N«j?ežji slovanski dnevnik ▼ Združenih državah VeJja za vse leto ... $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: BARCLAY 6189 The largest Slovenian Daily Id the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Secosd Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of CongTess of March 3, 1879 NO. 76. — ŠTEV. 76 NEW YORK, MONDAY. AFRIL 1, 1929. — PONDEI.JEK. 1. APRILA 1929. TELEFON: BA&0LAY 6189 VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVU. ____J Bitka v Chihuahui razgnala vstaše. MALOPOMEMBNI SPOPADI ZNAČIJO KONEC REVOLUCIJE Federalci so zmagali v spopadu, dvajset milj vstran od Jimeneza. — Nadaljni spopad se bo za vršil tam. — Pretkani Caraveo je zapustil Rellano, kljub boljši pozcciji. PROHIBICIJONISTI PRIČENJAJO ŽETI, KAR SO BILI ZASEJALI MEXICO CITY, Mehika, 3 1. marca. — Kavale-rija federalne armade pod generalom Almazanom je včeraj porazila vstaško silo pri Corralitos, Chihuahua. Kongresniki so se v polni meri posluševali prednosti, ki so jih uživali napram drugim potnikom. — Pogreb De Kingove soproge se je završil ob velikanski udeležbi. — Coroner jeva preiskava se bo vršila v torek. POSLANIK HERRICK UMRL V PARIZU GENERAL MAXIME WEYGAND BO NASLEDNIK POKOJNEGA F0CHA Prehladil se je bil pri pogrebu maršala Focha. Bolan je bil le dva dni. Bil je trgovec, bankir in politik. General Weygand, načelnik Fochevega štaba, je bil predlagan za pokojnikovega naslednika. — Pokojni maršal ga je imenoval svojega "duševnega sina" ter ga hvalil kot velikega stratega. AURORA, 111., 31. marca. — Slovesen sprevod prijateljev in prijateljic Mrs. Lilian De King, ki je bila ustreljena tekom napada v svojem domu v V svoji brzojavki generalu Callesu je ugotovil ponedeljek, se je pomikal od majhne hiše dve milji severno od tukaj v St. J j PARIZ, Francija, 3 1. marca. — Gen. Maxime | Weygand bo najbrž imenovan maršalom, da sledi PARIZ, Francija, 31. marca.— maršalu Ferdinandu Fochu. Vlada se bo baje za \meriški poslanik -Myron t. II-r- vzema za to, da se podeli čast maršala, načelniku Fochovega generalnega štaba, in tudi ljudsko razpoloženje zahteva to. general Almazan, da so imeli vstaši težke izgube in da so bili popolnoma poraženi. General Urbale-jo, prejšnji federalni poveljnik v državi Durango, je baje pobegnil proti zapadu. Corralitos je dvajset milj južno-iztočno od Jimeneza, kjer je bila koncentrirana vstaška armada. Preje preko dneva se je sporočilo, da so se staši pod generalom Caraveo, umaknili od Rel-ia no prelaza, deset milj od Corralitos in da bodo nudili bitko pri Jimenezu. General Calles je brzojavil predsedniku Portes Gilu ter dal izraza svojemu razočaranju, ker se niso ustavili vstaši pri Rellano, ker je bila cela federal na armada pripravljena spustiti se v boj pri tej točki. — Armada generala Almazana, — se je glasilo v brzojavki, — je napredovala proti Rellano v namenu, da se spusti v boj. Podpolkovnik Fier-ro pa je šel preko te točke ter sporočil, da so jo vstaši že izpraznili. Naša armada je bila nato oddaljena devet kilometrov od Rellano. General Calles je danes preiskusil svojo moč z generalom Caraveo, ki poveljuje vstašem v tem sektorju. Oba sta dobro izvežbana v revolucionarnem bojevanju ter sta pripravljena na odločilno bitko v Chichuahui. Vse kaže, da bo ta bitka v bi ižini Jimeneza. Ta kraj je križišče mehiške narodne železnice, kajti odtukaj vodi stranska proga v Parral. Carraveo se bo najbrž spustil v bitko na tej točki, da se lahko umakne v Sierra Madre v slučaju, da bi bil poražen. TRUPLO I 7 UČENKE NAŠLI Truplo deklice, katero so tako dolgo iskali, je bilo sedaj najdeno. — Deklico s o pogrešali več kot eno leto. SPIM\TfFIELD, Mass., 31. marca. — Truplo deklice, katero je vrgla na breg Connecticut reka pri iOU< Meadow, dve milji od tukaj, je bi!« pozitivno identificirano včeraj popoldne kot ono France St. John Smith, hčerke Mr. in Mar. At. John Smith iz New Yorka. ki je izginila iz Smith Collega, Northampton, due 13. januarja l p t a If >2 8. Identifikacijo je izvršil dr. Car-»eton Wood«, dentist iz New Yorka, k i je primerjal vezi in polnila v sjwdnji čeljusti z načrti dela, katero je izvršil na MUs Smith, pred no s<* je vrnila v solo. Idetifikaciji Woodsa, o ikateri je trdil, da je pozitivna, je »ledila avtopsij«, ka-tero je izvršil zdrav-ircikii preglednik, Frederick Jones, ki je pokazala, da je nastopila srurt v .sled utoni t ve. * "'■ \e nadaljne praa&ave ne ivni detektivi so izjavili, pokazala, da ni bilo nobenega dokaza zločina, ki bi zahteval njih pozornost. To je bil dramatično konec dolgega iskanja Frances, dočim tso ostali vzroki njenega iagLnutja se vedno tajnost. Poročilo zdravniškega preglednika je ugotovilo le, da je nastopila smrt v "medoloče-nih okoliščinah". Xikdar ne bo razkrilo, če si je deklica -sama vzela življenje ali če pa je, kot domneva njena družina. odšla proč v napada amnezije ter se ponesrečila. usobern član družine ni bil navzoč. ko je do^pe-l dr. Woodts v po-•rrebu&ki zavod. Zdravniška tajnost v Italiji. RIM. Italija, 31. marca. — Profesionalna tajnost zdravnikov, v kolikor pride v ]>oštev zloraba, bo dejanski odpravljena v Italiji na temelju cirkularja. katerega je izdal danes Muasolini. V tem dekretu je rečeno, da morajo vsi zdravniki sporočiti slučaje preprečenja rojstev, za katere izvedo potom direktnega izvajanja svoje prakse. Provineijalni prefekti, katerim je bil cirkular poslan, morajo informirati zdravniške zveze ter jih opozoriti na kazni, ki so prepisane v takih slučajih. AVVEBTISE in "Glas Naroda oseph cerkev in od tam na pokopališče. Predno so odvedli truplo matere, katero je ustrelil pomožni šerif, so se množice prebivalcev zbirale pred hišo. Ko se je vršila pogrebna služba, so i-meli pomožni generalni pravdnik iz Illinoisa, državni pravdnik in drugi uradniki konferenco glede po- -gona, ki se je končal s smrtjo De Kingove. Coroner bo pozval za pričo nekega Evge-na Fairchilda, ki je rekel, da mu De Kinir prodala žganje. hočejo opravičit i Fiereke je objavil, da plemenitega eksperimenta in pro- klamacijt* glede vpoštevanja vseh postav. Predsednik bi lahko v enem samem dnevu odpravil vse zlorabe privilegija, ki ga uživajo člani kongresa v pristaniščih. Pozvati l>i moral zakla-lniškega tajnika ter predsednika ladijskega urada ali pa izdati povelje, s je Mrs. Xa ta (način pogon, ki je imel za posledico težko ranjenje De K in ga in smrt njegove žene. Fairchild, ki je bil zaposlen v neki tovarni za avtomobile,-bo zaslišan tudi o l drugih državnih n-radnikov. Takoj p<» streljatnju je izginil iz Aurore. Včeraj so ,ra našli v Odeli. 111. Coroner jeva preiskava se bo začela v torek. WAS 111X < J T O X, I). C., :)l. marca. — Članom kongresa, ki so veil-no glasovali za suhaške odredbe, tudi za zloglasno Jones postavo, a kljub temu radi popili požirek žganja, 'postaja \vn.diingtun>ko o-zračje precej soparno. Sedaj bodo morali najbrž tud sami izpolnjevali potave, katere so s>pre.jeli za druge navadne ljudi. Vsakemu pomiku, ki je prišel iz inozemstva v Ameriko, so pre-ghvlali vso prtljago, izvzeti so bili le člani kongresa. Noben -uha-ški agent ni vtikal nosu v njiho-be kovčege. Ta prednost se je imenovala 'courtesy of the port*'. Tudi ko se je kongresnik Mi-chaelson vrnil s Kube, niso preiskali njegove prtljage. Slučajno pa se je razbila v njegovem kov-čegu steklenica, in žganje je pričelo teči na tla. Agent je so ga prijeli. preiskali in naši i dosti te robe. Škandal je zavzel tak obseg, da bo na vsak način moral predsednik 'posredovati, če bo hotel dejanski izvesti namene svojega nek je danes tukaj umrl. Tekom pogrebnih svečanosti za maršalom Focheni -d je nakopal prehlad. ki se je pozneje razvil v unetje sapnika. Pokojnik je bil star 74 let. Iio-lan je bil le dva dni. Ib-rpick je bil znana osobuost, toda prav po vtseni svetu je poslal znan, ko je sprejel v Parizu ameriškega letalca Lindbergha. kateri je prvi preletel Atlantiški oeeau. Ko je izvedel francoski ministrski predsednik Poincare o nje-ovi smrti, je rekel: — Francija in jaz sva izgubila j „.a:uloin velikega prijatelja. Ljubil sem ga ter visoko cenil njegove .zmožnosti in njegov značaj. Ilerriek je bil v svojih prejšnjih letih uspešen trgovec in bankir, kot diplomat je pa kazal tudi vel "lie državniške zmožnosti. Maršal Foch je bil zelo naklonjen Wi'vgiyidu, katerega je imenoval svojega "duševnega .sina" in katerega je brezmejno občudoval kot tehnika in, strati a. Maršal FocJi, kot predtv dnik medzavezni.škega vojaškega komiteja in tehnični svetovalec konference poslanikov je imel opravka z vsemi problemi, zvezanimi z iz-vršenjem vojaških klavzul Versa ilLs k e pogodbe ter je izdelal vse načrte soglasno z generalom \Vev- REVOLUCIJA NA KITAJSKEM kati dol< rim č bo. oi razv HOOVER IN WILBUR NA POČITNICAH Hcoverjeva in Wilburje- va družina sta odšli v •Virgimjo. WASHIXCTOX, I). C., 31. marca. — llooverjevi in Wiiburjevi, sosedje tekom dveh desetjerij, so predvčerajšnjim pripravili vs.* po-trebno, d.i zapuste danes zjutraj lielo hršo za več kot dvesto milj dolgo avtomobilsko potovanje v Shenaibdoah Narodni park ter nazaj. Izletnikov ne bodo spremljali predsedniški dete*ktivi in časnikarski poroec-valci. Pri izviru lia-pidan reke bodo postavili šotore, kjer bo predsednik ribaril. Lawrence Riehev, eden tajnikov. bo spremljal predsednika. nadalje tajnik za notranje zadeve ter ženi obeli. To je prvo zabavno potovanje predsednika iz Bele hiše. Mr. IIoo-ver zahteva privatnost tako za delo kot za zabavo. Štiri učiteljice utonile. MOUNT GILEAD, Ohio. 31. marca. — Štiri učiteljice, ki so se vozile na počitnice proti domu, so utonile, v reki, ko je za vozil njih avtomobil v megli s ceste naravnost v vodo. Mati in sin zgorela. ELKTON, M d., 31. marca. — Mrs. na. Ma honey ter njen 53-let-n; -.:n sta danes zjutraj zgorela, ko je požar uničil njuno hišo. Sosedje izjavljajo, da so culi pred razkritjem požara strele, v« led česar je bila uvedena preiskava, če se ni završil zločin. V Franciji je naslov maršala le časten ter ne nalaga nikakih .posebnih funkcij. Foch je bil drugi maršal, nominiran od s,.danje-ga režima. Joffre je bil prvi. Drugi od takrat naprej so maršali Petain, Lvauty. Franchet d' Espe-rey, Favolle ter (»allieni in Ma-nourv. Vlada misli, da je to maksimum ter bo nominirala te enega, da stopi na mesto Focha ter Fay oil a. PARIZ, Francija. 31. marca. — Ena j najfinejših cest v Parizu, Avenue Da Rois de Boulogne je bila imenovana Avenue du Mar- Nacijonalistični pohod proti Hankovu. — Istočasno se bo pričela o-fenziva proti Wuhanu. javljeno, ška divizija trideset mil NANKING, Kitajska. 31. marca. — Danes je bilo oficijelno obla se je deveta nankin-približala ia petin-j mest-u Hankovu. Predsednik Čang Kaj-šek je informiral poveljnike prve, druge in tretje nankinške armade, naj uvedejo takoj ofenzivo proti Wuhanu ter da želi nacionalistična vlada tako hitro kot le mogoče končati sedanjo ekspedicijo. Iz Tajana v Šan tungu poročajo, da se je napotilo tri tisoč mož maršala Fenga iz province Honan proti iztoku. Ti vojaki so najbrž dobili ukaz zasesti ozemlje v Tsinan ter usta- Glavni sodnik Oklahome suspendiran. OKLAHOMA CITY, Okla., 31. marca. — Državni senat je sklenil včeraj z 2s glasovi proti 7 suspendirati glavnega sodnika državnega višjega sodišča Charles Mahona. Obtožnica proti njemu je vložena v zakono laji. shal Foch. Kip maršala bo postav- noviti tam garnizije, potem ko so Ijen ob 'koncu ceste, pri vhodu v se Japonci umaknili na temelju veliki park Bois de Boulogne. ? dogovora, ki je bil sklenjen pred Avenuja se prične pri Etoile, kjer, kratkim. leži grob Nepoznanega vojaka, i * . . j SANGIIAJ, Kitajska, 31. mar- n j e i ^ .i ca- — Kitajski zunanji minister Fred 5 leti poneveril ^ , in japo^ki poslanik se sedaj pri-dva milijona dolarjev, prav!jata za pogajanja, tikajoča --se uravnave 'dogodkov, ki so se S AN ANTONIO. Texas. 31. mar- završili v Xankingu. Japonci za-ca. — George Christian, ki je ob- htevajo odškodnino za izgubo tožen poneverbe več milijonov\lo- imetja ob priliki zased en.j a me-Iarjev, bo prihodnje dni preveden 5ta-v Newark. X. J., da zagovarja proti obtožbam, radi katerih ga sedaj že pet let preganjajo. Svojec asu o izginil z $2,JOf».(X)0. ki so bili lastn** neke borzne tvrd-ke v New Yofkti. ROJAKI, NAROČAJTE S K V ,4 "(IT, AR NABOB A**, NAJVEČ JI SLOVENSKI DN-TJSfK V AMERIKI Dvesto družin beži pred povodnijo. OPAZOVANJE VULKANA ppsnwmmmm>mmmmmmm; mmmmmmmmm UNOCHWOOO * U N Ot R WOO O, M. V. Xa Havajskem otočju je ogromen ognjenik Kilauea (kar znači v jez3ku domačinov ^(Jora večnega ognja"). Slika nam kaže vladnega vulkanologa, ki z daljnogledom opazuje delovanje v žrelu vulkana. MONTREAL. Quebec. 31. marca. — Skoro 200 družin iz La Prairie na južnem bregu reke sv. Lovrenca, je zapustil svoje domove radi povodnji, povzročene vsled tajanja ledu. Podpora nemškim invalidom. BERLIN. Nemčija, 31. marca. V teh velikonočnih praznikih so tisočere vdove in invalidi blagro-vali predsednika Hindenburga, ki je razdelil mednje skoro i>ol milijona nemških mark iz svojega sklada, kateri je bil zbran na čast njegove osemdesetletnice. Predsednik preživlja Velikonoč s svojo družino v predsedniški palači ter ga ne mika narava s svojimi krasotami. Izza svoje inav-guracije ni bil niti en dan bolan. Kancler Mueller je v postelji, zunanji minister Stresemann se pa zdravi v nekem zdr?.vil:šču v Ornem lesu. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo 500 ................% 9.30 1,000 ................$ 18.40 2,500 ................$ 45.75 5,000 ................$ 90.50 Din. 10,000 $180.00 Lir t Italijo 100 ................% B.7I 200 ......................111.30 3Q0 ......................$16.80 BCD ......................$27.40 1000 ......................$54.26 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma t našim zvezam v tiarem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._60c* za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih naeakov kot goraj navedeno, bodisi y dinarjih Urah ali dolarjih dovoljujemo ie boljie pogoje. Pri velikih naka-rilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete gled? načina nakazil*. izplačila po poŠti eo redno izvršena v dveh do then tednin NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO 75c. 3AKSER STATE BANK 82 COBTLANDT STREET, Telephone: NEW YORK, N Barclay 0380 GLAS NARODA, 1. APR. 1929 LAS NARODA (BLOYJKNE DAILY) Vemzelosova notranja politika. Ownod and Published by, 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Fran k 8**»er, Preoidont Louis Benedik, Treasurer ' PU«e of buzmem of the corporation and addresaea of above officer«:, gŽ Portland! 8t.t Borough of Manhattan, New York City, N. Y, "OLAS NARODA" (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and HoJddoy$. %a celo leto velja list ta Ameriko in Kanado-------------$6.00 ta pel leta_______________J$3.00 %a 6*trt leta------- Za New York ta celo leto -~$7.00 Za pol leta_________________.....45.50j Za inotemstvo ta celo Uto —$7.00 Za pol leta--------------$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement, **Olas Naroda" Uhaja vsaki dan itvtemii nedelj i n praznikov.__ iSTpiai brer^odpiaa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ae blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroim-ker, prosimo, da ae nam tudi prejfojo bivaliSče natnani, da hitreje najdemo naslovnika.__ "GLAS NABODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. T. Telephone: Barclay 6189. BESEDA O PROHIBICIJI Predsednik Homer je že pred svojo inavguraeijo ob-j ljubil, da se b«> v doglediiem času temeljito izpremenilo; stanje, ki ga je ustvarila proliibieija. — Oe je proliibieija neizvedljiva, bo treba m-kaj n-kreniti, — je izjavil, — ee je pa izvedljiva, jo bo treba na vsak na rili izvesti. Morda bi ostalo le pri pretnji oziroma pri obljubi, če bi se v zadnjih dneh ne pripetilo par slučajev, ki naravnost kriee po temeljiti izpremembi. Znano je, da je v kongresu vsaka proliibieijska določba povsem gladko sprejeta ter da si znajo suhači vedno zajamčiti potrebno večino glasov. Za suliaške odredbe glasuje tudi taki k on grešni k i in senatorji, ki so v privatnem življenju znani kot veliki prijatelji dobre kaplje. Vpliv Ant i salonske Lige je pa tako močan, da se da v senatu in kongresu skoro na prste prešteti vse one, ki si ji drznejo javno nasprotovai. Zastopniki naroda so preveč strahopetni, da bi javno razodel i svoje mnenje. Škandali, ki so se začasa Hardingove administracije vršili v "nnali zeleni hiši", so splošno znani. Razen Hardinga in državnega pravdnika Daugliertvja so se zbirali tam večkrat na teden skoro vsi člani Hardingo-vega kabineta s svojimi prijateljicami. Da se orgije niso vršile ob sodi in vodi, je samo posebi umevno. Edinole Hoover baje ni bil nikdar navzoč. Harding in člani njegovega kabineta so bili pa na-ztftiaj baš tako zagrizeni suhači kot sta Hoover in Coo-lidge. Vsledtega se ni treba nikomur čuditi pripovedovanju kongresniku La Guardije, da smatra vsak wasliing-tonski butlegar za višek svojega uspeha, Če je uveden v kongresno poslopje, kajti tam se da napraviti od sile denarja. V 4'Congress Office Building" se nahajajo pisarne članov narodne poslanske zbornice. Skoro sleherna pisarna je dobro preskrbljena z vinom, žganjem in drugimi i pojnimi pijačami. Ce bi suhaški agent je enkrat te prostore prebrskali, bi napravili enega največjih plenov izza uveljavljenja prohibicije. 9% Toda agentje zakladnikšega in justičnega depart-men t a si ne upajo brskati po teh pisarnah. Slučaj je pa nanesel, da sta dva kongresnika tako oeitno kršila določbe osemnajstega amendment^ da je morala poseči oblast vmes. Ta sta Wililiam M. Morgan, ki je "Cdbo inšpiciral" in Alfred Miehaelson, ki se je mudil na Kubi v privatnih poslih. Miehaelson zastopa neki farmerski okraj države Illinois; Morgan pa enega najbolj "suhih" okrajev države Ohio. Oba sta glasovala za vsako prohibicijsko določbo. Oba sta se odločno zavzela za Jonesovo postavo, ki določa pet let ječe in deset tisoč dolarjev globe za kršenje osemnajstega amendinenta. Ce bi bilo po pravici, bi bilo treba oba soditi po tej postavi. V zadnjih par tednih se je marsikaj pripetilo, kar je prohibieijo tako diskreditiralo pred javnostjo, da se je začela snovati velepotezna protiprohibicijska kampanja. ugodnejši kot je sedaj. O notranji grški politiki .se pri nas in po svetu razmeroma malo ' čuje. odkar je na vladi Venizelos. To je vseka koi; dobro znamenje, znak. d a>o se politični prepiri med grškimi strankami .skrčili na oni minimum, ki inozemstva več ne zanima. Kakor znano, je Venizelos pri volitvah lanskega avgu>ra dobil 90 odst. vseh poslanskih mest v par-lametnu. S tem je dobil od naroda tako zaupnico, da more zares svojo oblast uporabiti tako rekoč neomejeno, ali konkretneje, da more .svoj program izvesti mirno in sistematično, ne da bi se mu bilo treba brigati za ohranitev oblasti same, nakar so bile primorane neprestano misliti poprej koalicijske vlade. Venizelos je po ->voji veliki volilni zmagi izjavil, da si je postavil program, ki ga -bo mogel izvršiti .šele v petih letih. V notranji politiki je smoter Venizelosove politike. poravnati nasprotstva med strankami, toda ne morda za ceno princi pijatnega popuščanja. Venizelos je pokazal že ponovno, da v tem poarledu ne pozna kompromisov. Saj se j»* lani spri celo > precejšnjim delom lastne stranke :n Kafandaris, ki je bil do Venize-losovega povratka v politiko šef liberalne stranke, je ostal tudi š-> sedaj njegov nasprotnik. Ali ta nasprotstva Veriizelosu*niti ugleda niti moči v državi ne zmanjšujejo zakaj ogromna-večina stranke stoji trdno za njim. Nekateri pristaši mu tudi zamerijo, da ni v takih odnosa jih do rojallstov. kakor hi si želeli ekst rem isti. Venizelos se je namreč postavi j na stališče, da je nastopila doba konstruktivnega dela. od katerega se ne sme nihče odganjati. Zato je v*el za svoja sodelavca tudi dva bivša rojallsta in se ne briga pri tem za očitke n e j e vol j n i h prist aše v. Se v eni specijalni stvari se je zameril nekaterim partizanom. Kot v mnogih balkanskih '-deželah je tudi na. Grškem še močno razširjeno razbojnikovanje, posebno ■srednjih in severnih pokrajinah. Razbojniki pa včasi niso povsem navadni rokovnjaci, marveč imajo nekoliko političnega atributa. Ce- Pred volitvami v Angliji: Po poročilu iz Londona je ministrskem svetu že- padla odločitev. da se bodo volitve v .-spodnjo zbornico vršile še pred zako nitim zadnjim rokom. Namesto v oktobru bodo angleški volilei po klicani že koncem maja, tla hreko svojo sodbo o petletnem režimu konservatvne vlade pod vodstvon Stanleyja Baldwina. Po svetovni vojni ni nobena an gleška vlada ostala toliko časa na krmilu kot sedanja in razen Lloyd Georgejeve kolicije tudi ni razpolagala s tako močno večino. V no-vembru 1922. so pri volitvah zma-gali konservativci, ki so si priborili 29 G sedežev. Asquithovi liberalci .vo jih tedaj dobili -">4. Lloyd Georgevi 51, delavci pa 1:18. /e pri deeemberskib volitvah 1. 1.923. Donna Degna Marconi da s tem še ni dovolj storjenega; Grčija potrebuje zelo mnogo. Begunci. ki so prišli iz Male Azije, trpe v grški Makedoniji silno pod malarijo. Zato delajo grške oblasti z vsemi silami. Ha osušijo prostrana močvirja v Makedoniji ob Vardarju in ob spodnji Strmni. s čimer se odpravi vzrok boleznim, vrh tega pa se pridobi za kulturo velik area!, kar za naselitev beguncev prav taka zelo važno. Vlada je angažirala že več inozemskih družb, ki kanali/,:rajo in josušn-jejo ravnine v navedenem ozemlju. Vse to pa velja seveda ogromne denarje. Ker pojmuje Venizelos svojo nalogo v notranji državni sanaciji, je razumljivo, da je v vnanji politiki koneilijanten. Niti najmanj ne moremo dvomiti o iskrenosti njegovih zagotovil, da Grčija v nobeni sfheri ne misli na ekspanzi- P« sr> konservativni nazadovali na jo. Pogajanja z Jugoslavijo so 'ločim so združeni liberalci dovedla do pozitivnega zaključka, j napredovali na 145. Labour Party 5 Bolgarsko se namerava trgovin-,j P* kar na 1SS. Toda Maedonal-1 za novega naroc'ika za <*la ,ka dostopa Bolgari je do Egejske- .[ tra morja očividno še ni postavilo od pomoči liberalcev, je morala želela. 0,r] hčerka slavnega italijanskega iz-najditelja senatorja Mareonija. D op i s. Cenjeni! v nujen stadij. Odnosa j i do Turčije pa >e nikakor nočejo popra- za oktober 1924. razpisati nove litve. Te so končale z nezaslišno! Bingham, Utah. Zopet se oglasim par vrsticami. Pošiljam Vam Na- enitn mesecem isem se oglasila v Vašemu listu in i poročala o hudi zimi. ŽENSKE BOLEZNI. z nekaj dni se je pa zglasij v nekem budimpeštan-skem hotelu blizu zapadnega kolodvora eleganten gospod, ki je hotel imeti sobo. Vratar je spoznal v v njem Zuno. za katerim je policija izdala tiralico. Njegova fotografija je bila objavljena v vseh listih. Zato je vratar obvestil policijo in kmalu je prišel v hotel sto so v zvezi z zaupniki političnih j detektiv. strank ter izvršujejo, ako treba,! Ko je detektiv potrkal na vra-tudi politične naloge. V času vo-jta Zunove sobe. je zadonel iz so-lilne kampanje se je včasi zgodilo, be strel in ko so vrata vlomili, >o da so "nesimpatičnega" kandidata našli Zuno s prestreljenimi prsi na agitacijski turneji zaskočili in: na postelji. Prepeljali so ga v bol- ga odgnali po potrebi v gore. kar je običajno prineslo tudi denarno odškodnino. Tudi s takimi zadevami se je mora! pečati Venizelos ter je pričel z železno brezobzirnostjo zatirati razbojništvo tudi politično, čeprav to nekaterim interesentom njegove lastne stranke ni posebno všeč. Iz takih in sličnih vzrokov ima Venizelos ravno v lastni stranki največ nasprotnikov, kar pa ga niti najmanj ne ovira pri delu, zakaj v svesti si je, da ogrOmna večina prebivalstva od njega pričakuje sanacije in reda. Finančni rpoložaj Grčije se je sicer izboljšal in država je dobila v inozemstvu precej posojila. To- nieo. kjer je pa kmalu umrl. Zu-na je bil strasten kvartopirec. Zaigraj Je svojo mesečno plačo v znesku 2000 pengo že prve dni v mesecu in ker ni imel več denarr ju. Zuna je bil stalen gost ha-zardnih klubov v Budimpešti, kjer je pognal vse svoje premoženje. SRBENJE Ne pneskajte. Je.nevarno. Za hitro pomoč proti srbenju je Severa's Eako.-Tako hladeče, pomirjajo-če. Zaustavi srbečico. Do-" Dite ga v lekarnah. Rojakom, id nameravajo v stari kraj bodisi začasno ali za stalno, priporočamo, da nalože svoj denar pri nas. litega jim je mogoče dvigniti v zneskih do vsake višine v jako kratkem času. Naj* boljši dokaz temu je sledeče pismo: Marc 3. 1929. SAKSER STATE BANK, 82 Cortlandt St., New York City Dam Vam vedeti, da sem dobil znesek $5.340.13, ček No. 2669. Lepo se Vam zahvalim za hitr.o pošiljatev in Vam želim mnogo vspeha- Pozdravljam Vas in vse uradnike. S spoštovanjem Josip Oustinčič Seh» 47, Moste pri Ljubjani, Jugoslavija. dve tretjini, liberalci so bili strahovito poraženi, saj se jim je posrečilo rešiti komaj 40 sedežev, pa tudi delavci so po številu mandatov znatno nazadovali. Pri tem pa se veni ar ne sme pozabiti, da so se konservativci za svojo4, ogrjtnno zmago imeli močno zahvaliti angleškemu volilnemu redil. Pri enem milijonu novih glasov so pridobili kar 200 mandatov, doeiin .so delavci dejansko tudi napredovali za 1 milijon glasov, a pri tem | zgubili <"ez 40 mandatov. Poraz liberalcev pod vodstvom nestano- j vit nega Kelta in novopečenega' frankofoba Llovda Georgea pa je bij tudi s stališča proporeijonalno-sti zaslužen. Zgubili so nad milijon glasov in nad 100 mandatov. -*o nasmi luozic-kom povišali plače. Koliko časa bo tako o-ralo. se ne ve. Rt-s. niso za velrko priboljšali, ;ili boljše je pa le kot nič. Rudniki prav dobro obratujejo in delo se lahko dobi. Ko bo kaj novega, se zopet o-gl asi m. morebiti tudi s kakmi novim naročnikom. Pozdrav vsem zavednim rojakom in zavednim rojakinjam in čitateljem list i (J]a> Naroda. Jennie K a seek. Kihanje. Najprej še malo pojasnil. Vsako bolezen bom označil tudi z latinskim imenom, tla ne bo kake pomote v slučaju javne debate. Kajti pri vsaki bolezm igra latinsko ime največjo vlogo. Lat.rnsko ime te navda z neka-k:m spoštovanjem in rešpektom. Ker v Ameriki ni prave latinščine. i h) i i o trudi moji izrazi j>ri-krojeni razmeram. Poglavitno je. da je stvar razumljiva in da pomaga. Tuje orne ima v sebi nekak poseben čar. Tuje ime vzbuja po-željonje hi rane celi ter sam ne vem, kaj še vse. Vzemimo, da bi se ti ilraga či-rateljiea, odpravila k zdravniku rn bi mu rekla, da te glava boli. Glavobol je huda bolezen. In to j« vrag. ker je glavobolov ne-3t eto. — Kje vas boli glava .* — bo vprašal zdravnik. In začela mu boš prepovedovati, da te zadaj v glavi stiska, da ti i»*ži na temenu kakor kamen, da se t'r megli pred očmi. da imaš vročimo fali mraz) v glavi in da se ti 'kiliee izpridi. Zdravniška veti a najbrž >e ne ve. kaj j*' to. če "kihee izpri-.li". Zdravniški vtdi na ljubo bom pojasni ta slučaj: Vsak človek je podvržen kihanju in je dobro če kihne. ČUDEN ZAKON Te dni se je omožila v Budimpešti hči zelo znane in ugledne madžarske obitelji Edit. (Ire-iner- Baldwinova vlada je uvedla no-|-j°ya- z -To}ll|o»i Šluitlehantom iz Minnesote. Shutlehant je črnec in ima v Anf-riki velikoposfistvo. Kajpada je bil v roditeljski hiši vo strtijo v angleško politiko. Doma je začela s krepko akcijo proti soeijalističnim tendencam in j<\ zlomila generalni štrajk in večme- Greinerjev hud prepir, preden so kihn< vsa.) pljufiHce no sečno rudarsko stavko. V zunanji politiki je vrgla čez krov Maedo-nad-Herriotov ženevski "protokol" in inaugurirala erfrt regijo-nalnih varnostnih in prijateljstvo > Francijo, na katero se odslej oslanja britska zunanja politika. V aktivo nove taktike je predvsem šteti sklep locarnskih j»ogodb in vstop Nemeije v Društvo narodov. Po začetnem ozkerr sodelovanju te dobi. \* Idriji je stari Zlogovec dočakal častitljivo starost petiiule-vetdesetih let. Baje je zadnjih šestdeset let svojega življenja iioleti jagode nabiral hi užival alkohol proti kačjemu pi1ku. Pozimi je pa pri ]>eči sedel in rkihal ter se ščitil prod pljučnico. Se-stdeset let jo je uspešno odganjal ^><1 sebe, ko je pa imel praznovati svoj šestindevetde-seti rojstni ilan, se mu "je nekega lepega zimskega večera, "kihee izpridil". Skušal je kihati. pa ni mogel, najbrž zato ne, ker je bila tiste dni otvor je na v ine^tu nova trafi-Oče ne mati nista hotela prvotno| ka iin kpr g^podarji niso vedeli> pristati na zahtevo Edit, da posta- (la treJ>a v skrajnih Hlu0ajUl ne žena minnesotskega drugokož-(prim(?šatL šnoftobaku gotovo ko-ea. Sele ]>otem, ko je hči skušala H-ino ])0|>ra izvršiti samomor, sta.se roditelja] stvar ie torej ta>ka. kadar se ti odločila, da ji dasta na prosto, naj kihpe izprkH: nazaj se najrn<^ fitor, kar hoče. In .zdaj se popelje ol zamiži^ spodnja ustnica se ti Madžarka čez morje v novo domo- globoko -pobesi, skušaš sai>o po-bi bila navadna ženska.' ... se straši odločili dati roko svoje hčere črnopoltemn Američanu! Ne vino! (V z Italijo, ki jo je rabil pri reševa- bi ^ nih,"e ne cmeril, ampak gospa Shutlehantova je študirala nju spora med Turčijo in Irakom in ki je v mnogočem povzročila tudi komplikacije v Albaniji nn na Balkanu sploh, je Chamberlain pozneje vodil evropsko politiko v »tesnejšem sporazumu s francosko vlado, kar je rodilo dokaj dobrih posledic tudi na Balkanu in koristilo jadranskemu miru. Alj Ju-gosloveni bi bili krivični, ako tega ne bi ugotovili. Navzlic nepobitnim uspehom doma in na zunaj pa konservativni režim vendarle ni mogel zadovoljivo rešiti perečih angleških in svetovnih problemov. Brezposelnost se ni zmanjšala, zlasti je beda rudarjev narastla. Delovni pogoji v*Angliji so se poslabšali. Propadla je pomorska ra^orožitve-na konferenca. Iz nje je zrastlo novo oborožitveno' tekmovanje na morju. Prijateljski pakti so se razmnožili kot gobe po dežju, toda niso vsi navdahnjeni z mirovnimi idejami. Locarnski duh je zadnje čase močno obledel. Ni čuda, da ima opozicija močne argumente proti konservativnemu režimu. Izrablja jih tudi z vso vehemenco. Razne nadomestne volitve zadnjih let so pokazale, da konseirvativna stranka med množicami nazaduje. Danes se že sme reči, da ne bo mogla obdržati ogromne večine iz 1. 1924. Ali pa bo potisnjena v manjšino? To ni potrebno, Če bs znala pravilno izrabiti teh 6 tednov, ki dele kAnglijo od volitev. - modroslovje na pariški Sorbonni. Pariz pa je postal za njeno ljubezen usodepoln. zakaj tu se je Mad-žarka seznanila s črncem, ki je nanjo tako močno vplival, da mu je sklenila postati zakonska družica. Smrtna kosa. — V Ljubljani je preminula po kratki bolezni Ana Jegličeva, u-črteljica in (konservatoristka. — V Prašah je umrla Frančiška Vrhunčeva, goritilničarka in posest n iea. ADVERTISE in GLAS NARODA NA PRODAJ je farma, 129 akrov, 17 gl"V goveje živine, ,par konj, vse orodje. Cena $,5000.00. Pogoji. Sem slabega zdravja in nezmožen za delo. Stanley Murdock, Cooperstown, N. Y. (3x1—3) JŠČ£MO pevce, igralce harmonik ter umetnike na druge inštrumente. Radi bi tudi izvedeli za šaljivce, ki znajo ctleati za kratke šaljive škiee ter pevska društva in kvartete, ki pope j o narodne, pesmi. Ne pridite osebno, pač pa pišite ter pošljite vse informacije na : E. F. Hoffman, Boom 2004, 1819 Broadway, New York City. gnati skozi nos in prav po krščansko krhniti, pa se ti ne posreči. Ker ne gre skozi nos, je treba sapo previdno |>ognati skozi usta. Previdno pravim, kajti če ne, boš z ar i ga; i kot o^el. Ce se ukihec' izpnidi", ni nekaj v glavi oziroma v nosu prav. Strokovnjaško ime za to bolezen bi bilo po mojem mnenju "cumara faliens". Ce pa kdo kaj boljšega ve, naj predlaga. Ako krhniti ne moreš, ti ne treba takoj k zdravniku leteti. Ta s.vet ti dam draga čitate-1 jica. Oh, nikar se ne boj, še boš ki-hala. še! Xe boj se! Te bo že on prej alislej s (kakim hudim tobakom pokadil. Za glavobol, za kihanje, zoper prehlade, nevralgijo. lumbago, zo-bobol, grrpo in revmatizem. je jako uspeišno »dravilo, ki se mu pravi : monoaeetrcaeidester of salicylic acid. To je nekaj strašnega, kaj ne, draga čitateljica. Ni tako strašno kot- se glasi. Podomače se reče temu zdravilu aspirin. Vid iš. tako nedolžna stvarica -kot je aspirin, pa ima t&ko gromozansko ime. S tem bi bila torej razprava o kihanju zaključena. Jutri »pride na vrsto nič manj nevarna bolezen, ki je pri ženskem spolu jako razširjena in se imenuje — ljubommmost. 1 OLAS NARODA, 1. APR. Notranje - politični konflikt v Rusiji. POGLAVARKA BEOGRAJSKIH APAŠEV CM prevrata je že romala .>kozi ja Dujakoviceva, je šimič odgovo-beograj.ske zapor«* cela množita ril. da tega ne ve. Ima pa kakih raznih pustolovcev, .sleparjev, po- de*et prijateljic, ki jo vsak večer tepuho\ ju sumljivih tipov. Heo- obiščejo. Ona jim daje razna na-graj.sk a kriminalna kronika je za- vodila, čemu pa služijo, Simič ni bel* žila nebroj zločinov, pustolov- vedel povedati. Izpovedal je še, sod vodstvom drzne, preme- cele noči ni bilo domov, podnevi t.-ne in lepe Nade je policija ujela je pa navadno spala. Po tej izja-v. i,- i»rei mislili, da postelje. Dujokovieeva je pa oh-ba drznim tatvinam in vlomom v ranila mirno kri in je detektive Reogradu k »nee. Pa .so .se zmoti- vprašala, česa žele. !i Obstojala je še drujja tolpa, ki _ obiskali, je rekla Milica, ja ni mogla do živega. Novi šef \>m. kakšne prijatelje imam. Nič javii.- varnosti g. Popovie je po^ve- čndnega bi ne bilo. saj mi vsi za-til posebno pažnjo tej tolpi in Izgon Trockega iz Rusije se jo'.i«' v kmounistični .stranki je bil izvršil v ravno tako dramatičnih« Troekij, desničarski opoziciji pa okoliščinah, kakor njegov prihod!je načelo val Tiuharin. mož velikih j v Rusijo leta 1916.. ko" je sam Lu- j sposobnosti in nesporno najboljši dendorff, načelnik nemškega ge- govornik med komunističnimi ve-neralnega štaba pomagal LjeninujIjaki. Buharin zna o vsakem [»rediti Trockemu na njunem potu k metu popolnoma nepripravljen uničenju Rusije. Ena izmed zna-'govoriti po par ur. toda pri tem stanovanju, pokradene, toda da čilnosti ruskih revolucijski hoseb- so njegovi govori dovršeni tako svojim podrejenim strogo zabičal, da morajo paziti in zaslišali \>e sumljiv« evidenci |>e sadove. Pretekli t«don je prišel na prijavni urad na policiji Dragutin Simič in je prijavil n-*- vidajo. „ — Ne vemo točno, s čim se pečata in vaš gospodar Simič se nam pa elemente in jih imeti v Z(]i je|0 >umljjv. sicer bomo Ta naredba je rodila le- videli, saj zato >mo pri?" Dujakoviča je izgubila prejšnjo hladnokrvnost in je bila vedno bolj razburjena. Ni vedela, kaj bi od- ko .M 1 ieo Dujakovičevo. Pisarju govorila. Nato se je začela jeziti >e je to zdelo sumljivo in prijave m protestirati. jih ni kradla sama, ' nastih je njihova ljubezen do j«ev- več v družbi s svojimi števil- donimov. Dokler je psevdonim nu-nimi prijatelji in prijateljicami.1 <1 i 1 varstvo pred carsko ohrano. > Neka Kristina Svirčevič, ki so jo bilo to razumljivo, ko pa te opa-kmalu nato aretirali, je pripove-jSHosti ni bilo več. so pa voditelji dovala o lepi Nadi f?lko-le: 'ruskega boljševizma skrbno skri- Dn jakovieevo sem spoznala pred vali svoja prava imena, ki .so imela tremi leti. ko je osnovala razboj- neprijeten židovski zvok za rusko niško tolpo. Tolpa se je ime nova-'uho. Zinovjev-Apffelbaum. Ka-la --lepa Nada." Dujakoviceva je menjev-Steinsberg. Sverdlov-Na-bila njena poglavarka. Ženske, ki homke.s in številni drugi so skri-so bile članice te tolpe, so morale vali za svojimi ruskimi imeni svo-izvrševati vse brez ugovora, kar je nerusko pok olje nje. Celo Staje Milica ukazala. Največ smo .?e ljn, ki ni Zid, je svoje kavkaško bavile s tatvinami. Prostitucijo jme Džugašvilj zamenjal za rusko •smo gojile zgolj iz športa, kakor iz doneči priimek, potrebe. Živele smo s prijatelji. Lev Troekij sam je nastopal ne ki so bili naši zaščitniki, toda ne samo pod tem psevdonimom, mar-v toliki meri. kakor bi morali biti Več je .svoje originalno židovsko kot moški, kajti tudi njim je Mi- jni(1 Lejba Bronštajn maskiral tu-lica ali Nada. kakor smo jo splošno (]i s })rjstno ruskimi imeni Janov-imenovali, poveljevala iu bili so sfci hi Nikolaj. Samo čisti ruski njeni pokorni sluge. Družile smo Ljenin si je v poznejših časih upal se z zločincem Miloradom Kanič- na aan s svojim pravim imenom nikom, ki je prihajal k nam in Vladimir Iljič Uljanov. smo mu pomagale pri zločinih.] Kaničnik je bil tudi naš najzve-! Trockll J* Pred dvanajstimi leti stejši prijatelj, kajti ni nas izdal. ^ "em*ko *tražf> pripotoval v čeprav ga je policija večkrat uje- RTlslJ°: nedavno pa je zon^t strogo zastražen zapustil sovjetsko unijo. on "rdeči Napoleon," prijatelj in po globoki vsebini kakor po sijajni formi. Trockega ekstremna politika. ki j" bila naperjena proti kmetom, je dobila protiutež v Bu-harinu, predsedniku sveta narodnih komisarjev Rykovu in predsedniku sovjetske unije. Kalininu. Desno krilo je .zastopalo stališče zmernega komunizma napram pre-težnj večini naroda. Ta skupina je bila za zopet no uvedbo zasebne lastnine. Zlasti Buharin je zastopal kmečkemu ž i vi ju ugodno smer neustrašeno in je iskreno pomagal zadušiti ekstremno levico Trockega. T~. piral pa se je tudi nasilnim meram Stalina, zahtevajoč, da vlada skuša ustreči zahtevam kmetov in se poglobiti v njegovo psiho. Židovski voditelji kot meščansko-proletarski element in Stalin kot neruski Kavkazee niso nikoli računali z ruskim nuižikom in njegovimi potrebami. Buharin pa je vedno svari] pred nasilnimi metodami zoper kmeta, češ da bo v primeru vojne nevarnosti le kmet tisti. ki bo branil državo. Zato pa potrebuje država popolno zanpa- Ko ie Dujakoviceva zvedela, da , , i • i -i , • , . . . . . . • sodelavec Ljemna, ustvariteli rde-,n'e kmeekega l.iudstva, ki je zdaj samo! „ . , *' | , . • • če vojske m nekdaj strah in tre- >drzaVi izrazito sovražno. .so jo prijateljice izdale, je priznala vse., Zanimiva je preteklost apašinje. Nade. Kot lSletno dekle je pobegnila od doma. ker ji niso dovolili. da bi se omožila s fantom, ki ga je ljubila. To je bilo za njo usodno. Prišla je v Beograd, kjer pet vse Rusije. Njegovo delo je. Ako SQ v,.stL ki vt,do povedati, bdo opravljeno: Uničil je earizemjcla je zaVoljo izdaje Kamenjeva in carja, hotel pa je uničiti tudi j prišlo (lo preloma med Stalinom in "novo Rusijo." Njegov duh je jRuharinom. zanesljive, tedaj je pretežno uničujoč, revolucionaren i nastaja odločilna faza v komuniz- v pravem pomenu besede, strašen,^ Stalin, v katerem je (nasprotnik vsake mirne evolucije. L^u^-oKi^™« -.--o KnKiov^nvi je kmalu dobila številne prijate-!^ ! , J poosebljena sila boljse\izma in 1 Kot novemu redu nevarnega pre- i.: „„ „„,nnin„. Ije in prijateljice. Obiskovala je1, , . ,7 / | ki ima na razpolago a so strankino ° _ ... i kucuna n trre za akt politične osvete. nevarna bolezen zdravnika isTc b«»l- Novinarji so posetili dr. Kralja nice dr. Kralja še vedno zanima v Pragi in ga naposili, naj jim vso češko javnost, ki pričakuje, da pojasni zagonetno trage^:jo ruske-bo zločin pojasnjen in zločinci naj- sra zdravnika. I>r. Kralj je pri-strožje kaznovani. Dr. Cimbalov povedf>val. da sta dobila pred obe-je nastopil službo sekundarija pred dom od primarija ukaz. naj takoj dvema letoma. Imel je najboljšo po obedu asistirata operaeijL Za-kvalifikaeijo in priporočila. V to sta obed doslovno pogoltnila »n soboto preteklega tedna je umrl. tako nista mogla opaziti nič sum-a dr. Kralj je težko obolel. Nje- ljivega. Čudno se jima je zdela, govo truplo je bilo obducirano v da se operacije poprej nikdar niso prisotnosti šestih zdravnikov. Iz- vršile tik po obedu. Razmere v kazalo se je. da je podlegel dr. bolnici so bile zelo čudne. In.stru-Cimbalov zastrupljenju. Za ni- mentov za operacijo niso nikoli mivo ]>a j'-, da zdravniška komi- temeljito osnažili in celo kuhali jih sija ni povedala vsega, kar je dog- niso. O tem priča tudi primer dr. nala obdukcija. Dr. Kralj je o- Kralja. K težko bolnemu sinu so bolel istočasno s svojim tovarišem, poklicali očeta. Oče j« prispe! in kljub temu je pa opravljal službo našel sina v obupnem stanju. Prise v soboto, nedeljo in v ponede- šel je primarij in dal bolniku injek-ljek. V torek se je njegovo sta- cijo v desno roko. Ker pa isrla nje postabšalo, moral je v posteljo ni bila dobro osnažena. je nastalo in nekaj dni se je boril s smrtjo, lokalno zastrupi jen j'\ Vse torej V torek je bil zaslišan, toda izja- kaže. da se bodo mfffale oblasti zavil je. da ne jamči za to. kar bo iz- nimati za kutnogorsko bolnico, ker povedal, češ da halueinira. K«> se ni izključeno, da s.- skriva zloči-je njegovo stanje zboljšalo je od- nee med bolniškim o^objem ali ee-Iiotova] v Prago, kjer je bil po- lo med zdravniki samimi, novno zaslišan. Izjavil je. da sta čutila oba bolečine v trebuhu, še predno sta obedovala. Prejšnji dan .»ta popila mnogo črne kave in pokadila mnogo cigaret. Kavo POROKA BORISA neko privatno srednjo šolo in na-; , , 1 J slala najprej to odpotovala v Francijo. V Pa-' upravo. do mala identično z držav- pregnanstvo v zijo. kjer je mnogo mesecev živel rizu je živela tri leta. Spočetka je y asamljenosti in oddeljen od obiskovala trgovsko šolo. pozneje je j)a padla v roke pariških apa-šev ter je živela z njimi nad leto — Nikdar nisem imela opravka s policijo. To me razburja in me je presenetilo. Protestiram proti j kjer je organizirala nevarno apa-takemu postopanju. Iško tolpo, ki je »ti sprejel temveč je Semiča poz-1 val. naj prip"lje Dujakovičevo samo tia urad. nakar jo ho vpisal.j 1'radnik je še pripomnil, da lahko i pošlje k Dujakovičevi detektiva, kij bo pregledal njene dokumente.f —j-----... ---------1 ----. ( Tedaj .*»e j,. Simič ustrašil in je n- kar pa ni pomagalo. Detektivi so " - govarjal, češ. da ni treba in da bo pregledali njeno stanovanje. Naj- PRIMANJKLJAJ V BLAGAJNI pripeljal bolno Milico z vozom na prvo so preiskali sobo gospodarja. zglaš. valni urad. Simiča. kjer so našli cele zaloge po- ' - no upravo, bomoral napeti vse si- I le. da se reši Bubarina. Za tem \°~ipa stoje .sile kakor Kalinin. Ry-Tzolacija pa ni bila jih pristašev, tako uspešna, da bi onemogočila pgitatorične .zveze Trockega z za- kov, Vorošilov in Budjonnyj. sa-mipreiskušeni komunisti, možje z , - x- . r,__- .veliko popularnostio. vešči politi- Int. Nato se je vrnila v Beograd. . i; _„tr> ..]„,]., Tioslnirila1, • • i- . - , ledjem, zato se jc Maaa pasJuzna kj 0(]nOtSno pri jubljeni vojaki Dujakovičeva je začela jokati. žensk iti 8 moških. id nemarno apa- f učinkovitejšega sredstva ter dovo-| l - ma(le obstojala iz 11 |lila Trockemu, ki boluje na želode-, f svojem potu k nem raku in na hudi pljučni tu volnciii požira svoje otroke: S berkulozi. da odide na lečenje vJTrockim je ohrar.nnaia. zdaj je na inozemstvo. Kakor se zdaj kaže,! ^ Bllhapin; kdo rau bo s]eail? se vlada pri svojih računih o iz- Kalinin ali Rvkov ali Stalin je tež-gonu ni zmotila. Tfoekij še napa-;ko ^ Xa vsak j(i 1'radnik je opazil, da je bil Si- ni le kradenih ]>redmetov. Nato so pre-j France Pančur je oženjen stru- iskali še sobo Milice Dujakovič in gar v Rožni dolini star 36 let do- razburjen. Zahteval je, naj ... , . , , . . . . , . . našli po omarah m predalih po- .slej se nekaznovan. Obtožnica ca se legitimira; ker ni imel legitirna- , . . , • , . . .. . , kradene drairocenosti m druge dolzi, da si ]e lani tekom iuliia ei.]< tra je aretiral m zaslišal. Ker , , .. » . .. - „ ' r predmete v vrednosti vec sto tisoč avgusta m septembra v Ljubljani ni mogel najti proti njemu nic ^ . , . , • . ... . . , , . , . ' \ , ' SJ Dm. Dujakovičevo so takoj are- prisvojil od Saveza nietaLskih rad- konkretnega, ga je padal na odde- . .. . . . .. . •, •• .. T , , , , tirali m jo z njenima prijateljica- nika Jugoslavije (podružnica Jek za javno varnost, da bi ugoto- , •• , . T . ... , , ' . , ... . , „ ma odpeljali na policijsko direk- Ljubljana) kot društveni blagaj- vih njeerovo identiteto. Ponovie .. .. , „ . cijo. nik 13.062 Din 80 p in od Jako- da iz tujine Stalinovo vlado in ru- ;eljivo. da vodstvo Rusije sko časopisje že oznaca izgnanca ^. si?urno prehaja v r0ke kot renegata, emigratna in sovraz- ^^ naro(3a. nika sovjetov. Komaj pa je vlada odpravila s —-- Trockim. že je "jekleni mož" Stalin naperil svoje napade proti Buharinu, glavnemu uredniku počasi sinov u njegovo ,!t1 Simiča zaslišal. Med zaslišanjem je Simič izpovedal večkrat , "Pravde" in predsedniku koniuni- protislovno in je bil zelo razburjen. Tudi " i mogel pojasniti, zakaj je prišel prijavit Milico Dujakovičevo. i Dujakovičevo so zaslišali. Spo- ba Pogačarja v shrambo izročenih'Rtične mternacijonale. V javnost četka je vse tajila in trdila, da je 100 Din. nedolžna lin žrtev obrekovalcev. netn zboru Ko so pa zaslišali tudi njeni pri- Pančur ie bil na obč- 80 ze i Je Proclira,e 25. februarja lani iz-;"las-iu med Stahnom jateljiei in sta ti dve izpovedali | obremenilno o delu in življenju le-Ko je izprevidel, da se je ujel. pe ^lilice. ki se ji imenovala tudi je priznal, da je prijavil Dujako-("Nada", je tudi Dujakovičeva v čevo. k*r se mu zdi zelo .sumljiva, priznala. Takoj je priznala, da so Ko so ga vprašali, s čim .-e ukvar- stvari, ki so jih našli v njenem cenejša brzojavna izplačila PBISTO JBINA ZA CABLE LETTER ZNAŠA S h DAJ SAMO Znižanje stroškov za brzojavna denarna nakazila v Jugoslavijo in Italijo je primerno ravno sedaj ko mislite svojim v domovini poslati pisanko. Za najboljšo postrežbo obrnite se na — Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York City je prodirale vesti o ne>o-in Buliari- voljen za blagajnika. Spočetka je;nom' sedaJ je ^ividno Prgl° Smrt ug-ledneg-a duhovnika. V Kazljah pri Tomaju je umrl Moils. A:.ton Kjuder, stric Albina K j ud ra. župnika v Tomaju. Kjuder je služboval dolgo vrsto let v Barkovljah ]>ri Trstu kot žnpnik. V Kazljah.je živel v po- vodil blagajno Vinko Vrankar, tajnik oblastnega odbora, da se je obdolženec upeljal. Od 1. aprila dalje pa je vodil blagajno Fran-J ^ ce Pančur sam. Ko je predložil ^ mesečne račune kontrolnim odbor- j ^ nikom, se je izkazal primanjkljaj. V Obdolženec je trdil, da mu je nek- S do ukradel denar, odnosno da je ^ nastal primanikljaj zato, ker on s svojo izobrazbo ni bil kos blagajni- S aki zlužbi in da tudi ni bil nikoli ^ poučen o pravem denarnem sta-nju v blagajni Tudi pred porotniki Pančur odločno taji vsako krivdo. In tudi do konklikta. Vodja leve opozici-j koju; dočakal je 77. leto. Poroki bosta prav za prav dve. je kuhal dr. Cimbalov sam. Zato Prva. po rimskn-katoli.škem obred-dr. Kralj ne izključuje možnosti, uiku bo v Rimu. in kakor zatrju-da .so bile boleeiuc pošlega ko- jejo avtentične informacije, bo feina "m nikot ina. j posvetil to zvezo sam papež. Po t-a t- i ■ - • lil-- predpisih pravoslavne cerkve pa se Dr. Kralj si je po prvih boleei- ... 1 , ..... , . . . bo vršila poroka šele v Sofiji, kier nah opomogel in sele ecz tri dni . . , „ . t bodo ob tej priložnosti velike na- šo nastopile tako težke posledice ... , . , rodne slavnosti. zastrupljenja, da je moral v po-, . ,. Dejstvo, da to poroča dobro po- ?-te!jo. I o je bila nova zagonetka.« ... T . , . , . i-i učen fašistični list. pomeni, da je In tu je neki kutnoiror.ski zdrav- 1 .,..'.. . . , . ,. zadeva toliko kakor i>erfektna. T ci- nik izjavil, da je i»il dr. Kralj j»o- . ... . . k-ice, ki mi se prijavljale s strani novno zastrupljen m sicer z atro- J , . , obeli cerkva, se zdi, da bodo rese- pinom. Ni izključeno, tla je .-eeel . . ne komiiromusnitn potom .z dvema zločinec po prvem neuspehu znova . . , „ ... 4 poročnima obredoma. To je po- lio .-.trupu ;n skušal zastrupiti tu- , ,. , ' . , . , ,. trebno zategarlelj. k«-r zahteva bol- (li njega. Prebivalstvo Kut ne cro- , ' , . . , , »arska ustava, da mf>ra biti bolgar-re je jirejjru-ano. da gre res za , . , ' ,. ,, . . . , ski kralj j>ravaslavne vere m torej zločin. Dolžnost oblasti je. izšle- ' ., ..... ...... . . . . . jiorocen rjo njenih j>re{lt)isih. lta- diti zločinca m ga izročiti roki . , .. , , .... janska vladarska hisa je baje tudi t>ravice. To bo pa zelo težko, kaj- . . . .. . . i pristala na to. da bodo otroci iz ti zloeinec ni zajmstu za s» hoj no-i . zakona med Borisom m (»lovanno benih sledov. ', .. . . .. , j krščeni jjo predpisih [>ra vos lavne Nihče ne ve, kdo je imel interes cerkve. Za te uslužnosti basta na-ne umoru dveh zdravnikov. Ne- grajena Vatikan iu Kvirinal vsak kateri mislijo, da tiči za tem kon-'po svoje: z Vatikanom bo sklenila kutVnčni boj. Dr. Oimbalofc je bolgarska vlada j.rimeren konkor-bij namreč med prebivalstvom t..- dat. z italijansko vlado pa bo jhmI-ko priljubljen, da je bila njegov:;'pisana prijateljska pogodba. klijentela od dne do dne večja.' - Dr. Kralj je imel pač nekakšne Vtnor in smnomor po o-vabil Kococa in nekaj njegovih častnikov, da bodo sedeli za mizo. Pustili jih bomo videti, da ni najti vse krasote Argentine v mestih. Oči (-haquite so plesale od radosti, ko je zrla na krojaško krasoto (Jaischa. — Jaz nisem vedela, da bi mogel kak gaucho izgledati tako kraKen! — mu je rekla, s poljubom. — Kakšen par sva, ti in jaz! Hand it ski glavar je slišal šumenje gostov s vefcopnic v dvorani spodaj. S Chaquito ob roki je od-hitel naprej, da jKizdravi goste. Trgovci, njih družine, bogati posetntki, ki so prišli, da poiščejo o-zdravljenje pri svetišču in čahtnik usurpatorja. vsi so pripomogli I; sijaju družbe. Namišljena veselost njegovega jetnika, Kocosa in ifrupih nosilcev uniform, j«* veselila bandita. Še bolj razveseljiva pa \>- bila nenadna izpreme-mba v obnašanju meščanov, ki so bili naenkrat prosti teerorističnih metod liuiza. Pero je iIo^jh*! s padrom, ki je napravil pač najboljše iz t^ga prisiljenega obiska, Isti smehljaj je bil na obrazu starega moža. Nobenega strahu ni bilo, nobene zlobnosti in v srcu le pokojnost. — Vi ioe%počastite sveti gosjiotl. — je rekel Gaucho padru, manj vihamo kot drugim gostom. — .hitri bom mogoče govoril resno z vami! Današnji večer pa je za veselje! Za proMost od onega |>sa Kocosa ter njegovega gospodarja Kuiza! Njegov«* besede so padle ostro na ušesa generala, ki je ravno v i'l'-m trenutku stopil naprej, da ga pozdravi. Zardel v obraz, je stopi! navij ter izzval s tem svojega zavojevalca. — No, no! — je zaklical CJauelio, — vi ste slišali le par milih ugodnosti! — je zakričal G audio ter vrgel svoji roki krog oblečene postave uniformiranega častnika. Objel ga je iskreno, a njegova roka je skrivaj posegla za široko zunanjo obleko ter potegnila nabasan revolver izza pasa. Gaucho .se je zasmejal, udaril častnika na ramo ter vzkliknil: — Ali, mi smo postali taiko dobri prijatelji, tla ste prišli oboroženi, tla me branite proti novim sovražnikom! Pravo. genera>l! Midva ne bova nikdar .pozabila t<' srečne noči. general! lianditski glavar je ignoriral mrk pozdrav ter se obrnil proti svojim drugim gostom. — Moji vedeli ljudje uživajo njih veselico po celem mestu, danes zvečer. Mi, izbrani, pa bomo našli neobičajno zabavo tukaj, dane* zvečer. Najprvo pijmo zdravico veselja, pred no sedemo! Služabniki so podali zbranim gostom visoke čaše ali ikelihe. Ban-ilitski voditelj je satn dvignil svojo čašo. — Zdraviva Gaucha ! — je zaklical. — Včerajšnji dan je bil tlanes, a je izginil Nikdar ne bo jut,r--nji dan. dokler ni danes. Vsled tega pijte na veselje današnjega dneva! Pozabimo preteklost — in bodočnost! Dosegli so velike mize, pokrite s sadeži vsake viwte. Gaucho se je ozrl naokrog za Ghaqruito, a zaman. Neznano njemu je sledila priprosto oblečeni Deklici svetišča, k» je zakasnelo dospela, zavarovana od Sancheza. — Nikda- ne bo sedela poleg mojega Gaueha! — je mrmrala C'haquita strupeno. Sedaj pa se je približala nežni deklici, smehljajoča se, ko se je priklonila s hlinjeno prijaznostjo. — V tej sobi. — je predlagala, — Vam lahko pomagam z vato težko suknjo. Ali mi hočete dovoliti? Stari Saazhez je pomežknil mladi deklici ter bi rad posegel wilts. Vaška deklica pa je že sledila drugi skozi bližnja vrata. Kakorhitro notri, je nastopila Chaquita hitro ter z naglimi, jeznimi besedami. Ona druga pa se je ozrla vanjo s svojimi globokimi očmi, ki so bile eelo pre^nečene v njih mirnem izrazu. —■ Vi boste zaprta tukaj, dokler ne bo sla vnos t končana! Vi mi - borite nikdar ukradli Gaucha, ki je najlepši mož na svetu! Sedaj jte. Če znate delati čudeže s tem ključem! finta je smuknila -kozi vrata na hodnik ter zaklenila vra-naj. Sanchez je posegel vmes sedaj, a ona se mu je nasmeh-i la koketno. Potegnila je prstan s svoje roke. — istega, katerega j' je dal njen ljubimec par minut poprej. — Vzemi to, dragi, stari Sanchez! Ti veš, da ljubi Gaucho svojo malo i liaquito in ta čudna ženska s svojimi smešnimi očmi bi ga rada začarala. Straži jo zame, ubogo dete, majhne vasi! Sanchez m- je obotavljal. Deklica ga j<- hitro zapustila ter zbe-zala no dolge in koridorju in stopnjicah v nižje nadstropje, smehljajoča se in zadovoljna s svojim lastnim delom. — Sanchez mi je ravnokar povedal, da ne bo prišla danes zve-ter ona krasna ženska iz svetišča. Jaz pa sem tukaj! Ali si srečen? — je vprašala. * — Zares. t];j> _ j,» odvrnila bandit, z duševeno reservacijo. Ljubosumnost deklice ga je jezila, ker bi rad še enkrat zrl na oni redk in krasni obraz. Godbeniki so uglaševali svoje inštrumente. Vesele balade pla rjav in gora so podžgale kri band i takega glavarja, ko je omahnil rnaaj v Hvoj stol na -redi največje mize. Par čevljev proč od njega ;.<■ bil nezadovoljni Kocoso. dočmi je na daljši strani sedel I/upo. Ta « va sta izmenjavala sempatam značilne poglede. — ('as za pravico je prrtel se»laj! — je zakričal Gaucho. ko je iiitil, očečkane strani. — Vi i>oznate te vaše »postave ipadre! — je zakričal bandit staremu* možu, ki je sedel ob njegovi strani. — Sedaj je primerno, da s»te sodnik za vsakega njih! Padre je zopet protestiral, a nekako "ducat bednih ljudi je sto-pilo naprej, ko so se odzvali migljaju ječarjeve roke. — Kdo so ti? — je vprašal Gaucho. — To so berači, — vrženi v ječo radi revščine, na povelje ge-neraia Kocosa. Banditski glavar se je namuznil umazanim obrazom ljudi, ki «-«* stali pred njim. . >gb Oh »1 « Pflje prihodu^ To rekši, je Filip snej s svojega prsta dragoceni prstan in ga izročil duhovniku. Ruv Lopez se je znova globoko priklonil pred kraljem in z zam-račenira obličjem je zapustil kraljev kabinet, da izvrši dani mu ukaz. Neposredno za njim se je oddaljil tudi grof Ossuns 4'Torej, gospodje." se je po njiju odhodu obrnil Filip k navzoč-nim dvorjanom, "upam, da ste zdaj zadovoljni, ko vidite, kako znamo varovati Vaše svoboščine in pravice. Zato pričakujemo od Vaš" udanosti, da strpite tako dolgo v tej dvorni, dokler nam Cal-varez ne prinese zarotnikove glave." V glasu njegovih besed je rahlo zvenel komaj zaznaven posmeh, ko je z bežnim jjogledom preletel obraze svojih dvorjanov. Toda nihče med njimi ni imel toliko poguma, da bi mu odgovoril, četudi le s primernim izrazom obličja. Filip se je spet pogreznil v svoj naslonjač in na njegov migljaj je pristopil grof iz Biscave, da v šahovski igri nadomesti odišlega dvornega kaplana. S pogledi, uprtimi v tla. in z zamračenimi čeli sn stali tu spanj olsk i grandi, ugodivši samo s skranjim notranjim od porom izraženi želji svojega gospodarja. IT. V nizki, polmračni ječi. ki ji je vsa oprema bila le gmbo zbita miza in stol, se je zamišljen sprehajal na smrt obsojeni medinsko-sidon-ski vojvoda Guzman de Calatrava. Slaboten svetlobni žarek je prodiral skozi majhno zamreženo okence in obs veti je val del z opeko tlakovanih tal in preprosto leseno razpelo na steni, edini okras v tem mračnem in tesnem prostoru. Zdajpazdaj je od zunaj odmel bobneči korak straže, vmes pa po katera nobata beseda iz sicer nerazumljivega glasnega govorjenja krvnikovih pomagačev, ki so j>riš-li na poziv svojega mojstra Ferdinanda Calvareza in zdaj nestrpno čakali na svoje delo. Njih robati glasovi so neprijetno udarjali na jetnikovo uho in ga motili v njegovem globokem premišljevanju. V tem je zarožljal ključ v ključavnici in v ječo je vstopil don Ruy Lopez, za katerim je stari ječar takoj spet skrbno zaprj vrata. Molče in samo z globokim, resnim ]K>gledom sta se pozdravila oba moža. Videlo se je, kakor bi se obe njuju duši sporazumeli v tem enem edinem trenutku. Z jasnega in odločnega vojvo-dovega obličja je mladi duhovnik razbral odsev globokega duševnega miru, ki ga nudi človeku le zavest njegiove popolne nedolžnosti. Prav tako pa tudi Guzmanu ni ušel izraz iskrenega sočutja, ki ga je tako vidno očitovalo Lopezovo o-bličje in obenem tudi prisiljenost k vlogi, določeni 11111 po kralju. Don Lopez je vojvodi pokazal kraljev prstan in ga z nekoliko jedrnatimi besedami obvesti] o svojem poslanstvu. Jetnik se mu je vljudno priklonil, nakar je skoraj brezbrižno pripovedoval: "Glejte, kakšno čudno snidenje! Ali se še spominjate, don Lopez, na tisto znamenito šahovsko partijo, ki sva jo v Escorialu igrala pred kraljem ? Takrat je Filip položil roko na mojo ramo in z bla-gonaklonjenim nasmehom opazoval najino igro. In zdaj — kakšna spremeba! Ah. ni kar tjaven-dan dejal nekdaj Cervantes: Vse naše življenje je prav za prav navadna šahovska partija. Ljudje sličijo po svojem stanu večalimanj šahovskim likom na šahovnici, ki jih premika tam gori tisti veliki igralec, na čigar mig zaključuje smrt s potezo in bončnim šahma-tom vso zivljensko igro." "Resnično, prav pravite, gospod vojvoda. Toda v tem, za Vas takt) resnem trenutku je po mojem mnenju — bolj potrebno, baviti se s stvarmi, ki neposredno zadevajo blagor in rešitev Vaše duše." Toda don Guzman, kakor da je preslišal ta opomin, je zamišljen nadaljeval: "Tudi jaz sem se že veselil marsikatere zmage v plemeniti šahovski igri in še zJaj se s prav istim veseljem spominjam nanjo. Čujte torej, na kaj sem se pravkar domislil! Ostajata mi še skoraj dve uri, preden odidem iz te solzne doline. Mislim, da bi jih bolje ne mog^i porabiti, nego če skupaj zaigrava partijo šaha. v katerem ste vedno nepremagljiv mojster. No. kaj pravite k temu?" Mladi škof se je svareče ozrl nanj. "Don," je vzkliknil prestrašen, "menda vendar spoznavate tudi Vi, da je za Vas mnogo važnejše, odvrniti niLsli od posvetnih stvari in jih na vrniti k svojemu Stvarniku, da vam bo milostljiv sodnik." "Pomirite se, dragi škof." je odvrnil vojvoda, "vedite pa. da umiram lahko in mirno, kor mi je vest čista in se zavedam svoje popolne nedolžnosti. Razen tega je to moja zadnja prošnja k dragemu prijatelju in prepričan sem, da mi njene ugoditve ne bo odklonil." "Naj se zgodi torej po Vaši volji!" je z globokim vzdihom odgovoril duhovnik. "Prosil bom vse-usmiljenega Boga za Vas. da Vam odpusti to nedolžno slabost. Pozabljate pa, da tukaj nimava ne šahovnice ne likov." Obsojenec se je lahno nasmehn:l. "Temu se da lahko pomagati. Častnik jetniške straže nama bo vse to na Vašo prošnjo radevolje preskrbel." Ruy Lopez ni več ugovarjal. Pristopil je k vratom in s prstom potrkal nanje, nakar je jetničar takoj vstopil v ječo. &kof mu je sporočil zadnjo obsojenčevo ždjo. nato se je pa starec globoko priklonil in odšel. Za nekaj trenutkov se je vrnil z zahtevanimi stvarmi. "No." si je v duhu tolažil dobri duhovnik svojo vest. "če more trdi in neuklonljivi Filip pričakovati pri šahovski igri vest o smrti tega res plemenitega plemiča, ne u-vidiraf, zakaj bi si ta ne mogel zadnje trenutke skrajšati s to plemenito igro ?!" In položil je šahovnic« na preprosto jetniško mizo ter s svojim soigralcem po njegovem zgledu začel razstavljati šahovske like na šahovnici. Grof Ossuna je neposredno po škofovem odhodu zapustil kraljevo palačo. "Pogreznjen v nevesele misli je ubrai pot naravniost k jet-nišnici, kjer je prijatelj pričakoval zadnji svoj trenutek. Rad bi mu bil pomagal, toda neutesljivi kraljev srd proti domnevnemu izdajalcu in nestrpnost, s kakršno je le-ta pričakoval vest o njegovi smrti, niso, žal, nudili niti najmanjšega upanja za rešitev dona Guzmana. Kljub vsemu pa je kar hrepenel, da še zadnjikrat vidi svojega prijatelja in ga v bridkih njegovih trenutkih vsaj nekoliko potolaži. Vprav je zavil v ozko, samotno ulico in sj>ešil po njej z glavo k zemlji sklonjeno, da sploh ničesar ni opazil okoli sebe, lao ga je dohitel v kratek plašč zagrnjen mož. ki mu je sledil že od izhoda iz kraljeve palače in se pri tem previdno stalno oziral na vse strani. Kar začuti grof, da se je nekdo narahlo dotaknil njegovega ramena. Naglo se je ozrl in zapazil za seboj postarnega moža, ki je snel klobuk z glave in se pred njim globoko priklonil. "Kaj je? Kaj želite?" je vzkliknil grof ves osupel in nehote segel v žep, da da miloščino dozdevnemu beraču. "Oh, ne, plemeniti gospod," se je branil otovorjeni, ki je zapazil njegovo kretnjo, "ni mi nikakor do tega, da bi Vas na ta način nadlegoval. \* "Kaj potem prav za prav želite?" Tajinstveni mož se je ozrl o-prezrao okoli sebe, nakar je dejal s pridušenim glasom: "Maščevanje!" (Dalje priho&cgiS.) HtNJtY MILLER, »AIK £»■ C. ki je spremljal kapitana Georga H. AVilkinsa na njegovi ekspe-diciji proti Južnemu tečaju. Eeilson je sedaj v vladni službi kot irršjH-ktor aeroplanov. 0 STAROSTI ZEMLJE Iretanja paroiko* •< Snipping 3. aprila: America. Cherbourg, Bremen 4. aprila: Dresden. Cherbourg. Bremen 5. aprila: Paris. Havre. (Izlet) Olympic. Cherbourg 6. aprila: Albert Ballln Hamburg. Cherbourg Conte Biancamono, Napoll. Genova 10. aprila: Mauritania, Cherbourg Leviathan, Cherbourg t'., aprila: Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen 12. aprila: New Amsterdam, Boulogne Sur Mer, Rotterdam Homeric, Cherbourg Roma. Napoti. Genova ^ 13. aprila: Slinnewaska. Cherbourg St. Louis. Hamburg. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Bremen 15. aprila: Reliance Cherbourg. Hamburg Berlin. Cherbourg. Bremen 17. aprila: Aqultajjla, Cherbourg Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen President Roosevelt. „ Cherbourg, j Bremen 19. aprila: Veendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam lie de France. Havre Majestic. Cherbourg Lapland, Cherbourg. Antwerpen 20. aprila : New York. Cherbourg. Hamburg Conte Grande. Napoll Genova 23 aprila: Columbus. Cherbourg. Bremen 24. aprila: Berengaria.. Cherbourg George Washington. Cherbourg. Bremen 25. aprila: Stuttgart. Boulogne Sur Mer. Bremen 26. aprila: Statendam. Boulogne, Sur Mer. Rotterdam. (Prvič). NaS izlet. Paris. Havre Olympic. Cherbourg Pennland. Cherbourg Antwerpen Augustus. Napoll. Genova 27. aprila: Reutschland. Cherbourg^ Hamburg Minnftonka. Cherbourg 30. aprila: America. Cherbourg. Bremen 1. mala: Mauretanla, Cherbourg 2. mala: Dresden. Cherbourg. Bremen 3. maja: France. Havre Vufcania. Trst Homeric. Cherbourg Ryndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam g DNI PREKO OCEANA Prof. Robert Milikan, nosilec Xoblove nagrade za svoja razlska-vanja o elektronih, je gotovo eden največjih fizikov našega časa in avtoriteta, ki nam da lahko najpo-zitivnejši odgovor o »starosti in bodočnosti naše zemlje. Pred kratkim so ga intervju vali o teli dveh problemih. Povedal je to-le: Proučevanje radioaktivnosti je privedlo moderne geologe do spoznanja, da je naša premičnica stara vsaj tisoč milijonov let. Dokaz za to se nahaja v skladih, ki vsebujejo radij. Radij oddaja svoje znan«1 žarke za določeno razdobje in ti žarki, ta emanacija se spreminja delno v svinec z drugačno atomsko težo nego običajni svinec. Takšen svinec so našli v u-ranitu, neki radioaktivni rudnini. Iz njegove množine so izračunali približno starost naše zemlje in približno dolgost njene bodočnosti. V obeh slučajih po eno milijardo let. Strah pred bodočnostjo je še za velikansko število trsočletij neupravičen. t"m bolj ker bo stopilo na mesto sedanjega solnea. če i»i to ugasnilo, drngo solnce, u fvar-jeno iz njegovih elektronskih izžarevanj. Takšnega nadomestnega solnea nam pa vsaj za milijardo let niti ni treba. Tudi če bi energija našega solnea opešala, je bo v tem času še vedno toliko, da ie nam ne bo zmanjkalo za potrebe vsakdanjega življenja. Se dolgo nismo začeli uporabljati vseh možnosti in celo naj izdatnejših možnosti izkoriščanja solnčne energije, čije množine si ne moremo z običajnimi možgani niti predstavljati. Človeštvo bo imelo v eni milijardi let dovolj časa. da si izmisli nove možnosti izkoriščevanja solnčne energij'1. Prof. Milikan govori celo o možnosti, da se nau-j nJem Te dni smo poročali, da je baš prof. MilJikan v družbi z dr. Cameronom odkril tri vr- Najkrajša In najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: Paris 5. aprila; 26. aprila. Ile de France 19. apr.; 10. maja France 3. maja; 24. maja. 'Ob Polnoči.I Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnosti — Pijača in slavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. Vprafiajte kateregakoli pooblaščenega agenta ali FRENCH LINF 19 STATE STREET NEW YORK. N. Y. prestano razkrajajo, se v vesolj-nosti isto tako neprestano toki e-nergije, tkzv. žarki, sestavljajo v atome. Ti žarki valovijo neprestano na zemljo od vseh strani, njih gorostasno, pre.silno množino, ki bi se dala izkoriščati v vse mogoče namene, pa so začeli preiskovati in dojemati prav v zad- čl v milijardi let živeti vsaj mili-jonkrat pametnejše (in sicer v vseh ozirih) nego do danes. O -romne energije na katera misli prof. Millikan v prvi vrsti, potekajo iz razpada atomov. Znano je, da se sproščajo ob tem razpadu energije, o čijih količinah pa imajo ljudje le meglene pojme. Vzemimo za primer tono premoga. Ta ste kozmičnih žarkov različne valovne dolžine. Eni med njimi so tako silni, da prebijejo 6 m debelo svinčeno ploščo. Za primer naj navedemo, da zadrži že ;"> do 7 cm debela svinčena ploča doslej kot najmočnejše znane žarke gama. Millikanovi kozmični žarki so e-jnergetični vir bližnje bodočnosti, količina je potrebna najhitrejšemu(kajti če se je posrečilo loviti jih vlaku za eno uro vožnje. Če bi in preizkušati v malem v labora-pa mogli razkrojiti atome te tone!toriju, tedaj je samo vprašanje ča-goriva. bi si lahko usužnjili toliko .Sa njih izkoriščanje na debelo, energije, da bi lahko zadostovala za eno celo stoletje in za eno celo Veliko Britansko kot kurilna, raz-svetljevalna in električno pogonska sila. V tem tiči zajec. Največji učenjaki pa pravijo, da bi se dali razkrojiti le atomi tistih kemičnih prvin, čijih teža (atomska) je višja od 100. Toda 99 odst. zemeljske materije sestoji iz atomov manjše teže. Velika večina zemeljskih elementov je že v stanju neke stabilnosti in ne more oddajati!te. Da te dolgove pokrije, hoče pro-nobene energije te vrste. Vendar dati del svoijh nepremičnin in to CELO MESTO ZAKARTAL V angleški grofiji Buckinham-shire blizu Oxforda leži srednjeveško mestece West Wycombe, ki šteje pičlo 4000 duš in je polagoma eelo prešlo v last ene družine — Daschwood. Gospodarski pogoji mesta so slabi in ljudje se zelo izseljujejo. V zadnjem času je sedanji poglavar družine Dasch-wood — John Dashwood v londonskih igralnicah zaigral visoke vso- bo to vprašanje dokončno rešila šele bodočnost. In že se nam pojavlja nov, nič manj uspešen način pridobivanja energije. Med tem ko se atomi pod neki-mi pogoji v notranjosti zvezd ne- ravno mesto "West Wycombe. Javna dražba je že razpisana. Zanimivo je, da ima mestece še iz 17. stoletja razne svoboščine in pred-pravice, med temi tudi davčne prostost. 4. maja: Belgenland Cherbourg. Antwerpen Minnekahda. Boulogne Sur Mer Hamburg, Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg 8. maia: Auitanla. Cherbourg President Harding. Cherbourg. Br®- 9. maja: Muenchen. Boulogne Sur Mer. Bremen Berlin. Cherbourg. Bremen 10. maja: Ile de France, Havre. (Glavni pomladanski izlet.) Rotterdam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Majestic. Cherbourg Arabic. Cherbourg Antw^rr^n Karlsruhe. Boulogne Sur Mer. Bremen Republic. Cherbourg. Bremen 11. maja: Minnewaska. Cherbourg Albert. Ballin. Cherbourg. Hamburg Conte Biancamano. Napoll. Genova 13. mala: Reliance, Cherbourg. Hamburg 15. maja: Paris, Havre Berengaria, Cherbourg President Roosevelt, Cherbourg. Bremen 17. mala: New Amsterdam. Boulogne Sur Mtrr. Rotterdam Olympic. Cherbourg l~apland. Cherbourg, Antwerpen Minnesota. Boulogne Sur Mer Columbus, Cherbourg. Bremen Roma. Napoli, Genova 18. maja: St. Louis. Cherbourg, Hamburg 22. maja: Presidente Wlson. Trst (Izlet) Mauretanla. Cherbourg George Washington, Cherbourg, Bremen 23. mala: Stuttgart, Boulogne Sur Mer, Bremen 24. maja: Franae. Havre Veendam. Boulogne Bur Mer, Rotterdam Homeric. Cherbourg Pennland. Cherbourg. Antwerpen 25. maia: Minnetonka. Cherbourg New York, Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cherbourg Conte Grande. Napoil. Genova 29. mala: Aquitania. Cherbourg America. Cherbourg. Bremen 30. mala: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Dresden. Cherbourg, Bremen 31. mala: Ile de France. Havre Clzlett Statendam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Augustus. Napoll. Genova. 26. junija: Paris. Havre (IZLET) M. julija: " De de France. Havre (IZLET) Kako se potuje v stari kraj m nazai v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ? ita> ri kraj, Je potrebno, da Je poučen • potnih listih, prtljagi In drnglb ■tvareh. Vsled naSe dolgoletne 1» tužnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila ln priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparLlie. Tudi nedržavljanl cam ore J o potovati r atari kraj, toda preskrbeti d morajo dovoljenje all permit is WashLngtona, bodisi za eno leto ali 8 mesecev Ln Be mora delati prošnjo ▼saj en mesec pred od potovanjem Id to naravnost v Washington, D. Ol, na generalnega naselnlškega komi-•arja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SI. Julija 1026 se nikomur več ne poSIJe permit po poŠti, ampak ga mora Iti iskat vsak prosilec oeeb-no, bodisi v najbližji naselni£kl n-rad aU pa ga dobi ▼ New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na trojo lastna odgovornost. KAKO DOBITI SVOJC* IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija Je ▼ veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave aamorejo ame-rlSkl državljani dobiti tvoje Žen« ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svojo mote a katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene. Izven kvota. Jugoslovanska kvota znaša Se v»-dno 671 priseljencev letna Do polovice te kvote so upravičeni sta-riši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, H bo se pa 1. junija 1928. leta poročili ln po> ljedelei, oziroma Seoe ln nepor»> Ceni otroci Izpod 2L leta onih oa-državljanov, ki so bili postavna prtpuSčenl v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti Imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, neča* kfnj Itd., kl spadajo v kvoto brca vsake prednosti v Isti, pa se a« sprejema nlkaklh prošenj aa assa-rlkanaks vise J«. STATE BANK ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODANAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI, /