telesno propast. Kaj se v Avstriji prideluje? Sedaj so pri nas že pospravili večinoma svoje pridelke, in kmetič rad pregleda, kaj je pridelal, in sešteva, koliko neki je vsega skupaj. Pri nas sc sešteva vsako leto vse, kar se pridela, kar se proda, kar se kupi, in po uradih se potem te številke sestavljajo, da uradniki in poslanci vedno ved6, kako je z gospodarstvom v naši državi. Seveda ga ni človeka, ki bi do krajcarja in do kilograma natanko mogel sešteti, koliko krompirja ali ovsa se je v vsi državi pridelalo, pa približno se že da določiti, ker se vč, koliko primeroma porabijo ljudje sami in koliko prodajo. Seveda ni pridelek v dveh letih enak: eno leto ta stvar bolje obrodi, drugo leto druga, pa če se vzame za več let povprek, se spozna, koliko zemlja po navadi nese. Če za zadnjih 10 h t povprek vzamemo srednjo množino pridelkov, izvemo, da se v avstrijski državni polovici — brez Ogerske — pridelujejo ti-le poljski sadeži: Največ se prideluje krompirja, namreč 1U0 miljonov hektolitrov na leto, in ta je vreden 170 nii-Ijonov goldinarjev. Res je, če nc bi bilo krompirja, bi veliko ljudi pri nas trpelo lakoto, posebno v tistih krajih, kjer je slaba zemlja. Za krompirjem pride prva sladkorna pesa, katere se pa prideluje že za polovico manj, namreč 50 miljonov stotov, ki gredo večinoma v velike tovarne za sladkor na Češkem. Na tretjem meslu je oves, katerega pridelu jemo na leto 36 miljonov hktl. in ki je vreden 100 miljonov goldinarjev. Za njim sta d e t e 1 a in seno. Obojega imamo skup 32 miljonov stotov. R ž i nam nese zemlja 28 milj. hI. Taka žetev je vredna 140 miljonov goldinarjev. Ječmena pridelujemo 19 milj. hI. Njegova vrednost je 85 milj. gld. Pšenice nese naše polje IG milj. hI., ki so vredni 110 milj. gld. Zelja pridelujemo primeroma veliko, namreč 7 in pol milj. stotov. T u r š i c o pa imamo primeroma malo, namreč C in pol milj. hI., ki je vredna 24 milj. gld. Različne p i č e in k 1 a j e pridelujejo avstrijski kmetje 4,400.000 stotov. Naši vinogradniki pridelujejo na leto tri in pol miljona hI. vin a. Fižola in graha dobivamo okoli 3 milj. hI. Lan in konoplja ne dosežeta miljona, ampak le 930.000 stotov. Hmelja, ki se rabi večinoma za pivovarne, nosi zemlja 65 000 stotov. Slednjič se prideluje pri nas tobak, katerega zraste za 60.000 št.tov. Taka je avstrijska žetev. Sedaj jo primer-jamjo z ogrsko žetvijo! Pred vsem moramo priznati, da je Ogrska pšenična dežela. Ogri pridelujejo pšenice največ, namreč 43 milj. hI., ki je vredna 290 milj. gold. To je nekaj manj, nego 3 krat toliko kot pri nas. V k r o m p i r j i smo mi z Ogrom naprej. Skoro trikrat manj ga pridelujejo od nas, namreč 36 milj. lil., ki so vredni 39 milj. gld. Iz tega se vidi, daje naš krompir boljši od ogrskega. V t u r š i ci so nam Ogri naprej. Oni pridelujejo petkrat več turšice, namreč 35 milj. hI., ki je vredna 120 milj. gld. O v s a imajo Ogri pol manj kot mi, namreč 19 in pol milj. hI., ki je vreden 50 milj. gld. Tudi detelje in sena imajo mnogo manj, namreč 19 milj. stotov na leto. V ječmenu nas skoro dohajajo s 16 in pol milj. hI., ki so vredni 70 milj. gld. R ž i imajo ravno polovico manj kot mi, namreč H milj. stotov v vrednosti 85 milj. gld. Iz tega se pa vidi, da je njihova rž boljša od naše. V pesi so daleč za Avstrijo, ker je pridelujejo le 11 milj. b to tov. Vzrok je ta, da nimajo tolikih tovarn za sladkor. Razne piče in klaje imajo pa pol več, namreč 10 milj. stotov, v vrednosti 19 milj. gld. Vino ogrsko je veliko močnejše od našega, pa ga je manj za tretjino, namreč 2 in pol milj. hI. V zadnjem času pa je trtna uš mnogo vinogradov pokončala, tako da ga je v zadnjem času še manj. V tobaku so nam pa naprej skoro desetkrat, ker ga pridelujejo 560 000 stotov. Tobak je seveda državen. Lanu in konopelj imajo Ogri na leto 580 tisoč stotov, ki jim vržejo 17 milj. gld. Fižola in graha imajo skoro šestkrat manj, namreč pol miljona hI., ki so pa vredni 3 in pol miljona goldinarjev. Tu so z Ogri šteti seveda tudi Hrvati, ker so ž njimi združeni v ono državno polovico. Ce pregledamo vso žetev našega cesarstva, potem izprevi-dimo, da od okroglih 520 miljonov hI. in stotov skupne žetve pridelujejo v avstrijski državni polovici kakih 310 miljonov, v ogrski pa kakih 210 miljonov. Da pravično sodimo, moramo primerjati še, koliko imamo s v e t a in pa 1 j u d i. Ce Ogri tudi pridelujejo toliko manj, imajo pa več sveta. Naša državna polovica namreč ima 300.213 kvadratnih kilometrov, Ogrska pa 325.325 kvadr. kilm. Iz tega se vidi, da je ogrska dežela veliko manj obdelana od naše, i da če bi jo Ogri bolj izkoristili, bi lahko veliko več pridelali od nas. Prebivalcev je pri nas več, namreč 24 580.000 ; v ogrski državni polovici jih je le 17,600.000. Naš svet za poljedelstvo ni tako pripraven, kot ogrski, ampak ker je veliko ljudi, so ti prisiljeni, da več delajo, da se morejo preživiti. Iz teh številk se pa hkrati izprevidi tudi to, da mora naša država, če se hoče ohraniti, v prvi vrsti gledati na prospeh poljedelcev. Vlada mora pospeševati pri nas vsako gibanje, ki je kmetom v korist. Pregovori. Volk že ve, s čim si zobe iztrebi. V planini pride živina do kosti, v hlevu do masti. Vsaka kača ima svoj strup. Vsalta nova metla iz začetka dobro pometa. Vsaka reč ima svoj čas. Vsaka sanja pol resnice. Vsak cigan svojo kobilo hvali. Vsak po svoje, dejal je tisti, ki je kravo s svedrom drl. Vsak pravi: Daj, daj, daj; nobenega ni, da bi rekel: Na, na, na! Vse sem prestal, samo breskovih peSek mi niso na glavi drobili. V visok stolp rada strela trešči. m « * Listek. * Živ pokopan. (Po slari listini posnel A K.) (Konec.) in. Neprestana tišina, nepredoren molk! Črna noč! Nobenega znamenja kake luči ali glasu ali sploh življenja. Nepopisno čustvo brezdelavnosti, morečega miru in brezbrižnosti za vse. Telesne moči se ne čutijo, duh se ne zaveda. In vendar je še nekaj življenja, življenja nedelavnosti, življenje samo namišljeno, brez znakov življenja. Tako stanje brez dvoma postane sčasoma dolgočasno. Duša brez zadostne hrane za mišljenje mora trpeti in človeka zoperno vznemirjati. Morda je ta kazen za me očiščevališče ? Morda bo kaj takega. Toda moj duh ne čuti nobene obteženosti. Srečen sem, srečen v toliko, da so se skrbi umaknile temu duševnemu spanju ter da sem prost vsake razburjenosti. Jc-li to dežela onkraj groba? Ali sem res umrl in ali je truplo moje mrzlo in trdo, ležeče v rakvi na postelji v moji sobi? Morebiti še stojita zdravnik in Ira Domenico poleg moje postelje, ter se razgo varjata, kako nepričakovano hitro je nastopila smrt. Ali pa so ravnokar moje truplo hitro pokopali — kužne takoj pokopljejo, da se bolezen ne širi — morda sedaj truplo zdsipljejo v hladno zemljo ali je pokladajo v prostorno obzidano družinsko rakev. Naj bo karkoli, gotovo je, da je za me minulo življenje: bridkosti in radosti, vživanje in trpljenje človeškega življenja, vse to je zame minulo, minulo za vselej! Dejal sem, da nisem mogel gledati. To je bilo res; toda polagoma se mi je vračala misel, da sem bil zopet zmožen gledati. Da, spregledal sem in gledal v — strašno noč. Toda kdor vidi, treba da ima oči. Ali imam jaz res oči v truplu? Moj duh je še v mojem telesu, ali si pač morem kaj premakniti ? Poskusim vzdigniti roko, in čutim, da sem zadel ob nekaj trdega, mrzlega. Hitro umaknem roko. Kje sem? Hipoma zgine vsa dosedanja mirna tišina. A duhu se vrnejo moči, vrne se popolna zavest in ž njo me obvlada nakrat nepopisno strašna sumnja. Zopet stegnem svojo roko in zopet zadenem ob trdo, mrzlo stvar. To je gotovo žebelj od rakve. Grozovito: živega so me pokopali. Večkrat se zgodi, ako je kdo obsojen v smrt, da mu, kadar zasliši, da izrečejo nad njim smrtno obsodbo, vse zastane, da ga strah tako prevzame, da se niti ganiti ne more. Orožna novica za hip podere vse njegove duševne moči. Toda polagoma se zopet vzbude te moči. se podvoje, ter obso;t>ncu v groznih slikah kažejo njegovo tužno usodo. Potem pa začne jokati, kričati, tekati po ječi, lase si puli iz glave, krivdo z vrača zdaj na druge zdaj zopet na-se, sploh nepopisen nemir se polasti njegovega srca. Tako st m tudi jaz, ko sem se zavedel, kje da sem, popolno obnemogel, kakor bi me bili z verigami zvezali, skoro da sem se začel smejati z onim groznim smehom, kakor ga opazujemo pri divjem norcu, toda moči so se vrnile in začelo se je za-me očiščevališče, da še več, začel se jc za-me — pekel! Kakor se zjulraj dnevna svetloba ne loči kar hipoma iz teme, marveč s«' začetkoma meša s t. mo, tako so se tudi moje dušno moči polagoma vračale in umikala se jim je temna nezavest. Tedaj pa ko se zavem, zakriči u na vse grlo, a glas moj zadeni: ob stene moje rakve in z vso silo vdarja nazaj na moja ušesa. Slab vsled bolezni in pomanjkanja zadostnega zdrav« ga zraka, ležal sem znak na trdem lesu svoje rakve. Obupanost in pr«' pričanje, da jc vsak poskus rešiti s«?, za me brez-vspešen. stiskala sta mojo dušo t« r vžigala v njej tem večje koprnenje po življenju. Da, življenje, prijetno, veselo, brezskrbno sem vžival zgoraj na zemlji; bilo seveda tudi ni brez britkosti, vendar splošno sem živel srečno in vžival ta najdragocenejši dar božji! — Sedaj pa sem zabit v rakev, morda več čevljev globoko zakopan v zemljo — to je ovira, katere ne premaga tudi človek pri najboljših močeh in naj-krcpkejšt ga zdravja, ja/. pa sem slab od bolezni in si sploh niti poskusiti ne upam, da bi se rešil. V tem divjem obupu zvijal sem se. kričal in razbijal okrog sebe, dokler mi ni glas bil zamolkel in dokler debele znojeve kaplje niso oblile moj« ga čela. »Pomagajte, pomagajte! Ali ni nikogar, ki bi se usmilil nesrečneža, katerega so pokopali živega?" Ah, tu so stopinje nad menoj, zakričim zopet z vsemi silami, a kmalu se prepričam, da niso bile to stopinje nad menoj, da so bili to vtripljeji mojega si ca, ki je tako močno bilo v razburjenosti. Pomagajte! Moje moči so slabele, dihanje mi je bilo vedno težavnejše. Padel sem zopet v nezavest . . . Cez nekaj časa, kako dolgo, ne vem, se zopet vzdramim iz nezavesti, zopet kličem na pomoč in bijem okrog sebe. Toda pomoči ni bilo od nikoder, le grozovit: odmev bil je na moji ušesi. Vse je bilo izgubljeno za me in ni me drugega čakalo tukaj nego smrt. Hipoma pa mi kakor iskra Sine v glavo misel, ki me navda z novim upom. Spomnim se namreč, da diham. Kako pač morem v grobu dihati? Ko bi me bili v prst pokopali, bil bi jaz ie davno povžil ves zrak v rakvi. Seveda je bil zrak, ki sem ga dihal, slab in moreč me, vendar sem dihal, dasi tudi z največjo težavo. Nekaj zraka je torej moralo priti od zunaj. Morda je pa vendar mogoče, da so me po ložili v mojo prostorno družinsko rakev, ki je bila obzidana in ki je imela dve odprtini, eno na sredi, |io kateri so spuščali rakve v grobišče, drugo manjšo pa ob slrani, raz katero je čuvaj grobov odvalil kamen, kadar smo hoteli iti pogledat v grobišče rakve svojih domačih. Okrepljen s to novo nado, jel sem z nova poskušati, kako bi odstranil pokrov nad stboj. Na misel mi je prišlo, kako iznajdljivi so bili čes tokrat jetniki v sredstvih, s katerimi so včasih ubežali, toda kaj je meni vse to pomagalo? Oni so imeli kak žebelj ali dleto, ali kaj podobnega, jaz ničesar, oni so imeli časa dovolj, jaz ga imam malo, kajti zrak v grobu je vedno slabši in moči mi vedno bolj pojemajo. Kakorkoli sem premišljeval, vedno bolj mi jo bilo jasno, da mi je končno vendar le — umreti. Tedaj pa sem začel moliti, moliti iskreno, po božno, zaupno, goreče, tako kakor nikdar v svojem življenju. Zopet sem začutil v sebi nekaj več moči, vnovič sem se uprl z obema rokama proti pokrovu — zdelo se mi je, da je nekaj zahreščalo, poskusil sem znova in čutil sem, da žeblji odjenjujejo. Sedaj sem bil do cela prepričan, da so me položili v družinsko rakev. Žarek upanja posijal je v temo moje duše. Napel sem zopet vse moči. zdelo se mi jc, da se je pokrov odmaknil, a v istem hipu sem obstal nezavesten . .. Ko si zopet opomorem, bil sem vak*vai?ke preaeabe v ljubljanski ikcfi L Ka-noniino vmeščeniso bili: Gustav K o 11 e r na župn.jo P.draga Janez R i h t a r š i č na župnijo Loški P.tok. Anton More na župnijo Bukovšico — Dobili so župnije: župnijo St V:d pri Zatičini Janez Vidergar. d:sedaj župnik pn št Ju riju p:d Kameni župnijo R a d o v i c o pa Matija Novak, dosedaj župnik v Radoviei. — V c. kr. viSje duhovniško izobraževali«.?* pri sv. Avguštinu na Dunaju je v?pre;et Matija P r e 1 e s n i k. vikar, v N: vem mestu — P. Alojzij Žužek iz družbe Jezusove je priel v Ljubljen: ter os*.ar.e tukaj v p. moč za svete misije ne — Mihael Horvat. verooč:teij v Kon icah. pnde kot župni opravite]; na Bab'no pol e. — Pre meščeni so: J:s?p Šolar, kapelan v B:štanju-kot prvi kapelan v St. Jernej ; Frančišek Š t u r m iz P:-dzemlja v Reko na Kočevskem. Anton Medved gre ii karatnega beneiicijata na Vače. — Na r. o v o so nameščeni: Anton Korit nik kot dru?: kapelan v Polhovem gradcu: Anton Ratajec kot drugi kapelan v St Jtrneju; Ivan D e L e ve c kot drugi kapelan v Vipavi. S«rt. Umri je dne ii. avgusti grof .Vbin M a r g h e r «. graičah na Otočcu pri Sovem mestu Bil e nekdaj kranjski deželni in državni poslanec. — Dne il. avgusta je umrl Ignac j Beifuss. obče znani poštar v Lakoviei — Dne 29 avgusta pa e umri v Mokronogu ondotni notar Stanko Pirnat V k«ez»šk*fij»k» Alsjrjevii^f so za Šolsko leto 1»99 1£»>> na noro v sprejeti naslednji dijaki: Ku-lovec Frane sek s Topli.?. Božič Bogomir z Idrije-O k 1 e i e n Frančišek iz Vavte vasi. A m b r o ž i č Miroslav iz Kranja. B e r! e c Frančišek s Sel pri Kamnika. Kopitar Andrej iz Komende O m a h n a Jakob s Svete gore. Štrancar Alojzij s Planine pn V,pari. Z u p a n e c Andrej s Krke in Ž i t k o Leopold iz P.stojine R««a»je t SV. deželo se letos oe bode vršilo. P.azne neug.dne razmere, dekma t okrožji Sredn'etra morja pojavljajoča se kužna bolezen, dekma tudi nekoliko udeležitev. opovirajo dejanjsko izvršitev. Z?la-šenih je bilo do sedaj 200 romarjev: IS iz štajerske. 14 iz drugih sosednih dežel in 16S s Kranjskega. Izmed domačinov je bdo nad tri četrtine Gorenjcev. Vplačani zneski se bodo vsem udeležencem vrnili po poštnih nakaznicah. l"«rl je dne 17. avgusta v ljubljanskem Leo-nšču č. g Frančišek Krega r, bivši župnik v Ja vorju nad Poljanami. Rojen je bil leta 1*56., v duhovnika p.svečen leta 1*78. N. v m p.! V Zatičini so dne 20. avgusta prvič zopet i kta 17*1 praznovali praznik sv. Bernarda Poi.t h kalno svet "t mašo je daroval mil. gosp. stolni prost dr. K I o f u t a r. slovesno propoved govoril novomeški prošt mil. g dr. F i b e r t. V H»rjulo je bil 18 avgusta zopet enoglasno izvoljen za župana Tomaž Zdesar. za obč svetovalce pa: I Stinonik Fr. Janša in I Čepon Uravnavo Mirne so vendar pričeli. Finančno m: nisterstvo je dovolilo, da bodeta prispevke udeležencev. kateri znašajo 22 0*/) gld., z novim letom pričela p krati davčna urada v Mokronogu in Trebnjem. \a >«rt je bil v Novem Mestu obsojen J. Zevnik, ki je dne 27. julija umoril Jozeio Gruber v Spodnjem Suhadolu. Na ;o$podiuj>>kf šoli c. kr kmetijske Sole v Ljubljani se prične 'irugi tečaj dne 1 oktobra ter bo trajal t no leto. Gojenke stanujejo v zavodu poleg Marjanišča pod vodstvom šolskih sester. Pouk je slovenski in brezplačen ter obsega poleg verouka, vzg-jeslovja. spisja. računstva vse predmete, katere m:ra umtti d^bra gospodinja, zlasti se poučuje v ku hanju, šivanju, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke plačujejo za hrano, stanovanje in j-? rilo 14 gld. na mesec. Deklice morajo biti vsaj po 16 let stare. Prošnje do 20. t. m. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Delavsko stavbinsko društvo reg zadruga z ne-omeeno zavezo se je osnovalo v Zagorju ob Savi. Zadrugi načeluje ravnateljstvo, obstoječe iz ti članov. Za predsednika je izvoljen Jos Dežman, strojevodja v Zagorju. Drugi 7aJrugi te vrste na Kranjskem želimo najbljšega uspeha. Dvojen iločiu. Dne 30. avgusta je v gostilni Loža revi v Rožnih ulicah v Ljubljani mehanik Anton Novak. 20 let star. napal natakarico Marijo Pire, hitel za njs v gornjo sobo ter jo ustrelil v glavo. Nato je mirno šel dol povedat: .Mici umira«, ter odšel domov. Nekaj ur potem so nj. ga samega našli na podstrešju hrcpččega v krvi, dvakrat ustreljenega v sence. Zakaj ga niso precej prijel:, ko se je pj prvem zločinu govorilo, da še n: si revolver pri sebi? Natakarica "bo okrevala. zJočinec pa je že umrl. Kaj ga je privedlo k tol kemu zlodejstvu. ni težko uganiti. Kolesar ponesrečil Dne 7 avgusta se je odpeljal v družbi dvih tovarišev 17-letni sin Avgust •*ever. sin ljubljanskega mizarja Severja. s kolesom na Bied. da si ogledajo razsvetljavo jezera, ki jo je priredil tisti večer po vsakoletni navadi poseben odbor v proslavo ci sirjevega rojstnega dne. Ker je bila svitla noč, odpeljali so se omenjeni trije kolesarji po razsvetljavi domov, hoteč biti drugo jutro doma. Toda nesreča je hotela drugače. Na velikem klancu na poti proti Brezju jc zadel Sever ob obcestni kamen, se prevrnil s kolesa ter padel tako nesrečno na kamen, da je bil hipoma mrtev. (Nesreča.) 27. avgusta je 60-letni A. llavptman, hlapec pri A. Cerarju v Gradcu pri Litiji vinjen lezel po lestvi na senico spat. Mož pa je omahnil, padel z lestve in se na glavi tako pobil, da je v nezavesti obležal in umrl. (Ogenj.) Dne 20. t. m. po noči je strela udarila v hlev Fr. Franka v Grahovem pri Škofji Loki. Pogorela so tudi vsa gospodarska poslopja s krmo. Škode je nad 8000 gld. (Novo mašo v Zgornjih tiorjah pri Hlediij daroval ie na Velikega Šmarna dan gorjanski rojak č. g. Ivan Kunšič, novomaSnik goriške nadški lijc. Slovesnost je bila jako lepa in pomenljiva. 15 čč. gg. duhovnikov bližnjih in daljnih ter šest bogoslovoev tovarišev počastilo je g. novomašnika. Posebno so pokazali gorko ljubezen do svojega rojaka vrli Gorjani v predvečer s prekrasno razsvitljavo vasi ter bakljado domačega trasi 1 nega društva in podoknico cerkvenega mešanega zbora. Vas vsa je bila v zastavah in zelenji, nebroj mlajev ter slavolokov in neprestano pokanje topičev naznanjalo je veselje laranov, da se je iz njih srede zopet eden povspel do častitljivega mašniškega stanu. (Is Rot pri Kamniku) se nam poroča, da se je dne 19. avgusta ondi ponesrečil posestnik Alojzij Toraven iz Žiča, oče šesterih otrok. Peljal je glino za zidanje iz Kadomlja, zaspal na vozu, voli so zavili na Travnik, voz so prebrne nanj in drugo jutro, ko so šli ljudje k službi božji, našli so ga mrtvega pod „trugo". (Občni zbor slov. kat. političnega društva) za kamniški okraj bo v nedeljo, 17. oktobra po krščanskem nauku v Katoliškem domu v Kamniku. S tem vabimo k obilni udeležbi meščane in okoličane. Koroško. (Vzgojevalisče za deklice) (internat) čč. šolskih sester v „Narodni šoli" družbe sv. Girila in Metoda v Št Rupertu pri Velikovcu se priporoča p. n. slovenskim starišem. V hiši je trirazredna ljudska šola; v njej se posebno goje ženska ročna dela. Šolsko leto se začne dne 16. vinotoka t. 1. Oglasila naj se blagovolijo vposlati do konca meseca kimovca čč. šolskim sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu. — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Cerkveni letopis. Srebrna maša na Goričici 8. avgusta 1899. Ako potuješ po državni dunajski cesti ali pa po kamniški železnici, zagledaš nekako v sredi med Ljubljano in Kamnikom na rodovitni ravnini nizek in lepo zelen griček, ob čegar vznožji ležč svetovno znane Domžale s slamniškim obrtom. Raz ta lično-okrogli griček blesti lepo prenovljena — rekel bi — nova Marijina cerkvica, prijazno gledaje na svojo zvesto udane otroke. Pozdravlja pa tudi potnike, vozeče se po železni cisti, ki se ovija okoli tega znamenitega grička. Ako tujec vpraša, kako se imenuje ta res prijazni griček s to krasno cerkvijo, odgovori mu Domžalec z nekim ponosom: „To je naša Go-ričica." In glejte ! Na tej Goričici sc je pred kratkim vršila nenavadno lepa in ganljiva cerkvena slovesnost, kakršne seveda naše ljudstvo še ni videlo. Kaj je vendar bilo posebnega? Da, da, bdo je nekaj poseb nega. Deset duhovnikov je tukaj obhajalo skupno svojo petindvajstlctnico ali srebrno mašo. »Srebrna maša bo, srebrna maša bo na Gojičici!" To je bila skoraj edina govorica, ki jc šla zadnje dni tukaj od ust do ust Srebrna maša, to jc bila tista skrivna moč, ki je vse, staro in mlado, spravila po konci, da so kmalu stali lični mlaji, plapolale razne dolgo in kratke zastavo, slavoloki z umestnimi napisi in cerkev in župnišče sta bila v malih urah ovenčana znotraj in zunaj. To izredno cerkveno slovesnost, ki se je vršila dne 8. avgusta pri nas na Goričici, hočem bravt em vrlega »Domoljuba" nekoliko popisati Na prijateljsko povabilo so gg. srebrnoinašniki že prejšni dan popoludne došli semkaj. Ko se je ob s/4 na tri približala železnica Goričici, so se zvonovi in topovi oglasili ter sicer mogočno pa prijazno pozdravljali došle že težko pričakovane goste. Pritrkavanje in streljanje je spravilo vse po konci, vse je tekalo in hitelo po cestah, stezah in vrtovih proti Goričici ali proti kolodvoru, kjer so bili dostojni vozovi s čilimi konji že pripravljeni, da popeljejo častite gospode jubilante, kamor so bili namenjeni. Le nekoliko trenutkov, in bili smo na praznično oblečeni Goričici, kjer smo opravili večernice in prejeli blagoslov s prtsv. Rešnjim Telesom. Zvečer je bila razsvetljava; nekatere hiše so bile res čarobno razsvetljene in okrašene z balončki, svetilnicami. svečami in zastavami. Od vseh strani je vrelo ljudstvo na Gori-čico in ko se je domžalska godba oglasila pred žup-niščem in svirala malone celo uro, zažigali so drugi umetalni ogenj in kresove. Ljudstva se je vse trlo in se po svojem radovalo po griču, le g. beneficijat je nekako čudno gledal, ko so mu ljudje še te maloštevilne bilke otave „pocokvali", ki jih ima; vendar se je kmalu potolažil, ko je sprevidel, da je temu sam največ vzrok. Domači duhovnik se je v svojem in v imenu svojih tovarišev z lepimi besedami zahvalil godbi in občini za proslavo. Še le potem smo si mogli jubilantje ogledati razsvetljavo, žal, da že malo prepozno. Drugi dan pričele so se tihe sv. maše ob '/, 6. uri. Ob pol osmih je bilo mrtvaško opravilo in črna peta sv. maša za ranjko tovariše. Umrli so namreč že gg.: Kramar, Lavtar, Orehek, Rihar, Rozman in Zaletel. Ob '/» 10- ur' je bil slovesen sprevod iz župnišča v cerkev; tukaj smo bili sprejeti z orgljanjem in petjem. Na to je stopil na lečo tovariš dr. Svetina ter imel slovesnosti jako prikladen, poljuden in dovršen govor, ki je na tovariše in druge poslušalce napravil globok vtis. Po opravljeni slovesni sv. maši, ki jo je služil g. Kolar ob azistenci svojih tovarišev, smo iz globo-čine svojega hvaležnega srca in z vso navdušenostjo zapeli: „Te Deum laudamus!" Po opravljenem dopoldanskem cerkvenem opravilu so prišle razne de-putacije v župnišče častitat domačemu in drugim jubilantom. Prvi nas'opil je občinski odbor, na čelu mu g. župan, potem gasilno, veteransko in delavsko podporno društvo, krajni šolski svet, posojilnica in cerkvena ključarja. Odgovarjala in zahvaljevala sta se domači gospod in dr. Svetina. Pri obedu vrstile so se običajne napitniee. Na to smo se dali fotogralovati Ob 4. uri so bile litanije z blagoslovom. Kakor je pa na tem svetu vse minljivo, tako je minila tudi naša slavnost. Na večer je večinoma vlak odpeljal vse drage in ljube nam goste. Poslovili so se od priljubljene Goričice in od lepe Mariji posvečene cerkvice z gorečo željo: Na svidenie! — Izprosili smo si tudi od sv. Očeta in svojega višjega pastirja sveti blagoslov. — Sošolci podarili so po dr. Svetini kuči-gazdi Strupiju prekrasen spominek, jako umetno izvršen po g. Al. Šubicu s simboličnim napisom : „Tako je bilo" (namreč I. 1874. ob novi maši) „tako je" (zdaj ob srebrni maši 1. 1899.), „tako naj bode" (ob zlati maši I. 1924 ). Razume se, da lepih teh simbolov ne morem popisati tukaj. — Domača dekleta poklonila so svojemu dušnemu pastirju izredno lep šopek s primernim napisom, katerega je gospod sprejel s solzami v očeh. — Brzojavnih pozdravov došlo nam je 14. S posebnim veseljem sprejeli smo prvega od presvetlega kneza in škofa Antona Bonaventura. Glasi se doslovno: „8rebrnomašnikom prisrčen pozdrav in iskrena voščila, naj dobri Bog vse blagoslovi in še dolgo ohrani sebi v čast, cerkvi v obrambo in vernikom na korist." Potem od mil. stolnega prošta dr. Klofutarja, dekana Dolinarja, Heidricha in od nekaterih drugih sošolcev, učencev in prijateljev. Pismenih častitk je bilo mnogobrojno, kakor od stolnega dekana Zamejica, duh. svetnika Sajovica in drugih. Samo ob sebi se razume, da smo tudi brzojavnim potom izraziii Presvetlemu svojo sinovsko udanost; svojim še živečim bogoslovskim profesorjem pa svoje spoštovanje in iskreno zahvalo. — Gospod Bile je jubilante razsveselil z ljubko pesmico. Gospod župnik Janez Ažman tudi letos ni pozabil na srebrnomašnike, poslal nam je primeren kronogram; ravno tako tudi g župnik Bernik. — Zato izrekamo srebrnomašniki vsem navedenim in vsem drugim prečastitim in bla-gorodnim gospodom svojo najspodobnejšo zahvalo z obljubo, da se jih hočemo za njih naklonjenost spominjati v svojih molitvah. — Iskrena zahvala pa tudi vsem domačinom, ki so po svoji moči pomagali, da se je ta redka cerkvena slovesnos' izvršila tako vzorno in redno. Posebno pa še organistu, pevkam in pevcem. To je bil res Gospodov dan, ker naše verno ljudstvo ga je prostovoljno spremenilo v praznik in se skozi cel dan vdeleževalo božjih služb. Predragi tovariši! Hvala Vam, da ste izvolili Goričico za kraj skupne srebrne maše. Naše dobro ljudstvo se Vam spodobno zahvaljuje za to čast, katera jim ostane v živem spominu do zadnjega jim vzdihljeja! Sobratje! Molimo drug za drugega, da se čez pet let vsi srečno vidimo pri Mariji Devici na Trsatu. J- St. General Moltke — pri raportu. V letu 1868. se je pripeljal general Moltke civilno oblečen iz Berlina v Potsdam. Sel je s kolodvora peš in sam v mesto. Kadeč dobro smodko so ni zmenil za preklicano tablo, na kateri je bilo napisano: „Tu je prepovedano kaditi." Bilo ni nobenega človeka v obližji. Ko pride na ono mesto sprehajališča, ki je bilo odločeno za vojaSke vaje, zavpije nad njim straža: „Tu ne smete kaditi." Pa tudi zato se ni menil. Naslednji stražnik pa ga prime in hajdi v stražnico ž njim. Vojak je služil šele prvo leto, zato ga ni poznal, ker je bil civilno opravljen. Zastonj je trdil, da je on general. Leg.timacij pa sabo ni imel. Hočeš nočeš, je moral čakati, da pripelje stražni častnik ob uri drugo stražo, kajti prejšnji vojak je rekel: „Kaj, vsak bi lahko trdil, da je general, a vtakega imamo samo enega, kot je naš Moltke." — Častnik je prišel, ga spoznal in seveda — izpustil. NO, drugi dan so izginile vse table, ki so prepovedovale kajenje — na veselje vseh kadilcev. Kot katoličan umreti je dobro. Leta 1890. se je potop Ia ladija „Viktoria". V trenutku največje zmešnjave je dajal redovnik P. Talin vsem katoličanom zbranim krog njega odvezo. Med temi je klečal tudi protestantski pridigar, ki bi se bil še pred eno uro sramoval pozdraviti tega patra, „Ali tudi vam?", ga vpraša Talin. »Tudi meni, pater", odgovori le-ta. „Jaz nesrečnež sem služabnik vere, ki ne more dati človeku ob zadnji uri nobene tolažbe. Ponižno prosim katoliške odveze!" — Z veseljem mu jo je dal pater. To bi si lahko zapomnili možje, ki vpijejo dandanes: „Proč od Rima I" Pozabljena brzojavka. Nekemu veletržcu na Irskem se je primerila čudna nezgoda. Mož je prav pogostoma na potovanju, in v takem času se je primerilo, da je žena povila sinčka. S tem novim prirastkom je število njegovih sinov doseglo pol tucata. Ker je bila gospa v nevarnosti, se je odločila, sporočiti svoj položaj potujočemu možu. Dotično brzojavko je vročila hišini, da jo odnese na pošto, llišina je pa na to pozabila. V tem je soprog prišel domov, pozdravil svojega najmlajšega sina, in videvši, da se žena dosti dobro počuti, šel zopet na pot. Po njegovem odhodu se je hišina spomnila na brzojavko, in ker ni znala čitati, jo je brez pomisleka oddala. Soprog je mislil, da ga zadene kap ko je čital brzojavko: »Gospa je povila sinka, pridite takoj domov." Kaj? — še jednega! je vzkliknil mož obupan? In, kako je to mogoče? Pobral je šila m kopita ter se hitro vrnil domov, kjer seje seveda pojasnila zmota ; hišina je kajpak dobila svojo poselsko knjižico, da si poišče drugo službo Smrt bogoljubne matere. Dnd 9. avgusta 1.1. umrla je na Rečici v zgornji Savinjski dolini po dolgi bolezni, previdena b sv. zakramenti za umirajoče, v vsej župniji znana in spo; štovana kmetica-vdova Marija Tlaker, po domače pri Spodnjem Menčonu. Bila je ranjka pravi vzor verne in pobožne kristijanke, pridne matere in skrbne hišne gospodinje. Mož, ki je bil ž njo enakih lastnosti, in a katerim je biaga žena veliko let v najsrečnejšem zakonu živela, bil je več časa cerkveni ključar pri podružni cerkvi sv. Janeza. Umrl je po dolgotrajni mučni bolezni, katero pa je izgledno potrpežljivo prenašal, 1. 1892., zapustivši ubogi ženi poleg velikega posestva še tudi skrb za tri nepreskrbljene otroke Mico, Janeza in Anko. Z nevpogljivim zaupanjem na Roga in Marijo poprijela se je dobra mati svojega dela, vodila modro švoje gospodarstvo in skrbela lepo za svoje otroke, katere je pridno delati učila in jih krščansko izredila, ko jim je po besedah in vzgledu svojem vsajala v nedolžna srca strah božji in ljubezen do pobožnega in deviškega življenja. Zlato pravilo »moli in delaj" izvrševalo se je vsak dan v tej bogo-Ijubni biši. Žito pa je tudi blagoslov božji in mir nebeški bil zmiraj pri njej. Toda ker Bog tistega, katerega ljubi, rad obiskuje z raznovrstnimi bridkostmi, prišla je tudi v to hišo po veselju in zadovoljnosti zopet žalost in nesreča. Skrbna mati začela je \sled neumornega dela in velikih gospodarskih skrbi že pred dvema letoma neko liko bolehati, pa delala je še zmiraj naprej; ali v slednjem času so jo jele njene telesne moči tako močno zapuščati, da je zginilo popolnoma upanje, da bi še kedaj zopet okrevala. Približevala se jej je nemila smrt, a ona pripravljala se je na njo prav lepo po krščanski navadi, dala se je pravočasno prevideti s svetimi zakramenti za umirajoče, prenašala s čudovito potrpežljivostjo in vdanostjo svoje bolečine ter z milim glasom svoje otroke, ki so jokali krog njene postelje ter prosili Boga, da bi jim mamico pri življenju obranil, vedno opominjala k stanovitno pobožnemu in bogoljubnemu življenju. Dobra mati je zmiraj ljubila in spoštovala sveto katoliško cerkev in njene služabnike, zato pa je bila tudi toliko srečna, da so jej duhovnik stali na strani v zadnjem trenutku. — Dne 9. avgusta ob šesti uri zjutraj, potem ko je celo noč zaupljivo molila, blagoslovila je še enkrat svoje ljube otroke, jih v zadnjo slovo še enkrat nagovorila, potem pa mirno brez smrtnega boja v Gospodu zaspala. Duhovnik so jej zatisnili rahlo oči. Njeno mrtvo truplo položile so plakajoče sirote na mrtvaški oder, duša njena pa se je podala tje v večne višave, kjer že gotovo uživa najbogatejše plačilo za svoje bogo-ljubno življenje. Pogreb nepozabljive matere-vdove bil je 11. avgusta predpoldan ob prisotnosti štirih čč. gg. duhovnikov in obilne množ ce Rečičkih žup ljanov, ki bo jo spremili med tužnim zvonenjem k zadnjemu počitku. Pri odprti gomili govorili so šo domači gospod kapelan spodbudno in tolažljivo v slovo skrbni materi. Med tem so pa bridke solze ubogih, zapuščenih sirot padale na materin grob, želeč jim miru in sveta nebesa! M. Domači pravnik. Nov zakon o pristojbinah ali „procenti". Stari Balant prodal je bil gozd v Ilrušci, ki je ležal precej od rok v drugi občini. Bil je vesel, saj je dobil kupca, kateri mu je gozd dobro plačati hotel, obljubil mu je zanj 1000 goldinarjev. Ali kupec je hotel, da mu izkaže nasprotno tudi Balant uslugo. „Procenta", rekel je, »bo velika, in zato reciva pri notarju, da ti dam za gozd le 700 goldinarjev. In res sta se lepo na tihem med sabo dogovorila, da deneta v pismeno pogodbo kot kupnino le svoto 700 goldinarjev. Rečeno, storjeno. Toda, ko je prišel čas plačevanja, bil je kupec že pod zemljo, kamor ga je spravila hitra pljučnica. Njegovi dediči pa so bili sicer pripravljeni plačati Balantu 700 goldinarjev, o ostalih 300 pa niso hoteli ničesar vedeti, češ da je v pogodbi zapisana kupnina le 700 goldinarjev, ne pa 1000. Balant je tožil, tola izgubil je pravdo, ker postava pravi, da je le pismo merodajno, in da so dogovori, ki so v nasprotju s pismom, neveljavni. Balant izgubil je torej 300 goldinarjev in moral plačati stroške pravde, razun tega se mu je pa tudi še reklo, da ga bode doletela denarna kazen, ker je po lastnem priznanji državo goljufal za pristojbino. Vse to razjezilo je starega Balanta tako, da je sklenil izročiti svoje posestvo s;nu, sam pa si izgovoriti kot. Sin Janez bil je jako varčen in previden, gledal je na veak krajcar. Popraševal je tu pa tam, kako je s takimi izročilnimi pogodbami, in naposled prišel je tudi na to, da bo moral od preživitka ali »penzijona", ki sta si ga izgovorila oče in mati, plačati tudi »procento". To je bilo nagovarjanja, naj stari Balant privoli, da se ne bo dejal v izročilno pismo ves preživitek. »Denimo notri stanovanje", dejal je Janez, »saj me tako poznate, da Vaju ne bom zapustil in da bota tudi hrano, obleko in obutev do smrti imela pri meni." Toda sedaj je bil stari Balant previden. »Kaj pa, če ti pred nama umreš, Janez, ali nama bojo tvoji nasledki tudi vse dati hoteli?" In zapisati ee je moralo v pogodbo vse. Iz te primere, ki je zajeta iz življenja našega naroda, je razvidno, da se naše ljudstvo sila boji »procente". Od vseh strani oglašale so se pritožbe proti previsokim pristojbinam pri prenosu premoženja. Vlada se je na te opravičene pritožbe morala ozirati. Dosedanji zakon bil je tak, da ga je posebno občutil kmet. To breme je sedaj vlada kmetu v veliki meri odvzela, ker je izdala nov zakon o pristojbinah pri prenosu premoženja. Ker je ta zakon, kar gotovo vsakdo uvidi, zelo važen, pečati se hočemo ž njim obširneje v prihodnji številki. -3=££=t>-- Za smeh in kratek čas. tKako deluje telefon.) — Neki gališki jud je dvomil, če je res mogoče po telefonu govoriti s človekom v veliki oddaljenosti. Ko je bil nekdaj v velikem mestu povabi ga znanec na poštni urad in mu reče, naj se sam prepriča o tem, kako deluje telefon. Jud sklene poklicati po telefonu svojo ženo, ki je živela v kraju pet ur oddaljenem. „llalo, Sara!" — zakliče v aparat. V tem trenutku udari strela v telefonsko žico in vrže Juda ob tla. „Au vaj!" zavpije „to je moja Sara, kakor resnično živi!" Poznal jc svojo Saro in njeno ročnost, če je kdaj dvomil o njenih besedah. (Ubogi Janez.1) — Na mestnem trgu nastane ponoči naenkrat vrišč in petje. Nočni čuvaj gre pogledat, kaj je. Sredi trga je zbrana okrog leva, iz katerega vre voda, čela mladih razgrajačev, ki jo naglo popihajo ob policajevem prihodu. „Janez ne daj se !". zavpije eden izmed bežečih na moža, ki je sedel na levu. Ta sc res ne gane. „Gospod, prosim, pojte doli", prigovarja policaj. — Nič odgovora. — .Pojte doli, pravim!" — Zopet nič. — „l)iugače začnem s.silo!" — Nič. Policaj prime kamnitega leva, ga strese, in mož pade na tla kot mrtvo telo. Izza ogla se zasliši grohot. — Bil je slamnat mož, katerega so poredneži posadili na leva. Skakalnica. k. soln- je telj pri- pri- b'ak- sen- si- i- ti kler in pe- ja- če a I ce gor- sen- li- ca ko pri- čič za- ti ce do- telj di ti grne sre- žil ci .... gre- ji soln- je zlo- ca skri- boj tu- nak sto je ja mrak di s tvo- te- vi- ki sen- je tvo- se se zve- e- za Besedna uganka. Iz zlogov u, car. ci, dert do do, e. el, gon, gvaj, her, jc, ji, klan, ko. kra, le, nia, man, na. na. na. nas. nje, o, on, ov, po, ra, ra, re, r.c, ru, si, še, švi. u, zem sostavite 13 besed, ki naj pomenijo: država v južni Amariki, prebivalci vasi na Gorenjskem, država v severni Ameriki, žensko ime, sloveča božja pot na Slovenskem, ime nekdanjega cesarja, mesto v severni Ameriki, moško ime, prebivalci republike, reka na Slovenskem, vas na Gorenjskem, sadilo drevo, moško ime. Kdor te besede prav razvrsti, bode dobil ravno to. kar pomenijo začetne Črke, brane, od zgoraj navzdol in končne črke od spodaj navzgor. Rešitev ugank v z a d 11 j i številki: Besedni uqanki. I. Glasnik, lan, ''' Ana, Zelo, želod, želodec. gak, Nil, Ina, klas. Okvir. Vse so uganili: Josip Zorko v Široki Seti pri Vačah ; Ivan Furlan, kroja« v Poljanah pri Škofji Loki; Lavoslav Vitovi«, dijak v Ljubljani; Miroslav Vagaja v Ljubljani; Prosto«lav Je-rala, dijak v Ljubljani ; Franc Završnik na Gomilskem; Tomažev Pepe, iz Škofje Loke; Valentin Sajovic, posest, sin v Goricah; Janez Pohleven v Polh. gradcu; Ivan Bezeljak v Zavracu; Franc in Mihael Bokali« v Mengšu; Josip Zaje v Brifiah pri Kolovratu; Matija Rant, naduCitelj na Dobrovi; Anton Sitar, vrtnar v Mengšu ; Josip Scharabon, <• kr. dav«. prakt. v Ljubljani; Davorin Mežik. dijak iz Kranjske gore; Florijan Ograišek v Šraartnen v ftožoi dolini; Ivan Kropar, kmeč. faut in Jožef Zorman v Šenčurju: Jožef Kristan v Illebrah pri Lescah; Janez Kova«, dijak v Škofji Loki; Janez Bati« v Žabji vasi pri Poljanah; Franc Bahnik, miz. vajenec v Šentvidu nad Ljubljano; Janez Labovnik v Šmartnem pri Velenju ; Šengarjev Francelj in Polonioa v Kranju; Al. Levstik pod sv. Gregorijein; Lorenc Gregorin, župan v Ihanu; Janez Rupnik pod Tisovim Vrhom v Zadlogu; Ivan Jalen v Hlebcah pri Lescah; Val. Langerholc v Virmažah; Snoj Andrej, dijak v Lescah; Ivan KogovSek, dijak iz Dravelj; Karolina Petri« v Vipavi; »Trije Laborčani« pri Kranju; Marija Klemenec in Antonija Godiša v PlaniDi pri Rakeku; Albin Pleško, dijak v Ljubljani; Terezija Benkovi« v Škofji Loki; Jožef Žagar, učenec v Stari Loki; Josip Kožuh v Godoviču; Ivan Vidic, v Ljubnem, Gor.; Benedikt Kamer, uradnik drž železn. v Šmartnem pri Slovenjem Gradcu ;vIvan Dren, kmet. fant v Ponikvah pri Vel. Laščah; Ana Fric v Spilaliču; J. Fatur na Rakeku; Alojzij Knavs. pri topniškem polku št. 7 v Ljubljani; Andrej Portnta v Virmažah; Simon Jelene na Jesenicah; Lovro PodbevSek, Fran Mlakar, Fran Zore in Val. Podlievšek v Spod. Palovičah nad Kamnikom; Gotthard Zupan, agent v Dobu p. Kamniku; Franc Knez v Št. Juriju ob juž. žel.; Iv. Antonii« v Markovcu; Franjo in Janko Tnller in Fran Kovači«, kmečki fantje od Sv. Duha; Janez JamŠek. km. fant iz Svinj pri Morav«ah; Šabec Karol, dijak v Selcah pri sv. Petru in Ignacij Lipovec, posestn. sin v Podgradju v Ljutomeru. — I. in II. so uganili: Franc Hijaš, železn. Čuvaj pri Vel. Nedelji; Amalija Pirš v St. Jerneju; Henrik Tonedl, slikar v Sv. Juriju v Slov. Goricah; Josip Zidar, mlinar v Sotli; Fran Minafik, ud bral. društva v Ručah; Janko Čarman, d jak v Škofji Loki; Alojzij Schwegel v Zg. Gorjah p. Bledu; Jožef Erbežnik, delavec na Koroškem; Ivanka Cegnar, učenka v Ljubljani; Janko Cegnar, dijak v Kranju; Marija Hafner, učenka v Kranju ; Franjo Kovači«, Čevljarski mojster v Borovnici; Mana Feude iz Ore-hovelj; Franfiiška Flerin v Domžalah; Matevž VerbiC v Kosezah; Janez in Lovrenc Trdina v Škofji Loki; Josip Grom, menjalni čuva) v Lescah; Franc Omersa in Rudolf Kranjec, dijaka v Zu-pcči vasi; Jožef Zevnik, dijak iz Dobrepolj; Franc in Jožef Virant v Kranju; Tomo Koprivšek, organ, v Špitaliču; Janez Presetnik cerkvenik v Stožicah; Franc Knific, Anton Burger, župan, Franc Kovač in Balant Primža v HraSah pri Smledniku; Anton Jan-kovič, ključavničar v Dol. Košani; Slavko Povše v Krajih pri Dolih; Lorenc Hafner, orgl. učenec v Binklu pri Stari Loki; Simon Kramar, trgovec v Želimljah; Ela Vidmar v Breginju pri Kobaridu; Vincenc Brus, dijak v Polici pri Višnji gori; Avgust Hparovic, železn. delavec v Vrbi; Fermentin Jurij, Fojkar Jakob in Špeh Janez, delavci in Bozovičar Karol, čevij. pomočnik v Škofji Loki; FrančiSek Tekavec, kovaški pomočnik v Hrovaci pri Ribnici; Franc Šuštar, kmečki fant v Kamniku pri Preserju; Franc Pušavec in Janez Dežman v Lahovčah; Ferd. Znideršič, mlinar v Mali nedelji; Cecilija I.apanja ni Ponikvah ob Idriji; Matija Bobnar, župan v Lahovčah; Fran in Pavel Kržan, učenca v Ljubljani; Ivan Dolinar in Fran Ramoveš, učenca v Škofji Loki. — II. in III. so uganili: Alojzij Selak, krojač v Dolih pri liučki; Otilja SorSak v Kropi; Fran in Frančiška Vavpetič v Tunjicah ; Mihael Pavlin in Franc Jerala, krojača v Kropi; Avgust liozniček v Gor. Ponikvah; Ivan Zobec ml. v Hrovači. — Samo II. so uganili: Itezika Ravhekar in Lavnik v Boh. Bistrici; Ana Kiijgelj in Eiizabela Poglajen v Kropi; Simon Ferjan, ključ, pomočnik v LiLcu, Gorenje Avstr.; Franc Koncilija v Podgradu pri Dolu. tsr Prihodnja številka »DOMOLJUBA« izide dnč 21. septembra 1899 zvečer. Loterijske gredlre. Dunaj, 2. septembra: Gradec, 2. septembra LIae, 26. avgusta. Trat. 26 avgusta: Tržne cene v Ljubljani 2. septembra 49 75 63 81 56 11 20 7 23 69 90 34 86 30 43 33 74 38 47 12 [ s . s d. kr. gl.|kr.l Pšenica m. it 10 20 Špeh, povojen, kgr - 70 Rel, 1 7 50 Surovo maslo, » —' 90, Ječmen. > 6 80 Jajce, jedno . . . -i a Oves. * . 6 50 Mleko, liter . . . —! 8 Ajda, » 9 — Goveje meso kgr. - 64 Proso, » , 10 50 Telečje » » — 60 Koruza, • , . 7 — Svinjsko » » -i 70 Krompir, 1 . 2 50 Koštrunovo» » -j 36 Leča hktl. . . 11 _ PiSan ec..... -65 Grah, » 11 — Golob..... -1 20 Fižol, » 8 — Seno, 100 kgr.. . 2 - Maslo kgr. . . 1 _ Slama, > > . . 1 80 Mast, » _ 70 Drva trda, 4 kub. m tr. 6 60 | Špeh, »rež » . . — 60 » mehka . . 5 - 1 fr^nc zorc s-sr« E**■ Najnovejše stvari. • ■■■■■■■■■■■I aammmmmmm^mm ♦ • Birmanska darila! Priporočam svojo bogato največjo zalogo zlatih, srebrnih in nikelnastih 442 9 —EE ■■ ■■ EE— verižic, uhanov, zapestnic, ovratnih verižic, prstanov itd. po jako znižanih cenah Se priporočam ter uljudno jFr. Čuden trgovina z zlatnino in srebrnino. t Ljubljani, na mestnem trgu. ^ Ceniki (/ratts tn franku! ^ - Vse novosti najceneje M/51; I^i ekarna Trnboczy v Ljubljani (Kranjsko) na Mostnem trgu poleg mestne hiše (rotovža) priporoča nastopno našteta tekom mnogih let z najboljšim učinkom uporab ljana in preizkušena Doktor pl.Trnkoczy-jeva zdravilna sredstva: Najcenejše se dobivajo vsa zdravilna sredstva, ako se naročajo po pošti ter se najtočneje odpošiljajo tudi, ako se samo en kos zahteva. Pogled mestnega trga in Ub. pl. Trnk6ozy-jeve lekarne v Ljubljani. Varčnim gospodinjam, katere hočejo štediti sedaj tako dragi sladkor pri prirejanju živil, za dojenčke, otroke, bolehajoče na živcih, okrevajoče, slabotne, trpeče na pomanjkanji kivi. bledične. za bolnike in vsakogar sploh, se priporoča mesto ra/.buijajočega, brezmočnega ruskega čaja in kavo Doktor pl. Trnk6czy- j<-v kot prijetno okusno, krepčujoče, zdravo in najeenejSe redilno sredstvo. Zavoj (',, ki/ vsebine) 20 kr., 14 zavojev samo gld. 2'50. spion. se priporoča mesto razburjajocega, iire/.mocnega rusKega ca Kakao sladni čaj Želodčne Krogljice, Prsni, Protinski Steklenica 60 kr., Sest steklenic gld Tinktura Nadalje ae priporočajo: l>ol»:tor pl. Trnlioczy-ja kapljice. Dobro sredstvo za želodec. — Steklenica 20 kr., dvanajst steklenic gld. 2 — Marija Celje. Varstvena znamka. '.i'. ''