Sunday« and llolidajrm. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upraviillkl prostori i M57 8. Lftvndal« Av«. Offico of Fublicotlont 2067 South Uwnd«lt Avn. Ttlophon«, Hockw.ll 4IH>4 j^VEAR XXXI. Con* 1UU J« 90.00 ■uur«d M ••cood-cUaa m« t Ur Januar* II. IMS. a t th« pcl-offlc* •IChloeeo, Ulinota. un0 krjza '"lo\a.sko in Nemčijo »o. fcm. "ijo nia ^■umii }ihK< , l*r na Gladin, fe«j i, "^hinirlun I). ^'oiiij 'U in r l'r. mah j C.. 31. avg.— >osvečajo res raz\oju krize mec -koslovaško. Mne-r"P'» na razpotju adla odločitev .k ' rira I ,m l'r,.<), Koonevelt je vče ' državnim taj " mednarodni si i*' Hull odšel '"'I ostanek s svo ki ho mu pove ameriški diplo-M'h mestih in da " (,"Kodkom, ki se K\ ropi. \ K ii. , k K , H k hi -krr ognjenik rf offhuen • S I,;'i'ja. 31. avf. — K br/ , /i,v ^ vče- lj h m švigali ADF zahteva preiskavo terorizma med rudarji Atlantic City, N. J., 31. avg Eksekutivni svet Ameriške delavske federacije je na svoj seji sprejel resolucijo, naj kon gres in federalni justični depart ment odredita preiskavo terori ziranja rudarjev v VVest Virgi niji, Ilinoisu in Kansasu po u radnikih unij UMVVA. Resoluci ja je bila sprejeta potem, ko je Joseph Ozanič, predsednik pro gresivne rudarske unije (ADF) opisal strahovlado nad rudarj ki bi se radi pridružili njegov uniji. Ozanič je dalje rekel, da John L. I>ewis, predsednik UMVVA, dominira policijo in avtoritete v nekaterih rudarskih naselbinah in da t* nočejo protestirati sej in »hodov, ki jih skl^ cuje njegova organizacija, pred I/ewinovimi teroristi. Zastoj v španski civilni vojni Bitke ponehale na vseh glavnih frontah Hendaye, Francija, 31. avg.— Španska civilna vojna je prišla nov sssU)j, se glasijo poročila od obeh v konfliktu zavojevanih strank. Na vseh glavnih frontah so bile včeraj le majhne praske. Bitke ob reki Ebri, na fronti severovzhodni Španiji, ki so se pričele 25. julija, ko so loja-isti presenetili fašiste s proti-ofenzivo, so j>onehale. Vse je mirno tudi na fronti v Kataloniji, kjer so španske čete zadnji teden odbile fašistične naskoke na svoje postojanke. I/ojalistl in uporniki počivajo tudi na fronti pri Estremaduri v južnozapadni Španiji. Bojne črte na tej fronti po fašistični o-j fenzivi in lojalistični protiofen-zivi niso bile spremenjene. Milijoni za gradnjo bojnih ladij Admiral pojasnil program po sestanku z Rooseveltom . \Vashington, D. C., 31. avg.— Admiral VVilliam 1). Leahy je včeraj po konferenci s predsednikom Rooseveltom v Beli hiši naznanil, da bo mornariški de-pajftment zahteval od kongresa dodatnih dvesto milijonov dolarjev za gradnjo novih bojnih ladij, ko se kongres sestane v svojem zasedanju po novem letu. Regularne apropriacije, katere je kongres dovolil za to leto, znašajo |54«,86f>,404. Admiral je pojasnil, da mora Amerika v prihodnjem letu zgraditi dve veliki bojni ladji, štiri križarke, osem rušilcev in deset podmornic. Ko bo konstrukcijski program izveden, bo imela Amerika bojno mornari-"Cfr, ki se bo lahko kosala z vsako drugo pomorsko silo. Oborožena sila na morju bo uključe-vala 272 bojnih ladij s skupno tonažo 1,517,480 ton. To bo tvo rilo 18 velikih bojnih ladij, 28 križark, 144 rušilcev, 8 ladij za prevažanje letal in 56 podmor nic. Vojni tajnik je včeraj naznanil, da bo tudi on zahteval od kongresa dodatne apropriacije za financiranje gradnje bojnih letal in mehaniziranje oborožene sile na suhem. Švica se zavarovala pred poplavo zidov Ženeva, 31. avg. — Švica je postavila ograjo iz bodeče žice ob meji, da ustavi Rpplavo židovskih beguncev iz Avstrije. To in strogi policijski ukrepi so onemogočili Židom prehod čez mejo. Pred dvema tednoma se je tajno utihotapilo v Švico 140 Židov dnevno. Veliki jez v Indiji se podrl; 30 mrtvih Lucknov, Indija, 31. avg. — Veliki jez v državi Tahiri, se-verozapadna Indija, se je včeraj podrl pod pritiskom vode, ki je potem zalila več vasi. Po ročilo pravi, da je 30 oseb izgubilo življenje, čez sto pa jih še |M)grešajo. Stalin si zlomil roko v avtni nesreči? London, 31. avg. — Diktator Stalin si je zlomil roko v avtni nesreči, v kateri sta bila dva tajna policaja, ki sta se vozila z njim, težko poškodovana, se glasi sem dospelo poročilo. Stalin je bil odpeljan v bolnišnico, šofer pa je bil aretiran. tf Ruski admirali ustreljeni v "čistki Moskva, 81. avg. — Sovjetski mornariški komisar je priznal, da je bilo več admiralov in mornariških veščakov ustreljenih v zadnjih mesecih. Ustreljeni so bili admirali Vladimir R. Orlov, bivši vrhovni poveljnik ruske mornarice, ki je zastopal sovjetsko Rusijo pri kronanju angleškega kralja v maju pre- povečanje japonske armade ob ruski meji Vojni minister opozarja na možnost novih incidentov KITAJSKA ZMAGA V LETALSKI BITKI ■, t "tHtkio, 81. avg. — Cieneral 8e-širo Itagaki, vojni minister, se je izrekel za ojačanje japonske oborožene sile ob meji Sibirlj«. "Naše obmejne straže morajo biti povečane, ker novi incidenti, kakršni so se nedavno pripetili pri Cangkufengu, niso Izključeni," je dejal minister. (Ozemlje pri Cangkufengu j« bilo nedavno pozorišče ostrih blttč med ruskimi In japonskimi vojaki. Napetost, ki so jo Izzvali spopadi, se je polegla po sklenitvi premirja med soiijst-sko in japonsko vlado.) General Itagaki, ki je pred nekaj tedni Izjavil, da bo konflikt trajal več let predno bo Juponska podjarmila Kitajsko, je včeraj dejal, da Japonska ne bo odnehala, dokler ne bo retlm generala Kaišeka strmoglavljen. Ako bodo Kitajci sami odstavili Kaišeka, se bo Japonska pričela pogajati glede sklenitve premirja. Sanghaj, 31. avg. — Povelj-j ništvo japonske armade je na znanilo, da so vojaške kolone za» sedle dvanajst mest in vasi svojem prodiranju v zadnjih treh dneh. Kitajski brambov-ci se še vedno umikajo na frontah v provincah Klangsl, Anh* vej, Honan in Sensl. Najvsl-nejša mesta, ki so jih Japonci okupirali v svojem prodiranju proti Hankovu, so Hvoian, Ju-čang in Liaun. Vsa ležijo ob reki Jangtse. Vest iz kitajskega vira pravi, da so kitajski letalci uničili pet ja|K)nskih bombnikov v bitki, ki se je vršila v zraku v bližini Sukvana. V tej Je bilo zavojevanih devetnajst kitajskih in dvanajst ja|K>n»kih letal. Ja|ionski letalci so obnovili bombardiranje mest ob reki Jangtse. Včeraj so vrgli čez dvesto bomb na mesto Kinšan, ki so ubile in ranile veliko število civilnih prebivalcev. Naciji odklonili pogoje češke vlade Benes sprejel nemško delegacijo Praga, 31. avg.-J^rebivalstvo Prage se je nekoliko oddahnilo, ko je prišlo sagotovilo i* Pariza, da bo Francija in morda tudi Anglija priskočila na pomoč č*-ikl republiki v slučaju napada s strani Nemčije, Čeprav »e ni nobenega »namenja, da bo problem nemške manjšine kmalu rešen. (»favni včerajšnji dogodek je bil sestanek med predsednikom Benešem in delegacijo sudetskih Nemcev. Delegata sta bila Krnst Kundt in dr. VVilhelm Sebekov-sky. Prvi Je poslanec v češkem parlamentu, drugi pa nafrelnlk publicističnega odseka Henleincv ve nacijske stranke. Delegata sta konferirala s predsednikom češke republike dve uri. Is konferenčne dvorane sta prišla s resnimi obrali In podati nista hotela nobene iijave. Posneje se je itvedelo, da sta povedala Benešu, da sudetskf Nemci ne bodo odobrili načrtov, ki jih je sestavil premier Hodia s sodelovanjem drugih Članov kabineta glede solucije manjšinskega problema. Hodia še vedno upa, da bo našel rešitev. On je potem sklical sejo takosvane-ga notranjega kabineta poli-, tičnih ministrov, ds uveljavi svoje načrte. Delo se bo nadaljevalo s veliko hltrico, ker vlada namerava pred lotiti svoje pogoje judotskim Nemcem pred otvoritvijo kon venci je nacijske stranke v Nurembergu, Nemčija. Konvencija se prične 5, septembra ln na tej bo morda pfdla odločitev. Gradnja zadružnih stanovanj v Kanadi Grade jih rudarji v Novi Scotiji Tompklnsvllle, N. H., Kanada. — (FP)—Rudarji v tej kanadski provinci so postali pionirji v gradnji zadružnih stanovanj. V tem mestu so ie pričeli graditi svojo zadružno kolonijo. Kna hiša Je že dogotovljena, deset dru-AT"|glh pa Je v delu. tristo |M>slopij in hiš je bilo porušenih. tek lega leta; R. Sivkov, poveljnik mornarice v Baltiškem morju, in A. Ludry, bivši načelnik mornariške akademij«. admiralov in viso-častnikov je bilo aretiranih na obtožbo za-rotnlških aktivnosti v prilog neki tuji državi. Več drugih kih mornariških V ir / Zasuti mehiški rudarji reieni Guanajuato, Mehika, 31. avg — Enajst rudarjev, ki m bili zajeti v premogovniku v U Pele-grinu od zadnjega četrtka, ko se Je pripetila eksplozija in jim zaprla izhod, so včeraj reševalci potegnili iz jame. Trije rudarji so bili ubiti v eksploziji. plameni več sto metrov visoko r zrak, spremljani z gostim di mom. t y> rf ' h :V f >»Nv ^ . ' -Pdm v i »V m & Ta zadrulni projekt Je bil posvečen ob veliki slavnosti, katere se Je udeležil governer Nove 8co-tije Angus L. McDonald in veli kM množica ljudi. Navzočih Je bilo tudi 80 Američanov is 11 držav. "Vaša prizadevsnja bodo vplivala tudi na druge kraje province," je rekel governer. "Ta zadružni stanovanjski projekt Je faza gibanja, ki stremi za večjim obzorjem, tu večjim intelektualnim razvojem in za večjo ekonomsko zaščito." » Rudarji, čtaril rudarske unije United Mine VVorkers, grade svo-jjs zadružna stanovanja s pomočjo province, ki Jim po novem zadružnem zakonu nudi dolgoročns po hoj Ila Hiše stanejo po $2600 in »o oziroma bodo velik kontrast napram kompanijsklm kolibam. Na glavnico plačajo J100, me-Mečna plačila pa bodo znašala 912. Hllčne zadružne stanovanjske projekte grad«* ali pa no v načrtu tudi v desetih drugih krajih Nove Hcotlje. Brezposelni dobili 26 milijonov v juniju poljedelski delavci pod peto fašizma Italijanski fašisti poma-gajo terorizirati brez-pravne teiake v Californiji SLIKE MUSSOLINIJA KRASIJO KOLIBE New York. — Paul y. Ander-son Je v reviji The Nation objavil senzacionalen članek, v katerem opisuje fašistično ter rorislranje poljedelskih delav- t cev v dolini San J o a q u i n v Californiji, Pravi, da Ima "tuca-te slikM in drugega materiala, ki nesporno, dokazujejo obstoj Muz-sollnijevih črnosrajčnih fašistov, katere rabijo ameriško-italijan-ski vinogradniki za napadalne Čete proti poljedelskim delavcem. Pri vaem tem Ima prste vmes italijanski konzul v Californiji. Ameriško-ltalijanskl vinogradniki v Californiji, organizirani v Farmarskl aliancl, so se z po-močjo Italijanskega konzula zatekli k Mussollnljevl metodi zatiranja delavcev, da preprečijo njih organiziranje in da jih lahko poljubno Izkoriščajo. Ander-son pravi, da ima slike, ki poka-zujejo, ksko teroristična drhal pod vodstvom treh uniformiranih črnosrajčnih fašistov prete-pa delavce pri Rakersfieldu. "Tu-ca te drugih slik pokazujejo zli& ne scene v okolici Frtsna ln drugih krajih. Na teh zlikah Je spoznati uzluibence italijanskega konzulata v Californiji . . . Pri rokah je le druga evidenca, ki pokazuje, da Je italijanski konzul v San Pranciscu v ozkih stikih s Farmarsko sllanco" — organizacijo Italijanskih in drugih "farmarjev", ki domlnlrajo vlnogradno Industrijo v Californiji. Najbolj značilno pa Je to, da po vsej dolini Han Joaquln krasijo delavske kolib« slike — Mus-solinija. Ne sic«r radi tega, da so brezpravni poljedelski delavci v Californiji pristaši ali oboAe-valcl italijanskega diktatorja. Ne oni, marveč njih gospodarji. Ti delavci, okrog 160,000 po številu, sploh niso Italijani, marveč na splošno pristni Američani, v«činom» »farmarji s Juga la«Mwt«o M.M. HakarHHlo« rau-: far th* UalUrf »tata. (amaapt tihicaco« mmd C+mm4m M.M par raar. Claar« |7.W pac yaar. foraign couatriai « »okopUi litmnM vaaMaa <«r«iea. po-N)U, 4r*Bi#. PMI lU.) M *raa|o pollljatalju ta v *ta4a>o. 4a prtk/ti i poilat o. A4v«rtiaing rstaa on agr«M»ant MaauacHpU of <*j»»muni-raUoM and iuuoiirttarf arUcla. »lil not k« ratumad Othar laaauaaripu. Miati aa »tori«, pUjra. pmm, ate., wt;i Sa raturnad a» aandtr onty wSao aagampanlad br aaif-a44ra«ad aad * Maalar m «a«. Ur lM atl* a Itetaai 1'KOHVETA »•57 M Sa. Laandal* Ara., fbiraga, NUnato mkmhsm Of t H k ssubmatkd fftkss SAau; se fe/on/a diktatorjem 1. i .v >W I . < George Bernard Shavv, sloveči angleški dramatik, ki je že 80 let star, je zadnje dni predmet žgoče kritike doma in v drugih demokratičnih deželah zaradi svojega tretjega poklona diktaturi. * Shavv že 50 let izpovedava nekakšen fabijski socializem, to je socializem neke angleške sorte. Nekako pred osmimi leti je Shaw obiskal Moskvo in takrat je zapel slavo boljševizmu. 'Njegov slavospev boljševiški diktaturi je odmeva) po vsem svetu. Shaw je takrat izjavil, ko se je vrnil na Angleško: "Anglija potrebuje močnega boljševiškega diktatorja in potem bo vse dobro." Nekaj let kasneje je Shaw obiskal Rim — in naenkrat se je njegov slavospev boljševizmu spremenil v visoko pesem, ki jo je zapel fašizmu. Rekel je: "Kar Anglija potrebuje, je energičen Mussolinit" In danes se je stari Hhaw poklonil Hitlerju in nacijski diktaturi. Angleški in liberalni socialistični krogi ga seveda žigosajo, on pa za-dirljivo odgovarja: "Nisem rekel, da bi rad videl Hitlerja na Angleškem, vendar mislim, da diktatura po nacijskem zgledu bi ne bila slaba. Glavno vprašanje je, ali bomo vso večnost samo cincali in ničesar pe storili? Diktatura dela, demokracija pa samo klepečel..." 8 tem je Shatf razgalil vso tipičnost svoje filozofije. On čaka že 50 let na — delo, na izvršitev jivojih teorij in danes, ko je že na robu groba, je postal nestrpen in čisto vseeno mu je, Če pride njegov "socializem" po boljševiških, fašističnih ali nacijsklh potih — samo da pride. that's ali! Tudi 8haw je z lahkoto preskočil v boljševizem in od Um v fašizem ter nacizem — kar ponovno potrjuje stališče socialnih demokratov, da so te tri oblike totalitarizma v bistvu enake. Videli smo že na stotine primerov, ko so odlični komunisti jtostali čez noč zagrizeni fašisti. Zakaj? Zato, ker vidijo v fašlimu krajšo in sigurnejšo pot do svojega ideala — diktature. Forma jih ne briga, glavno je, da Čim prej pade demokracija in da oni, ONI, po-atanejo del diktature 1 Ves intelektualni avet mora priznati, da Georire Bernard Shavv ni navaden tepec; vele-um je in napisal je svetovno znana dramska dela. Shaw pa ima eno nairnko. Ne veruje v razvoj! Kari Marks je postavil svoj znanstveni socializem na 'podlago razvoja ali evolucije vsega, kar je. Človek se je razvil iz enostavne biološke stanice v ogromen kompleks stanic, človeška družba se je razvila Iz enostavne socialne stanice v kompleks socialnih stanic, ekonomija se je razvila itd. Vsi ti procesi evolucije, povezani med seboj se še nadaljujejo. Človek, ki je oliorožen z znanostjo, lahko te procese povspeši, ne more jih pa ignorirati in enostavno preskočiti; mora računati z njimi in korakati z njimi. Sh«w pa ne veruje v evolucijo. Njegova socialna — kakor naravoalovska — filozofija ni razvojna, temveč — kreativna ali ustvarjajoča, ki skače preko celih kompleksov. Močno je v sorodstvu z metafiziko, ki ne pozna nepretrganega razvoja, pač pa postavlja nad vse nadnaravno silo, ki poljubno ustvarja in uničuje življenje. To je seveda verovanje v perfektne sisteme, ki lahko pridejo čez noč — kadarkoli jih diktira volj« nekega "vsemogočnega bitja" pri molel izikih (rcligionistih) lili pa volja energičnega človeškega diktatorja pri 8hawu in drugih oboževalcih diktature. Diktatura dela! Poglejte rezultate! Poglejte v Rusijo, kaj vse je dikUtura prinesla tamkaj v zadnjih dvajsetih letih! Poglejte v Italijo, katero je diktatu-ra v nekaj letih pretvorila v imperij in velesilo! Poglejte v Nemčijo, katero je Hitler v štirih letih pretvoril v ailo, pred katero se trese Evropa! Navdušenci, vsi pijani, ki to vidijo—ne vedo. da so vsi ti resuitati moment, ki v dolgi dobi ne šteje nič — ne vedo, da se prisiljen skok preko razvoja silno maščuje prej ali slej z dvema skokoma nazaj in začeti bo treba s|>et od kraja kjer je nehal razvoj — ne vedo, ker so v hipu preslepi, da je demokracija, čeprav "samo klepeče", dosegla v sto letih razvoja več kot vsi despotizmi od začetka človeštva skupaj! Nestrpni ljudje, ki silijo v vseh osirih čez drn in strn, skozi skale in vode. se ne bodo nikdar zavedli te resnico, kajti med svojim drve- (Dalji v seOaJI kolon!) Glasovi iz naselbin ko delajo resnični bratje in se stre ene velike podporne organi zacije, naše močne SKPJ! Sli bomo skupno in bratsko naprej za večjo in močnejšo SNPJ! Torej smo šli na piknik v Buf-falo park k društvu 407 SNPJ. Imeli so dobro udeležbo, razne tekme in obilo zabave. Sestal sem se z mnogimi aobrati iz Penne, in tudi Nageljnova mama iz Midwaya so bili tam, dalje Troha, Novak in Bartel« družinami iz Strabana. Avella je bila tudi zastopana. Tisti park se nahaja v bližini dveh kolegijev, o katerih sem že dosti čital, pa sem si jih želel o-gledati. Pa smo se odpeljali z družino vred najprej v Bathony College. Hotel sem z avtom kreniti v hrib, pa je nekaj počilo v avtu. Premikam kolesca v "želodcu" avta, pa niso prijela. Kaj sedaj? Poznamo ne nikogar. Da bi le mogli nazaj v park in bi nam kakšen sočlan pomagal iz neprilike. Čakam. Fant pravi, da gre nazaj v park. Toda predaleč je, sinko. Nekdo je končno ustavil in naprosim ga, naj me potegne v park. Pravi, da je tujec in mu ni znano. Plačam ti kolikor zahtevaš, pa bova došla zavarovalnino z izgovorom, da fanta, ki se je odpravil peš. Sel e dvorana nevarna za požar. Je- Ampak veste, vozniki se da-Vsled tega je br. Tušek zelo pri- Me človeka vzeti v avto, zadet, kar je obžalovanja vred-; ker ne vedo kdo si. To je bil Uničeno je bilo popolnoma vzrok z menoj. Razno iz Hridgeporta BrMffoport, O. — V nedeljo 21. avgusta popoldne sem pelja v družbi družine hčerko na dva-tedenske počitnice k br. Jakobu Bergantu na njegovo farmo i Lisbono. Bergant je javnost znan ko dober somišljenik na prodne misli in delavec za SNPJ. Njegove hčerke, pet po številu, igrajo na raznih prireditvah in so postale prave umetnice v godbi. Jakob bolje izgleda kot pred enim letom, ko sem ga zadnjič videl in ostal tam par dni "na mleku." Bergant mi je pravil, da je slana spomladi uničila razne sadeže, ko je bik) vse v cvetju. Vse je pomrznilo, žito in mrva. Kmalu sem se moral vrniti in ni bilo dosti prilike za razgovore. Ker bom šel spet tja 8. sept. po hčerko, se bova pa takrat kaj več pogovorila. ....... Medpotoma sem se ustavil pri našem znanem sodelavcu naše napredne stvari in SNPJ, pri trgovcu Mattu TuŠku. Tukaj pa je žalosten pogled, kajti pred mesecem mu je požar uničil vso trgovino. Ker je bila zraven prodajalne unijska dvorana, dajo zavarovalne družbe zelo nizko no. vse. Ogenj je nastal v sosedovi tiiši, ki so ga baje povzročili mladi fantje s cigaretami, na- ki je na gvcte praznik v znanem Možinovem race dan parku. Na sporedu bodo razne tekme, igre, ples in govori. Glavni govornik bo John Riffe, pomožni direktor Van Bittnerja. Kakor znano, priredi naša o-krožna federacija SNPJ skupno z društvom št. 92 SNPJ, katero Riffe ie že dvakrat orei tukai Praznuje svojo 30 letnico, na de-Rlffe je že dvakrat prej tukaj ]avaki nik 5 8eptembra ve- nastopil, in to zacasa stavke de- ' ^^ Vabjm ys€ člane Uvcev pnXCh,cago Hardwai* L da ge ^^ y Foundry Co. Govoril je tritisoč- „ Prireditev se yHi v Ya- glavi množici in govoril je pre-1^ _ MftrtIn KnJJ ^ glavi množici in govoril je pre pričevalno, da so ga navzoči večkrat prekinili z gromovitim aplavzom odobravanja. Patent za "večno uro" Arma, Kana. — Bilo je leta 1907, ko je rojak pripeljal novega nemškega priseljenca v hišo, kjer sem bil na hrani in stanovanju v Cherokeeju, da bi tudi njega vzeli na stanovanje in hrano, dasi nas je bilo že pet in ni bilo prostora za šestega. Zraven je bila stara baraka in gospodinja mu jo je ponudila, ako bo hotel v nji spati, jedel pa bo z nami. Mož je bil zadovoljen, dobil je neko staro posteljo in vse je bilo v redu. l^ekaj časa se nas je držal. Moja slovenščina ni 'prišla veliko v poštev, kajti bil sem namreč edini, ki nisem razumel nemščine. Kmalu se je Nemec začel držati svoje barake in k nam je hodil le k obedu, kar se nam je nekam čudno zdelo, nihče pa se ni potrudil, da bi izvedel vzrok. Nemškega tovariša je nato začel obiskovati neki nemški rojak dokaj pogosto. Kaj sta imela akupaj, nismo vedeli, nekoga dne pa smo imeli vse na dlani. Vao svojo ropotijo je privlekel is barake: kolesje in kolesca ter I druge pritikline; tako da smo Imeli kar celo razstavo. Mož je nekoč namreč v Berlinu Vide|f 1 "večno uro" v nekem izlotbe-; nem oknu, uro, ki jo ni treba i nikdar naviti. Tako aro si > usmialil .patentirati io patent prodati. Ker mu ni šlo. je dobil omenjenega scrojaka, da eta atvar narisala in odposlala v VVashington na patentni urad. OdgovftflU so jima. da stvar je morda izvedljiva, treba pa je predvsem poslati 20 co|aikov. Cim je poslal to vsoto, ao pisali, naj načrt nekoliko opiie in naj priloži Ae 20 top«kov. Jako je poalal vsega 8 dvajsetake. Ker al Ml izurjen rudar, je šolo slabo I zaslužil in ni imel densrja. Kon- a... m u___ i. . « . ----------1" čno so mu pisali, ako napravi Anaa M. Ko^nherg. i i*frtNu^K^il |e »Hirala | tm>. da bo šla. naj Jo pjj* v Veseli in drugi dogodki A1 . x . , .. , , Sharon, Pa. — Pred dobrim Ako hoče tukajšnje delavstvo ^ 3em v d jsu ome„n da apet imeti par ur duševnega u- ;bom y kratkem opiga, ^^ žitka in razvedrila, naj pride na delavski praznik v Možinov park. Vstopnine ni nobene. CIO. Od leve prod de«ni: InduNthjttki petošaj v Evropi. Washington in mu bodo dali pa- "okrog sveta" rojakov Godine in žene, Mačka ml. in ValentinČiČa ml. To storim sedaj. Njihov prvi cilj oziroma načrt je bil, da se odpeljejo v Em-porium, osem (80?) milj oddaljeni kraj v gorsko kempo. Najprej so se ustavili v Johnstownu in tam obiskali prijatelje in znance, namreč stare lovce divjačine, kot so Soksek in sin in Kobal. Veste, to so tisti lovci, o katerih je lani Andreje Vidrich poročal, da nosijo s seboj neko čudežno podrepno kožico v žepih, kar jim služi za vado za srnjake; kdor nosi to čudežno kožico v žepu, gotovo tudi srnjaka dobi. No, in našega Godi-no je baš to najbolj gnalo, da obišče take tiče in se pri njih informira o tej čudežni kožici. Ko se je vrnil, je rekel, da so vse kar utajili, rekli pa so tudi, da kdor dobi rogača, je to pač njegova lastna sreča. To vsekakor verjamem. Godinova družba je tisto noč prenočila pri Saksovih. Dobro so se imeli, se slikali in razgo-varjali, glavni razgovor pa se je sukal soveds okrog lova in lovcev. Naslednji dan so jo odrinili, kakor sem že prej omenil, vEm-porium v kempo. To je naša običajna postaja s hišico ali gorsko kočo, v kateri smo lansko jesen prenočevsli med lovom na srnjake. V njej so prenočili tri noči. Podnevi so si ogledovali primerne kraje, kjer bi prav gotovo voak dobil po enega rogača v prihajajoči jeseni. Slikali so tudi skupine vitkih srn, ki so se posle in sprehajale okrog kem-pe. r Cas jim je hitro potekal in po petih dneh potovanja "okrog sveta" so se vrnili srečno domov, nam pa pripovedovali razne dogodivščine o svoji rajii in nam luna I i slike. Pretek 11 teden pa so se odpeljali preiti N>w Yorku dnižins Joe Shain. Frank Valentlnčlč in Chartte Bhain. Obiskali so tam Shsinovtga brata, si ogledali, (Dalj« na t. itraal) Nova materija Raziskave o učinku Raziskave o učinku visokih h„l 1 in fizikalne lastnosti JoT^ Ni namreč še dolgo, kar i^^J proizvajanje zelo visokih tlakow f' daj pa je skoraj neverjetn kak 1 ka^jo dobro nam znane fosfor, pod vplivom poskusnih v sokih Tališče in vrelišče snovi se Z * spremenita proti vsem doslej zL ? V,pll Spreminjajo pa se tudi druge Zl se dogodi, da obdrže snovi te ™ * | materijo.^ ^ 8° Prid«,ali ^ Si Kot enota pritiska velja, kakor znano "i J sfera" 1 atjn. in ta predstavlja tTAl na kvadratni centimeter. Toliko normalno ozračje. Ta pritisk, ki ,e , I zmanjša in ki vodi potem tudi do različnimi loških abnormalnosti in celo okvar t! I majhen v primeri s pritiskom, ki ga ml i I etajati snovi na p, «60 m pod ^o°| šino. In še večji je pritisk recimo na 23 Znane snovi dobe pod visokim tlakom inl peraturo popolnoma novo zunanjost, ravnal tudi drugače, nego smo navajeni; Splošno! vilo pravi, da pritisk povečuje temperatuj da se telesa v njem raztezajo. Pri nekih snol kakor pri vodi, pa pritisk temperaturo znl šuje. Tako je tudi z bizmutom in galijem! dve prvini s talitvijo zmanjšata svojo prosti no, kakor sladoled, ki se topi. | Z novimi tlačnimi postopki je mogoče tj nekih teles zvišati zelo znatno. -Tekoča kovl kakršna je na pr. živo srebro, postane pod J skom 26,000 atm trda, in sicer ob tempirj vrele vode. Tudi voda kaže nenavadne laj sti. Do pritiska 2200 atm se njena temperal zniža. Led se pri tem tako krči, da zavil manj prostora nego prvotna količina vode. !l bolj nenavadno pa je to, da dobe vodni molJ popolnoma novo kristalizacijsko obliko. 81 šnim pritiskom smo vodo tako rekoč spretne] dobili smo novo bliko vode. 1 To raznolikost zunanjosti in vedenja iJ snovi imenujemo polimorfizem in je pomeol lastnost mnogih snovi, ki se pokaže pri taUfl poskusih. Z različnimi tlaki so izdelali ničal nego sedem različnih oblik ledu. Najnovejši lika ledu se pod pritiskom 40 atm topi šele temperaturi navadnega varjenja. Pod tem vi kim pritiskom se vede voda torej kakor kak kovina. Prof. Biederman s Harvard '»de lovale vse skupine In y " letnico države, je Jl.* ''^Pre^fU tak tabor I* je dvakrat škan- dal. Kar je Nemcev in nemčur-jev v Mariboru, se lahko smejejo takemu narodnemu in državnemu ponopu, kakršnega so razo-deli tisti, ki so tabor prepovedali! Naravnost nepojmljiva pa postane stvar, če pomislimo, da je bil pokrovitelj tabora sam notranji minister, torej član vlade, ki bi bil tudi glavni govornik na taboru, in da bi moral biti ta tabor ne morda proslava dvajsetletnice kaKšne požarne braip-be, ampak proslava dvajsetletnice države! Odpoved take proslave pod takim pokroviteljstvom v takem mestu in ob sodelovanju vseh skupin — taka odpoved oz. prepoved bi imela v kulturnih državah za posledico spremembo vlade! Kakšni so bili razlogi za od poved tega tabora? Oficielno jih ne javljajo ne oblasti niti pripravljalni odbor, ki so mu usta takoj povezali. Zato se širijo v javnosti razne razlage te odpovedi. Prva razlaga — in verjetno je, da je bila ta razlaga nalašč lan-sirana — je, da je bil tabor odpovedan na pritisk Nemčije. Ce )i bilo to res, bi bil škandal še večji. Kako more kakšna država sosedni državi braniti proslaviti ; ubilej državnega obstoja in kakima bi bila vlada, ki bi na zunanji pritisk odpovedala proslave državnega jubileja? Ta razlaga pa v tem primeru najbrže ne drži, kajti potem bi bil ta pritisk že od vsega začetka, odpoved pa je bila izdana šele tri dni pred taborom. Da pa so s to odpovedjo ustregli mariborskim Nemcem in ponemčencem, je go-uovo. Se bolj predrzni bodo postali. 2e zaradi tega bi do odpovedi tabora ne smelo priti. Drugi razlog, ki ga ljudje navajajo v svojem ugibanju, je dejstvo, da je za isto nedeljo na-avil voditelj hrvatskih radičev-cev, dr. Maček, da pojde v Beograd na razgovore z voditelji srbske opozicije. Možno je, da pride do kakšnih manifestacij in demonstracij, pa je potrebno, da ostane notranji minister v Beogradu. To bi res lahko pripomoglo do sklepa, da se mariborski ;abor preloži na drug datum, ne more pa to biti razlog, da bi ma* rlborski tabor sploh odpovedali. Tretji razlog, ki ga javnost navaja, je najbolj verjeten: da so se voditelji slovenskih vladnih pristašev tega tabora ustrašili s svojega ozkega strankarsko-po-litičnega vidika. Številne prijave, ki so prihajale v Maribor, so baje kazale, da bodo neklerikalne skupine imele če že ne veči no, pa vsaj velike množice zbrane v Mariboru, in ker so voditelji neklerikalnih skupin tudi hoteli na taboru govoriti, je sko rajda upravičena bojazen vladnih ljudi, da bi ti govorniki dosegi večji uspeh, ker pač laže govore udarno kakor zastopniki vladne stranke ali zastopniki vlade, ki se je zadnje čase tako prijateljsko zvezala ravno z Nemčijo in Italijo. Poudarili treba* da bi samo marksističnih delavcev pri* šlo v Maribor — sodeč po prijavah — kakšnih 7000! Z Jesenic jih je bilo napovedariih nekaj /"M^oaa t« tisoč-, iz trboveljskih revir- LllriSOVl IZ jev okrog 2000! Da vladnim za-stopnikom v prirediteljskem odboru ni bik) lahko ugoditi zahtevam raznih skupin glede govornikov, je razumljivo, ker smatrajo klerikalci le sebi' za u-pravičene, da smejo govoriti, o slovenstvu in podobnih geslih in ker se vlada boji, da bi ob taki priliki prišlo do manifestacij za — recimo — gesla demokracije. In dasi so šfe glede tega domenili in dasi bi govorniki spričo naše stroge cenzure in spričo občutljivosti take manifestacije morali dati svoje govore v cenzuro — kljub vsemu temu in kljub o-gromnim stroškom, ki jih Je Maribor že imel s pripravami, je oblast rajši tabor odpovedala. Tudi intervencije mariborskih obrtnikov, ki bi imeli s opoved-jo tabora velike stroške neporavnane, niso zalegle nič — mariborskega vseslovenskega tabora v proslavo 21) letnice Jugoslavije po volji oblasti ne bo. Ne bo, pa bas ta! Koliko je ruskih emigrantov v Jugoslaviji? — V Beogrady obstoji Državna komisija za podpiranje ruskih emigrantov in po podatkih te komisije je v naši državi 31,500 ruskih beguncev. Pred nekaj leti še jih je bilo 45,000 toda nekaj se jih je zadnja leta izselilo, mnogo pa jih je tudi pomrlo. Žal, da statistika ne pove, koliko teh Rusov je v raznih dobrih državnih službah in koliko podpore daje država tem Emigrantom. Leta 1928 so imeli ti ruski emigranti 13 srednjih šol, zdaj jih imajo samo Še štiri, to zaradi tega, ker mladina ruskih parov že obiskuje domače srednje šole. Tako je bilo leta 1923 srednješolcev v ruskih zavodih 2577, zdaj pa jih je samo še 857. Vse te podatke imamo le za one, ki jih ima ta komisija v svoji evidenci. Gotovo pa je še mnogo ruskih emigrantov, ki jih ta komisija nima v evidenci. Vsekakor je teh 31,000 lusov veliko breme za državo. Obesila se je. — V Murskem vrhu v okolici Radencev so našli 60 letno ielarko Terezijo Miro-vo obešeno v listnjaku njene lčere. 2elarka se zadnje čase ni razumela s svojim moiem, pa je odšla z želarije v Murščaku in se preselila k svoji omoženi hčeri. Bila je vsa zmedena in ponoči je na skrivaj odšla v listnjak in «e obesila. Na|ll so jo šele zjutraj mrtvo. Samomor milijonarja. — Vele posestnik Bela Ungar v Subotici si je te dni na svojem posestvu v Stari Moravici prerezal trebuh in vrat ter je nekaj dni nato podlegel poškodbam. Sele po smrti so ugotovili, da je milijonar izvršil samomor zaradi blazne fiksne ideje, da bo umrl za lakoto. Da se temu ogne, si je vzel življenje, r— Podobno je bilo v Sloveniji z graščakom Ru-dežem, ki je prav tako trpel na fiksni ideji, da je postal berač. To ga je toliko časa mučilo, da je položil roko na svoje življenje. Se ena železntftka nesreča. — Ob progi med Dravogradom in Prevaljen? je stopal 70 letni glu honemi hlapec Mihael Pistotnik, ko je pridrvel za njim vlak in ga podrl. Starček je dobil hude poškodbe, vendar zdravniki upajo, da 1)0 okreval. naselbin (NadaUsvsuJs s t. strani.) veliko vas Nevv York in pristanišče s parniki. Tam so si najeli učenega šoferja, ki jih je vozil po mestu. Prenočevali so pri Shainovem bratu. Po petdnevnem obisku New Yorka so se srečno vrnili domov, nam pa sporočili razne zanimivosti in spomine ter prinesli suvenirje. Well, pa tudi mi tukaj smo si privoščili par veselih ur. Dne 21. avgusta smo se namreč odpeljali na Klamfarjevo farmo, in sicer družine Valentinčič, Garm, dve Okornovi družini, Gorenčevi, Bunjakovi, Stibelj, Novakovi, Seškar, Milerjevi, Kvočak, Žagar in Timpkovi. Na ražnju smo pekli jagnje, krompir, koruzo in pa seveda tudi tiste "dunajčan-ke" ali "vlnerce", ki jim navad no rečemo "hatdogs". Prilivanja smo imeli dovolj, tako da ni bilo . # - kot prej enkrat, ko je imel še nichrnn riPtUirnilSt Bog z nami opravka, da nas je I HlSllLnU UCVUl HUM obli I s padavino. To pot smo imeli dovolj mokrote s sebbj iri dobro smo se zabavali. Lani, dne 22. avgusta, smo se tudi zabavali na istem mestu, ko šefi se vrnil ix stare domovine. Takrat se je vrnila tudi mrs. Garm. Pa »o nam priredili 22. avg. prijetno partijo. No, in le tos smo obhajali obletnico tega dogodka na 21. avg. Kar tako smo se zbrali in nedelja je hitro minila. Kmalu bomo zaključili take zlete in bomo rujši šli gobe nabirat. Dne 28. avgusta sem čital v lo- jo od časa do Časa tajne sestan: ke. Anderson pravi, da je bilo od tega odbora že H6 članov ubitih — "povoženih in ubitih na cesti", kakor je zapisano v mrtvaških knjigah. Vsa ta in druga evidenca o fašističnem terorju v dolini San Joaquin je bila predložena zveznemu justičnemu departmentu— njegovemu biroju sa preiskavo v Los Angeleeu — ki pa ni podvsel nobene akcije. Anderson posiva senatni odsek za civilne svobod-ščšino, naj posveti na to gneado fašistične strahovlade v Kaliforniji. Tudi kongresni odsek, ki preiskuje* "neameriške aktivnosti", bo lahko dobil precej materiala, če bo hotel posvetiti nu aktivnosti Mussolinijevega konzula v Californiji. Toda, kakor izgleda, se bolj zanima za—"komunistično nevarnost." Amerika in komu- Divje izpovedi prič pred kongresnim odsekom Washington, D.C. — kls za Izpustitev Moort«yJa iz Ječe Prispevala je tudi v obrambni sklad. Izrekla s« Je tudi proti diskriminaciji proti zamorcem v lastni organizaciji. Mfittjafarttavije pkkko sonc n k juznk p rog k •Tfcs Muiim) MW# »f ikr A1 Is si ie" — N«lWlrr|is Slr»kl»« -POSEBNA IZREDNA PRIHRANITEV-- l'MI 1NKTJKM IN TtmmTlfNKM RAKRRDU VilXWIM M IU(li««MSI IMHflft IH 'KI* Utvk-i..«4, hI hi <'y4l vtwS>« Milk* jrtNA I'Hnt,A i»«H• »i.lj.Hj« MM/ •al*V« mu MMI«»IMM l.r.,.|M *m uMrtl *»•!• •»»•••. *-■« .M,,.«.,*I ktilA *m4< »a *•«»•«»'< * I"1'"* 4m»«im llftlt|«Mb* i tMll« Mrslkl »-<0- •»•< html, kwKli>>« iM p*,!««« VULC ANI A f - SATURN1A insfMtsii v ii«MSi|.AViie t, MrersMusA u. esn»Ms« • i. t> s movkmnsa REX - C. DI SAV01A . ROMA Potalki ČItaJo ki Jo je oklicala anija ADF Delavka tajnica odbila zahtevo odeeka Washlngton. D. C., 81. avg,— Franees IVrkins, delavska tajnica, Je odbila zaht#vo Martina l>if**a, načelnika konrresnegs r«iskuje neaaierl*ke, Hway aktivnosti, naj takoj deportlrs l Harryja Bridgesa, direktorja od- i tu i«. 11« afcftllii* m M |we* 1*4 •#»»»« IUIiMIHI« |4»I>», M< M MiMII<«AS tU frosvbt! Velika puntarija DRAMSKA KRONIKA IZ L. 1573 V PETIH DEJANJIH Bralko Kreft Nekateri zgodovinarji trde, da se je pri omenjenem slovenskem puntu zbralo okrog 80,000 oboroženih kmetov. Napadli so Thurn, Kako, Mokronog, Polhov gradeč in grad Mehovo, kjer so dali duAka svoji maščevalnosti za storjene jim krivice. Od zaduAenega upora 1. 1515 je bil do sedemdesetih let v naših pokrajinah sorazmeren mir. Toda to je bil navidezen mir pred viharjem. Kajti ko je izbruhnil upor hrvaško-sloven-skih kmetov v Posavju I. 1573, je završalo po vseh slovenskih in hrvaških juinoavstrijskih pokrajinah. Strah in trepet pred kmeti sta šla naravnost do sicer gluhega cesarskega Dunaja. Upor, ki je nastal koncem januarja 1. 1573, ni izbruhnil nenadoma in nepričakovano. (Lansko leto je fzšla v Zagrebu izvrstna študija o tem uporu, knjiga Milana Durmana: "Hrvatska seljačka buna 1763", ki ji gre vse priznanje in jo moram kot najmodernejšo analizo kmečkih uporov v hrvatskem jeziku toplo priporočati. Na koncu je avtor dodal pregled razne literature, ki jo bo moral upoštevati tudi tisti še dozdaj neznani slovenski zgodovinar, ki bo hotel napisati prepotrebno knjigo o slovenskih kmečkih uporih. Zelo dobra je tudi Hartinger-jeva "Hrvatsko-slovenska seljačka buna godi-ne 1573", ki je izšla v Osijeku L 1911.) 2e več let trajajoči spor med graščakinjo Heningovico in grofom Tahijem zaradi posesti Susedgrada in Stubice je nezadovoljnost kmetov vedno bolj širil. Heningovica je odrekala Tahiju pravico do gradov, Tahl, ki pa je imel dobre zveze s cesarjem, je spet s svoje strani dokazoval, da pripada vsaj polovico posesti tudi njemu. Prišlo je do krvavih spopadov med obema strankama. Noben cesarski odposlanec, nobena komisija ni opravila nič. Tahl ni hotel odnehati, prav tako pa ni hotela odnehati energična Heningovica. Plemstvo se je razdelilo v dva tabora. Spor je zavzemal vedno večji obseg. Kmetje so po večini podpirali Heningovico, ker je bil Tahi velik nasilnik, ki jih je odiral do krvi. Poleg tega je bil še protestant, kar je olajšalo Heningovici agitacijo zoper njega. Tako zvana "kaptolska" stranka je izdatno podpirala Heningovico in njen zet Gregorijanec je z raznimi obljubami ščuval kmete k uporu in borbi zoper Tahija. Podpiral jih je tudi z denarjem. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da niso drugi grofje nič dosti lepše postopali s kmeti nego Tahi. Z izvrstno agitacijo in spretno demagogijo pa se je kaptolski stranki posrečilo, da so očrnili Tahija bolj ko hudiča samega. Res je, da je bil Tahi ie sam po sebi nasilna natura, toda prav tako je res, da tudi Jijegovi nasprotniki niso mislili resno in odkritosrčno, ko so v borbi proti njemu obljubljali kmetom razne svo-bodščine. Vse to je bila le pretveza, da bi si kmete pridobili, da bi se kmetje mesto njih borili zoper protestanta Tahija, ki je s svojo stranko seveda stremel tudi po razdelitvi cerkvenih posestev kakor vsi plemiči, ki so se pridružili reformaciji bolj iz materialnih kakor pa iz kakih idealnih razlogov. Versko-cerkveni problem, ki je igral vsekakor zelo vaino vlogo pri sporu med obema strankama, še nikakor nI dovolj osvetljen. Domnevati Je, da so se kmetje branili protestantizma, ki ga je propagiral nasilni Tahi. Prav tako niso mogli dovolj zaupati grofu' Zrinjskemu, sinu znanega siget-skega junaka, ki pa sta bila s svojimi kmeti prav tako brezobzirna ko drugi. Za naše gledanje je vaino, da ne smemo favorizirati niti ene niti druge strani, kajti ena ko druga plemiška stranka se je borila za svoje interese in eni in drugi Je bila usoda kmetov deseta briga. Da je to res tako, je dokaz sam upor, ki se je na koncu usmeril zoper vse plemstvo, bodisi tisto, ki je bilo na kaptolski strani, bodisi tisto, ki je bilo h Tahijem. Kaptolska stranka je sicer znala marsikatero sled za seboj izbrisati In je tudi za zgodovino ohranila sistematično dotyo organizirano gonjo zoper Tahija. Tako se je zgodilo, da so nekateri videli zgolj v Tahiju ves vzrok U|>ora. Podobno se je godilo kmetom. Pod vplivom agitacije Henlngovičl-ne stranke so videli sprva samo v Tahiju svo- jega sovražnika. Ko pa sta se nasprotnika pobotala, so bili prepuščeni svoji usodi. Zgodilo se je celo, da je Heningovičina stranka mirntf gledala, kako je Tahf mučil in preganjal kmete, ki so se prej borili za njeno zmago in njen uspeh. Kmetje so bili tisti, ki so s svojo krvjo prii>omogli graščakinji in njenemu rodu do pravice. Za plačilo pa so dobili — Tahijev bič. Nič niso pomagale tri kmečke de-putacije, ki so se šle naravnost na Dunaj pritožiti zoper Tahijeva grozodejstva, nič tožbe, ki so jih pisali pri župniku Babiču na vse strani. Počasi so prihajali kmetje do prepričanja, da ne bodo prišli prej do pravice, dokler si je ne bodo vzeli sami. Dolgotrajna je bila boirba do tega spoznanja, kajti kmetje so hoteli priti do svojih pravic najprej po poti miru. Zanimiv je zadnji povod, ki jih je pognal v očiten upor in ki je spremenil bor bčT zoper Tahija v borbo zoper vse plemstvo. Na ponovno pritožbo kmetov je zagrebški sabor odklonil njih zahteveJn jih proglasil za veleizdajalce. To je kmete tako užalilo, da so tvegali poslednje: zgrabili so za orožje in šli bit krvavi boj za "staro prlvdo". Dokler so se borili zoper Tahija za Heningovico, jih je njena stranka oboroževala. Zdaj so orožje obrnili zoper vse zatiralce kmečkega razreda« V Stubicah so izvolili kmetje svoje vodstvo. Vrhovno sodUČe in vodstvo so zastopali Matija Gubec, Ivan Pasanec in Ivan Mo-gajič, Ilija Gregorič pa je bil glavni poveljnik in tožilec. Nato so si izbrali Še dvanajst stotnikov. O Matiji Gubcu nimamo nobenih jasnih sporočil. Ni znano, na kak način so izginili dokumenti, ki bi morali biti v Zagrebu. Ali so zgoreli ob kakšnem požaru, ali jih je skrbna gosposka roka sama že v tisti dobi uničila, da bi potomci ne mogli izvedeti prave resnice o kmečkem puntu in njegovih voditeljev — o tem se da samo ugibati. Kljub temu se je ohranilo nekaj listin iz tiste dobe, ki&nam nudijo jasno sliko o poteku punta, zlasti pa o njegovih ciljih. Kmetje so hoteli v Zagrebu postaviti svojo vlado, ki pa bi bila v soglasju s cesarjem. Zahtevali so odpravo tlačanstva In stanovskih privilegijev, odstranitev davčnih iztirjevalcev, odpravo carine in mitnine, svobodno trgovino itd. Obljubljali so, da bodo sami pobirali davke in skrbeli za obrambo meje pred Turki. 2e iz navedenega jasno spoznamo, da so se v njih zahtevah skrivali zametki idej, ki jih je zastopala pozneje francoska revolucija. V osnovi so to bile težnje po demokraciji, kajti kmetje so hoteli samo zaščititi svoje pravice in so zahtevali toliko svobode, kolikor so jo po svojem mišljenju potrebovali. Samo po sebi se razume, da so Be tega plemiči ustrašili in d« so se nenadoma znašli vsi bivši nasprotniki v skupnem taboru in v skupni borbi zoper kmete. Tudi verske razlike so odpadle, kajti uresničene kmečke zahteve bi pomenile likvidacijo fevdalizma. Zato so stopili njegovi zastopniki odločno na branik svojih pravic. To je hotel poudariti tudi Cankar, ko se je norčeval iz vseh tistih, ki so rodoljubsko frazersko poveličevali kmete in videli v njih le ovčice. ' Vendar v zagovoru graščakov Cankar nima prair in nasprotuje samemu sebi. Vse prav in lepi), toda dejstvo je, da so bili kmetje v svoji borbi veliko bolj upravičeni kot graščaki, čeprav so lahko bili med graščaki dobri ljudje, kajti kmetje so bili glasniki novih časov, novih idej, ki so zmagale žal Šele s francosko revolucijo. Da je bila borba na obeh straneh brezobzirna, o tem nI vredno izgubljati besedi, toda za zgodovino je važno, da so se kmetje borili za nov, naprednejši družbeni red, medtem ko so se fevdalci postavili na branik zastarelega, odmlrajočega sistema, ki po vsej človeški logiki in razumnosti ni bil več upravičen do svojega obstoja. Da so na bojišču zmagali fevdalci, ni nič novega, kajti v Človeški zgodovini imamo nešteto primerov, kako se je morala marsikaka dobra in popolnejša stvar pod silo raznih okoliščin umakniti drugi, slabši. Kmetje so preobračali, ' soda" pa je preobrnila. (Dalje prihodnji«.) u- Študentka dekliška kraj, ki France Rorkn Jasno je ob vstopu v lHa izobličil predvsem je zdravilišče in letovišče. Tujci mo prinesli semkaj v svojih kovčegih obleke po najnovejšem kroju. V svojih ročnih torbicah imajo goH|>e, poročene in raz poročene, in goapodične s klobučki zavezujočimi se |x>d brado, takele všite predalčke za škatlice n p i hi no m in šminko, črtala za barvanje ustnic in celo srebrne tobakIre s vrezanimi dn«-vl poklonKv« ter s začetni-] cama velikodušnega darovalca. Janna je šla prav v leta. ko Je dekle najbolj sprejemljivo za nepristne vtiake. Očeta )mata j nega načelnika so premestili v in letoviško gnetdo med hribe in senčnate smrekove šume. Za njegovo edinko Jaa-no je pomenila okolica s svojim vabljivim poletjem nov korak v življenje. Imela Jih Je trinajst Godba, ki se je preselila iz dvonadstropnega hotela na piano, je razveseljevala goste. Rdeče luči na večer so se utrinjale po vrtu, kjer so bile razpostavljene lične mizice s struženimi nogami. Beli prtički so mahali v hladilnem vetru. Tla plesišča so se namazana bleščala. Natakarji s črnimi metuljčki v trdih ovratnikih ao se s pladnji na rokah gibčno umikali drug drugemu. Sezona je bila na višku. Jasna je hlastala s očmi po vsem tem razkošju. Kadar je mogla, je utekla iz železničar-itkega poslopja in šla na izpre-hod mimo zdraviliškega doma. Srce ji je burno vzdrhtevalo, vihrala je s valovitimi laami. V začetku ai skoraj ni upala obrniti oči v tisto stran. Toda kmalu se je bojazen umaknila predrznosti. (staknila Je prijateljico. ki JI Je bila kaj podobna neugnanosti njene mladosti. Znašli sta se v dobi, ko dekle •tremi, da bi ji ljudje pripisovali več let, kakor jih v resnic Ima. Užalil bi jo, ko bi ji kdo dejal, da je še otrok. Naziv "gospodična" ji je pričel laskati in nasmejala se mu je z vsem sobmi, ki niso bili več mlečni vendar beli in svetli, da je bi Ae smeh od njih ves svetal. Jasne ae je lotila večja drz-noat. Oamclila se je v pogledih da se je ozirala sicer z isto ra dovednoatjo ko prej, toda s tem večjo neopreznostjo. Ze ao jo srci Hvali |K»d večer na izpreha-jališču. Marsikak moški se je obrnil m 'njo ter jo preletel od spodaj navzgor. njej se je spočela domišljavost, da je morda kaj privlačnega na njej. Zdaj »e je češče postavljala pred zrcalo, ogledujoč se v njem iz vseh zornih kotov. Glavo je zasukala. da ne je mogla pogledati čez ramo. Sama aebi Je bila všeč. Doraale goapodične je začela posnemati v kretnjah in gibih. Sčasoma je dosegla v teh takšno spretnost, da so se ji podali, kakor bi bili njeni lastni. Z njimi je dosegla mikavnost. Od matere se je navadila okusno oblačiti. Veselila jo je iz-prememba v oblačilih. Najrajši bi se bila pokazala vsak dan v drugačni jopici. Vtepla si je prepričanje, da se ji mnogo bolj poda kričeča kakor pa motna obleka. Mati ji je dala predelat marsikako svojo, ki je prišla Jz sodobnega načina. Jasna ni kaj posebno rada odevala svojega telesa s temi ponošeni-mi oblekami, čeprav so bile pretkane s svilenimi nitkami. Izbirala si je že v šiviljah. "Mamica, ali smem nesti obleko naredit v modni salon?" jo je prosila, vrteč se na peti pred njo. Vedela je, da ji ne bo odrekla. Materi je njeno vedenje prizadevalo prvo zaskrbljenost v tem novem okolju. Imela je svojo edinko preveč razvajeno, da bi ji ne izpolnila sleherne želj ice. Celo dobro se ji je storilo ob pogledu nanjo, kako se je to poletje potegnila kakor konoplja. Ponosna je bila nanjo, da je tako čedna. Oče je bil resen, kakor so običajno vsi višji uradniki. Najbrže jih prešine služba od nog do glave. Vlako-vodje, ki jih odhajajoči brzi vlak nosi dalje, pozdravlja v belih rokavih in se nasmiha samo z enim kotom ustnic. Črne brči-ce pod nosom si pušča pošev. Pogled mu je srep, da človeka kar presune. Jasna ima pred njim spoštovanje in žena strah, obe pa še vrh tega dolžnost ljubezni. Hči se je vrgla bolj po materi, ki je bila v svojih mladih letih lahkoživka. Šele priletna se je poročila. Prej se je iznorela. Nekaj te mladostne razposajenosti ji je še ostalo v krvi. S postavnim moškim se še ne brani spogledati, če ve zanesljivo, da ji pozorni soprog ne ujame neprestano švigajočih oči. Dolgo jo je trapil z ljubosumjem, trapež! Zdaj se je že nekoliko unesel. Ni se mu treba bati, da bi mu ušla, ne! ga je zadirčno pomirjala. Toda setjaj je* začel* biti v strahu za l>čer. V letovišče se natepejo različni posebneži, ki jim ne uganeš izlahka, kaj imajo v mislih. In Jasna je bila v najneumnejših letih. Postala je živa in privlačna za oko. Kaj bo z njo? {Pobrigati se bo moral. Jesen,bo kmalu tu. Zdravilišče se prazni. Začetek šole. "V samostan jo bova dala stanovat!" je predlagal Kelemina odločnostjo v glasu svoji soprogi. Preden jo je mati odvedla s seboj, da jo spravi na varno, jo je zvabil na sestanek trgovčev sin, visokošolec. "Jasna, ali prideš?" jo je počakal za trgovino in se ji dobrikal. Mamici je Jasna zrasla že preko glave. Ne bi je ubogala, če bi ji tudi zapretila, da ne sme. Zaverovana je bila vanjo, prepuščala jo je samo sebi, zanašajoč se na njeno pamet. Odpravila se je, češ da pojde k prijateljici. Sešla pa se je Slokanovim Stankom. Gornji kraj, kamor sta krenila na izpre-hod, je prepreden s stezicami, posutimi s sipkim peskom, ves pripravljen za dva. Nosnice se širijo v vonju po smolnatem smrečju. Smreke rasto tu v gotskem slogu: s svojimi koničastimi vrhovi in ravnimi debli, iz katerih štrlijo okleščki, ki še niso dovolj prepereli, da bi odpadli ^ami od sebe. Z grčavimi koreninami, ki se včasi izvijejo zemlji, da so komu v spotiko. Sonce jim ne more predreti visečih krošenj. Le tu in tam se vlije slap žarkov skozi razredčene veje. Pravkar je opršil s svojo gorkoto mladi parček, ki se smeje in radosti, ne da bi še prav za prav vedel zakaj. Kakor da ju gozdna samota osrečuje. Nekaj tako živo občutijo, da se ne da izreči. Zlasti Jasna, ki se prvič izprehaja s fantom. Vsa blažena je. Hodila je ie s svojimi sošol-ci, a ta dutovna ubranost je bila zanjo vse nekaj drugega. Tisto takrat so bile same šolske reči. Zdaj jo je obšel občutek, da so s fanti tudi drugačni razgovori mogoči. SUnko ji j« mnogo govorih Seveda, tudi o šoli, toda o visoki tam v beli Ljubljani z nebotičnikom, z električno ie- 5PEAKIN& ©f SAPgry /1 t' -AWHfcN BOAT RAC€S BO*T JT$ TflRlLUNG leznico, z umetnim;, tivolskim parkom in o rajskem Rožniku. Pogostomp. se je izkušal dotakniti Jasnine roke, kakor da je nehote zadel ob njo. lir ona je namesto njega rekla v opravičilo: "Pardon!" Pritajeno kramljajoč sta stopala dalje in ptice so se spuščale pred njima na pot. Stanku je ostalo v žepu nekaj drobtin in jih je iztrosil. Praprot kraj steze je imela razpihano seme po zelenem travnem prtu. Za časek je vse negibno. Te tihote Stanko ni tako natanko zaznaval kako ona. Iskal je njene oči. Imela je črne z dolgimi vejicami in nad očmi goste, rahlo vzbočene obrvi. Lica so ji izražala samo svežost z usmevom, ki ji ga je barvala kri, pretakajoča se s številnejšimi utripi iz osrčja. Razpoloženje jo je navdihnilo od znotraj in od zunaj. 1 Po neki stranski poti se je zagnala navzdol in stekla. Stanko pa za njo. Prestregel jo je v naročje. Zavrtela sta se v krogu. Rad bi jo bil poljubil. Toda izmuznila se mu je izpod pazduhe kakor riba. Lovil jo je in izkušal uspeti v svoji gorečnosti. Med smrekami se mu je hotela iztrgati. Skoraj jo je že imel. Samo edina smreka ji je še stala ob strani. Oprijela se je in se sukala okoli njenega debla. Tedajci se on obrne. Trčila sta drug v drugega. In Stanko je zadel svoj cilj. Toda — ah! Svojo sladko tarčo je dosegel tako kruto z zobmi, da se je Jasni pocedila iz gornje ustnice rdeča kaplja. Prvi poljub jo je zabolel. Bližajoči se večer ju je prepodil iz temnečega se gaja. Po nekaj dneh je dobra mamica izročila Jasno v nadzorstvo šolskim sestram. Novo poznanstvo v zavodu, nove tovari šice v četrtem razredu gimnazi je, novi profesorji, strogi, nekateri tako osorni in mrki, da je strah. O sveti križ božji! v rokah vedno s tistimi strašeči-mi beležnicami, redkokdaj z do-vtipom na jeziku. Skremženi v obraz ne trobijo drugega kakor svoj: Učite se, pazite, sedite, vi lenoba, k mali maturi vas ne spustim s takim neznahjem francoščine in matematike! "Kje ste bili doslej?" jo je aw C/v /X , DRlVER VtfOČHING SNCNK*PPCD RANSCSl CAR £AV£S HIC«WAY SC€NCRY g CHANG€ in \M Ispolnite .podnli knpen. prlleMte petrefcne *et« < |»«t. BI je *»" Order a pfeiaa H ai naročite Pregreto. Pejaanlle:—Vselej kakor kitro kateri tak |ft| Id JPJ, ali če m praeeli pioč od drntin. In ko ^ ^ ilnik, bode moral tlrtl član Is dotičn. drollDV ' ^.ItfS ** I -ečena na dnemlk ?ro«*eto. to takoj n,,nanl Ako ^ m obenem doplačati dotično rnoio H«to *r0$r9XM. l^flik«. l'ROf*VKTA. HMPJ. MS7 Ha. U prilaim« pačil lam narečaiae sa Iht Pras»*» I) Ii ...................G. vndele A»e. Ckfca«* tssia dre*" ....... Kiplef ...........'.i........................... , Uataatte tedaik In ra pk »ajl aaračak.1 a4 at«i« drefclna: „ .... (X dreK'» * I)..............................................' J ...ft. d"*" *..... I? •aeeaeeeaeaaeaeeaeeaaeeeeee fraeeeeeaeeaeeeeoeeeee»•••••• D ................ •r»eeeaeeeeaaeeaeeaeaeaaaeaeee••w U .. ____Drfts*« •• Vee aaeečalfc.*..»..•»..•«••. ft*.*«