Informativna svetovalna dejavnost razširja svoj program
Ključ do rešitve iz samote
V okviru DMŠ vedno bolj oživlja ISD (informativno svetovalna dejavnost), katere prostori tudi dobi-vajo novo obliko oziroma jih urejajo za nemoten potek dela. Vedno več mladih iz vse Slovenije se jav-Ija po pošti oziroma kliče na našo telefonsko številko. V vročih poletnih mesecih so se mladi tudi osebno zglasili v pisarni DMS. Občutiti je, da mladi dostikrat ne vedo, kaj bi počeli ob prostem času, niti, kaj |ih zanima, še najtežje pa je najti pot do uresničitve želja. In prav na tem področju lahko ISD veliko naredi, še večje možnosti pa bodo takrat, ko se bodo začele razvijati tudi ostale dejavnosti v DMS. Več o tem v eni od prihodnjih številk. Vendar člani ISD še niso zadovoljni in želiio razširiti pro-gram z novimi oblikami dela.
Zato pozorno preberite prispevek, ki ga je pripravil član ISD:
Kadar nanese beseda o času, v katerem živimo, o njem velikokrat govorimo v superiativih. Veliko bolje živimo, kot so Ijudje v katerikoli dobi pred nami. Pri delu nam poma-gajo stroji, vse bolj se srečujemo celo z roboti. Pri du hamor-nem rutinskem delu nam priskočijo na pomoč računalniki. Znanost nas vodi do novih, osupljivih odkritij in marsikatero med njimi že koristno uporabljamo tudi v praksi. Sodobna informacijska sredstva nas obveščajo celoviteje in hitreje. Še in še bi lahko naštevali.
Pri vsem tem bi pomislili, da mora biti v takšni dobi prav vsa mlada generacija srečna. Toda če se v svoji okolici ozremo zaznaki te sreče, moramo opaziti,da se del mladih srečuje z resnimi težavami. Za zdaj še sramežljivo, pa ven-dar priznavamo, da se mnogi mladi Ijudje srečujejo s teža-vami, s katerimi se mladim v preteklih generacijah ni bilo treba.
V dobi, ko nam niso več skrivnost osnovne zakonitosti življenja, ko že tako rekoč vsak otrok pozna delovanje za-pletenega mikroprocesorja, ko se oziramo po energiji veso-Ija. opažamo, da smo seodvadili prisluhniti sočloveku. Sre-čujemo se z vse večjo samoto otroka, mladostnika, odra-slega človeka, sredi asfalta, betonskih zgradb, elektronike in mestnega hrupa. S pomočjo telekomunikacijskih naprav se lahko v nekaj sekundah povežemo s katerimkoli krajem na svetu, vse težje pa navezujemo stike in znanstva z Ijudmi v svoji neposredni okolici. In česar ne znajo več starši, se bodotolikotežje naučili otroci. Le da ti slednji vživljenješele vstopajo. V dobah pred nami je bil otrokzadovoljen z leseno igračo, vse ostalo mu je nudila Ijubezen staršev in sproš-čena igra z vrstniki. Z upoštevanjem nujnih izjem, seveda. Danes ima otrok boljše igrače, tudi takšne s tipkovnicami, če pasi zaželi topline in iskrenegačloveškega stika, veliko-krat ostane praznih rok. Ko je malo starejši, se običajno znajde v disku sredi divjih in glasnih ritmov-, v množrci valu-jočih teles. Marsikomu sezazdi,da je s tem, ko se je zlil s to brezosebno množico, dosegel najvišjo možno srečo. Ko minejo prva, viharna disko leta, pase marsikdo znajde šev večji samoti. še zlasti, če je toliko srečen, da je v globinah svoje podzavesti ohranil slutnjo, da se je mogoče z Ijudmi tudi pogovarjati, kovatiskupnenačrteali padeliti bolečinein radosti življenja. Samo ena odprta vrata, in to tista, ki vodijo v disko, so v življenju mladega človeka lahko premalo. In marsikdo se potem sreča z družbo, ki jo lahko dobi brez težav, s steklenico ali brizgo. Takšna družba pa ne odpira veliko vrat, le tista, ki vodijo v bolnišnico ali zapor, žal čeda-Ije pogosteje tudi na pokopališče.
Marsikomu se bo ta uvod morda zdel enostranski, črno-gled ali celo grotesken. Toda že če prelistamo dnevno ča-sopisje in niti ne sežemo po strokovni literaturi, se lahko za-vemo, da je treba mladim Ijudem, zlasti tistim, ki so se sre-čali s težavami, bdj pomagati, kot smo to sposobni, in žal večkrat tudi pripravljeni. Takšnega ali drugačnega ugotav-Ijanja in celo jadikovanja smo se v zadnjem času že kar ne-kako navadili. Toda prihaja čas dejanj. In tega se v ISD za mlade, ki deluje na Vodnikovi 141 v Ljubljani, dobro zave-damo. ISD (informativno-svetovalna dejavnost) je del ši-rokozasnovane dejavnosti mladih v občini Ljubljana Šiška. S svojim programom dela predvsem želi stopiti naproti vsem tistim mladim, ki jih je življenje postavilo pred različne dileme, stiske, odločitve... ali pa so bili iz različnih vzrokov prisiljeni soočiti se z destruktivno samoto. Trenutno deluje center v treh oblikah dela. S telefonskimi razgovori na št. 555-106 vsakponedeljekod 17. do19. ure, prekoodgovo-rov na pisma, ali pa z osebnim razgovorom. Iščemo pa tudi nove oblike, eno med njimi predstavlja tudi pobuda v tem prispevku.
Zdi se, da velikotežav mladih Ijudi izhaja prav iz pomanj-kanja prisrčnih, človeških komunikacij med njimi. Včasih se lahko, pa ne le pri mladih, vprašamo, ali smo pravih člove-ških stikov še sposobni. Če je odgovor negativen, ni druge poti, kot da se te, najbolj človeške lastnosti, ponovno nau-
čimo. Toda človek sam tega nikakor ne more! Tega so se očitno zavedali že naši predniki, saj so bili velikovečskupaj. V literaturi imamo mnogodokazov za to. V preteklih deset-letjih slovenski študenti na Dunaju res velikokrat niso imeli kaj jesti, vedno pa so imeli drug drugega. Danes bi skoraj lahko velialo nasprotno.
V ISD šmo se žato odločili, da v prihodnje več truda na-menimo prav razvijanju komunikacij in njihovemu bogate-nju.
če priznamo ali ne, velikotežav, s katerimi se danes sre-čujejo mladi, gre pripisati premajhnim možnostim za njihove medsebojne komunikacije. Seveda nočemo zanikati velikih načelnih možnosti za to, praksa pa vendarle kaže, da imajo možnosti za komunikacije skoraj izkljuono le tisti mladi, ki jih zanimasodobnaglasba. Diskojetakorekočvvsakivasi, ne nazadnje tudi zaradi ekonomskih razlogov. Zanimivo pa je, da ta »disko populacija« ne kaže želje po globljem komuni-ciranju.Diskoje,čepriznamoaline,relativnopasivnaoblika dejavnosti. Prav tako ne moremo mimo ugotovitve, da se prav v disko populaciji uveljavljajo nekateri vzorci vedenja mladih, kijihz več plati ni moč oceniti najbolj pozitivno (Sta-tusni simbol, stereotipi v vrednotah itd.). Da ne bo nespora-zuma, povedati hočemo predvsem to, da ni dovolj, če mla-dini le odpremo disko klub, potem pa se od ožje ali širše družbe zanj ne zanima nihce več, razen morda organov javne varnosti.
Vsi tisti mladi, ki imajo drugačne interese, pa so bolj ali manj odvisni od dobre volje lokalnih mladinskih irr drugih vodstev. Priznati je treba sicer, da je sistem naših družbenih vrednot najbrž razlog, dasoti mladi v veliki manjšini, vsaj na zunaj. Res paje tudi, da je neprimerno lažje odpreti disko klub ali povabiti instrumentalno skupino, kot pa se resno lo-titi na primer dramske dejavnosti, za katero je že vnaprej jasno, da bo mladino v večjem obsegu pritegnila šele ka-sneie.
Še v težjem položaju so tisti mladi, ki so prerasli takšne ali drugačne šolske klopi, pa se nikakor še ne čutijo upokojen-ce. Ti predstavniki srednje generacije so pravzaprav na ni-kogaršnji zemlji. Za neposredno mladinsko dejavnost ali klubsko nekako nisovečzanimivi, hobijskih oblikzdruževa-n]a, ki bi bile primerne tudi za nekoliko starejše, pa pri nas ne poznamo, čeprav mnpgi psihologi v svojih odgovorih, zlasti v časopisju, trdijo nasprotno. Zlasti velja to za mestna po-
dročja. TakP v Ljubljani na primer zaman iščemo družabni plesni klub za širše strukture, ki bi presegal ožje klubske in-terese. Menda ni interesa. Prav tako je treba ugotoviti, če-prav si bom s tem nakopal jezo mnogih kulturnih delavcev, da v Ljubljani ni možnosti za amatersko gledališko dejav-nost. Spet moram poudariti, da ne govorim o načelnih mpž-nostih. Edina tovrstna institucija v Ljubljani, šentjakpbsko gledališče, presega amaterski pkvir. Pred časom so se ne-katere turistične organizacije iz takšnih ali drugačnih pobud lotile akcije »izletov za osamljence«, ki pa so kljub nedvo-mno pozitivnim pobudam zaradi neslavne etiketiranosti že vnaprej zamrie.
Opisana slika ni nastala čez noč, ampak je za njen nasta-nek bilo potrebnih velikp let. Velikokrat so srečujemo z a/-gumentom, da med mladimi za nobeno stvar, razen za glasbo, ni pravega zanimanja. Če torej želimo vnesti več življen]a v prostočasno dejavnost mladine, tudi tiste iz sred-nje generacije, bo treba popraviti zamujeno s potrpežljivim delom. V želji za večjimi možnostmi komunikacije med mla-dimi in boljšimi človeškimi odnosi med njimi pa bodo morali največ prispevati prav mladi sami. Rezultati, ki bi jih ta pri-zadevanja prinesla, pa prav gotovo ne bi bili v korist zgolj mladim.
In tu zastavljamo delo v Informacijskem centru za mlade. Izhajamo iz domneve, da bpmo mnogim mladim pomagali iz težav deloma že s tem, ko bomo razširili možnost srečeva-nja, zlasti za tiste, ki iz takšnih ali drugačnih razlogov red-keje zaidejo v družbo.
Prav v okviru ISD nameravamo v jeseni začeti z delom eksperimentalne gledališke skupine. Delo te skupine ne bi , bilo toliko namenjeno javnosti, vsaj v začetku ne. Ne gre za gledališki eksperiment v smislu efekta, pač pa v smislu vse-bine in globine. Središče zanimanja te skupine bi bilo spo-četka ravno problem komunikacij med Ijudmi. Mislimo, da bi gledališka skupina, ki bi bila najprej sama v sebi sposobna doživeti probleme, dileme in možnosti komunicirarqa v da-našnji, zlasti (toda ne izključno) mladi dmžbi, lahko kasneje svoje ugotovitve in umetniške dosežke predstavila tudi širše. Gre torej za poglobljeno umetniško gledališko dejav-nost in mislimo, da bi bila ta morda priložnostza marsikoga, ki se srečuje s samoto mladega človeka v sodobnem času, bodisi aktivno bodisi posredno. Veseli bomo vsakogar, ne glede na starost ali poklic.
Tako, povabili smo vas! Naslednji kprak pa je seveda na vaši strani, v obliki kratkega pisemcaali dopisnice, kjer nam lahko sporočite vašo željo po sodelovanju v tej gledališki skupini, vaše predloge ali kaj drugega, kar vam v zvezi z vsebino tega sestavka leži na duši. Če si želite nadaljnjega sodelovanja z nami, vas seveda prosimo, da nam sporočite tudi vaš-Tiaslov.
Naš naslov je informativno svetovalna deiavnost Vodni-kova14i, Ljubljana.
Upamo, da bo omenjena dejavnost prvi korak k ustvarja-nju večjih možnosti za bPljše in globlje komuniciranje med mladimi. V prihodnje bomo še naprej iskali tudi novih oblik na tem področju. V ta namen si želimo tudi spodbud iz dnjž-be, še prav posebej od mladih. Vsekakor pa si želimo, da bi naša dejavnost vsaj malo prispfevala k ublažitvi številnih re-snih težav, s katerimi se srečuje naša mlada generacija, ki je, ne pozabimo, naša družba bodočnosti.
Se je v vas kaj predramilo? Ne razmišljajte dolgo in se ja-vite na navedeni naslov. Priznati moramo, da mladinec, ki težko naveže stike oziroma ne najde prave oblike komuni-kacije, marsikdaj sedi doma sam, osamljen, brez ciljev in idej.
Bogo Seme