Multivo Io npimntttvo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
X arednütvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon it 113.
Raročnina listo:
Celo teto		12 K
Pol leta		6 K
Četrt leta		3 K
Mesečno		1 K
Posamezne številke 10	v.
Zunaj Avstrije celo leto	17 K.
tnserati ali oznanila	
se raćunijo s 15 vin. od čredne	
pctitvrste; pri večkratnih	ota* *-
oilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 85.	Maribor, dne 21. julija 1911.	Letnik III.
Liberalci zopet razdirajo.
V	vrstah jugoslovanske državnozborske delegacije so se odigrali v zadnjih dneh vele|važni dogodki. Hrvaško-slovenski zajednici se je pridružil Primorski narodni klub in obe parlamentarni skupini ste. se strnile v enotni Hrvaško-slovenski klubi, ki Šteje zdaj 29 51ano(v. Vsakega pravega Jugoslovana mora ta korak samo veseliti. Živimo v dobi, ko se stranke Ivseh nabodov združujejo v narodne klube in zveze. Prepričanje je splošno, da le po številu močni klubi lahko kaj dosežejo in lahko igrajo kako vlogo v zbornici, ki šteje čez pol tisoča članov. Ravno tako stoji pribito, da se v narodnih vprašanjih da le potem vs-pešmo delati, Če so združene vse moči v eno silo. To upoštevajo že od nekdaj Poljaki, tako mislijo Cefti, ki so ustvarili enoten klub in tega prepričanja so tudi nacionalni Nemci in Rusini. Povsod vihamo raialira-nje. Pozabljeni so domači boji in prepiri in strankarji-nasprotniki si podajo roke za skupno delo. To prepričanje, ki je pri drugih narodih že nekako samoob-sebi umevno, sä je priborilo tla tudi pri nas Jugoslovanih. Vsak resen in dalekoviden jugoslovanski politik mora priti do spoznanja, da je najtesnejša kooperacija naših zastopnikov nujno potrebna, da bi morala biti parlamentarna moč naše državnozborske delegacije res prava rezultanta vseh naših moči. Po številu nas je že itak malo. Sicer se je vpliv Jugoslovanov v zadnjih letih krepko dvignil in prepričanje, da je bodočnost države na jugu, se vedno bolj vdo-mačuje, t oda če je naše parlamentarno zastopstvo razcepljeno v stranke in strančice, potem zakrivimo sami najbolj, Če se naš ugled in naš vpliv — še bolj p e dvigne.
Iz upoštevanja teh razlogoiv se je rodil Hrvaško-slovenski klub in mi ga samo prisrčno pozdravljamo ter želimo temu novemu oznanjevalcu hrvaško-slovenske vzajemnosti mnogo vspehov. Cilji in nameni njegovi so lepi, pot do njih bo pa mnogokrat trnjeva in treba bo celih mož, če jih hočemo ‘doseči..
V	teh velepomembnih dneh, ko bi morala biti vsa treznomisleča jugoslovanska javnost vesela lepega napredka na Dunaju, pa začnejo besneti in sikajti žveplo naši liberalci. Pesem, ki so jo zdaj navili naši liberalci, je tako stara, kakor liberalna stranka. Kadar pridejo v naši politiki trenutki, k'o bi bilo treba pozabiti na malenkosti in premotrivati razmere iz
višjega vidika, kakor je domači zvonik, pa zgube liberalci ravnotežje in postanejo ogabni sejalci prepirov in razdora. Nova zbornica stoji pred velevažnimi volitvami v odseke. Le klubi, ki imajo večje Število članov, dobe v odsekih primerno zastopstvo. Splošno znano pa je, da se ravno v odsekih’ vrši najvažnejše delo in da je najvecjegat pomena, če pridejo v nje naši poslanci v zadostnem Številu. Kajti, zakonski nar Črti se delajo v odsekih in v zbornici je potem le težko doseči spremembo kake točke, za katero je bila v odseku večina). Nujno potrebno je za to, da imajo Jugoslovani močan klub, ker le potem se jih bo primerno upoštevalo. Sei bolj kot te volitve pa pride v poštev bodoči politični razvoj. Gautsch Še sam ne ve kaj in kako in odločilna pogajanja se Še niso pričela. Toda samo, če bodo tvorili Jugoslovani krepko in odločno parlamentarno skupino, bodo lahko zadostno in odločilno vplivali na politični položajj. Povsem naraven in logičen mora biti zato za vsakega korak, ki so ga napravili primorski poslanci, ki so se pridružili Hrvaško-slovenski zajejdnici. Vsako kunktatorstvo in odlašanje bi bilo samo Škodovalo in otežkočilo razmerje. Njihov možat in odločen sklep, utemeljen v davnih razmerah, zasluži samo popolno odobravanje vsakega, M smatra politično delovanje za resno dolžnost, ne pa za kratkočasen šport. Ne pa tako naši liberalci. Njihova strankarska strast jih je že tako prežela, da niso več zmožni resnega premisleka. Kar kor divji mečejo s psovkami okoli sebe in dr. Rybar in Gregorin sta jim že narodna izdajalca. Ker se pa sedmerim Dalmatincem radi njihovih separatističnih teženj še ni zdel primeren Čas za skupni jugoslovanski klub, ker dr. Ravnihar Še ni smatraj za umestno, da bi se pridružil Hrvialško-slovlenski zajednici, zato bi morali ostati osamljeni in brezpomembni tudi primorski poslanci. In ker tega niso hoteli, zato so sedaj izdajalci, največji škodljivci Jugoslovanov, in kakor se glasi Še več takih Častnih naslovov iz liberalnega slovarja. Kdor naj to razume, mora biti liberalec.
Pa naj bo! Navajeni smo že na brezmiselno in brezciljno liberalno politiko, ki je velika samo v psovanju in obrekovanju zato naš tudi ta najnovejša razdiralna kampanija nič ne vznemirja. Ljudstvo, ki je že po večini temeljito obračunalo z liberalnimi po-litikastri, si bo zapomnilo to sramotno gonjo za, bodočnost in prišel bo dan plačila.
Hrvaška trgovina.
Bistvo hrvaške trgovine je mala trgovina; kriteriji male trgovine se namreč nahajajo v vseh tistih redkih slučajih, kjer bi celotni obseg upravičeval u-vrstitev male trgovine med veletrgovino. Se pred desetletji, ali bolje rečeno pred pogodbo z Ogrsko (L 1868) so bile razmere povsem drugačne. V ospredju je stala žitna veletrgovina, kajti hrvaško-slavonsko o-zemlje ni porabilo vsega pridelka doma, ampak je izvažalo mnogo, zlasti pšenice in koruze. Razven tega pa je hrvaška žitna veletrgovina pritegnila narse žitni eksport iz Bosnije. Vsled pomnožejvanja prebivalstva, vsled razpusta koristnih zadrug in delitve posestva, posebno pa radi ovirane produkcije, prometa in trgovine pa je postala banovina dežela žitnega importa, ki pa je popoloma v rokah ogrskih veletrž-cev. —
[Mnogo večje važnosti pa je bila takrat veletrgovina z živino. Govedo, svinje, konji so se izvažali v veliki množini; živahna je bila trgovina ob meji (granici), od koder so zlasti uvažali živino iz Bosr ne in Srbije. Od tistih! Časov sem pa je Šla tudi ta Ivrsta trgovine rakovo pot in sicer tudi iz zgoraj navedenih vzrokov. Ker je Ogrska svoj Čas zaprla uvoz živine iz Srbije, kakor svoj čas tudi iz Bosne, je občutila hrvaška trgovina z živino jako občutno Škodo. Preostalo je še nekaj, katero pa je kaj kmalu pograbila živinska kuga. Dediči lukrativne veletrgovine s svinjami, ki so jih uvažali iz Srbije, pa so postali — ogrski veletržci.
Tudi svetovpoznana hrvaška trgovina s hrar stovimi dogami je zamrla. Dragoceni hrastovi gozdovi so se skrčili za 80%. Istotako so izginili bosanski dobi. Lesni podjetniki in trgovci z dogami so se ali izselili večinoma v južno Ogrsko, Sedmograško in Rumunsko, ali pa so se poprijeli obdelovanja mehkega lesa, od katerega pa je Hrvaška ravno toliko profitirala kot Bosna,’ Ista usoda je zadela staroslavno trgovino s slivami v Sremu.-
Uvoz hrvaško-slavonskega Kraljestva, ki je obsegal vse industrijsko blago, je bil nekdaj ves v Hrvaških' rokah. Zagreb je bil središče vsega uvoza. A’ sčasoma je. skoro vse izginilo. Dandanes je preplavilo troedino kraljestvo vse polno raznih agentov, od vseh' mogočili tovarn In veletržcev, da pospešijo direktno zvezo med malimi trgovci in celo med konsu-
PODLISTEK. Nove knjige.
II.	Romarica. Povest iz naroda. Spisala M. Buol. Poslovenil o. Veselko Kovač. V Ljubljani, 1911. Založila Katoliška bukvama. Tiskala Kat, tiskarna. Oktav. 163 str.
Micika, hči tirolskega kmeta Silvestra v bližini Innichena, trpi na padavici, ki se ponavlja v rodu vsakokrat pri enem otroku. Doma jo zaničujejo. Da bi ozdravela, roma na različna božja pota po Tirolskem — a ni pomoči.
Ljubi poštenega mizarskega pomočnika Kandi-da, s katerim se pa radi svoje bolezni ne more poročiti. Cuje o ViŠarjah in sklene romati Še tja. Tam najde pomoč, ozdravi in se poroči s Kandidom.
To je. kratka vsebina povesti, v katero so vpletene še druge epizode iz tirolskega življenja. V predgovoru pravi pisateljica:
„Kar podajam v tej kratki povesti, ni moja domišljija. Njena glavna vsebina je resnična, le pozo-rišče povesti je malce izpremenjeno. Gotovo živi v Gornji Pustriški dolini še marsikdo, ki bi dobro vedel, kdo je ta „romarica“. Najbolj pa bi vedela ona sama, kajti iz njenih ust sem slišala to povest.“
Naše mnenje jo, da se naj bi za ljudstvo prestavljale iz nemščine boljše stvari kot je ta povest.
M.	Buol je neznana nemška pisateljica in ni čuda, da tudi povest ni pisana tako, kakor to zahteva dober umotvor. Brez prave poezije!
Ljudstvu pa, Ki rado roma na Vičarje, bo ugajala. Prevod je na nekaterih krajih trd.	D.
*
III.	Ivo Vojnovič:	Smrt majjke Jugovičev. —
Dramska' pesem v treh spevih. Po hrvatskem besedilu prevedel Josip Wester, Ljubljana. Tiskal Dragotin Hribar 1911. Oktav. Str. 118. Cena 1.20 K.
Tal dramska pesem je bila prvikrat uprizorjena na srbskem kraljevskem narodnem pozorišču v Belgradu dne 21. aprila 1906 in na hrtvatskem narodnem kazališču dne 16. februarja 1907. Matica Dalmatinska jo je obdarila z nagrado. Na platnicah 'knjige, ki je ponatisnjena iz letošnjega ,„(Slovana“, katerega urejuje dr. Fr. Ilešič, je napisal urednik kratek Životopis sedanjega dramaturga hrvaškega gledališča v Zagrebu Ivo Vojnoviča, ki ga v glavnih potezah tukaj priobčujemo:
Ivo Vojnovič je bil rojen leta, 1858 v Dubrovniku, študiral je v Splitu in Zagrebu, kjer je bil njegov oče leta 1874 imenovan za profesorja na novo u-štanovljenem vseučilišču. Študiral je jus in služboval pri sodniji na Hrvatskem, prestopil v cislitvansko politično službo v Dalmaciji leta 1889. Leta 1907 pa ga je ban Pejačevič imenoval za dramaturga kr. hrvaškega gledališča v Zagrebu.
Leta 1885 je izdal knjigo novel „[Perom i olovkom“ (S peresom in svinčnikom), leta 1889 pa prvo dramo „Psyche.“ Novele so pomenile v hrvatski književnosti nastop modernizma in konec romantike. Vendar pa je Vojnovičeva slava na dramatskern polju. Najznamenitejše njegove drame razen „PsycEe“' so:i ^Ekvinokcij“, „Dubrovačka Trilogija“, „Gunduličev San“ ter „Smrt majke Jugovičev.“ 'Ozadje te Vojnovičeve drame je narodna pesem srbska o majki Jugovičev, ženi starega Jug Bogdana, ki je imela devet sinov, pa. je vse. izgubila v bitki na Kosovem polju na Vidov dan letal 1389. O’sebe drame so: Majka Jugovičev, njenih devet Snah, carica Milica, Kosovka De-vojka, starka, Damjan Jugovič, slepec guslar, star-kin vnučič, pastir, dva glasnika, dvanajstero dece Jugovičev, turški vojaki, krščanski ujetniki, krščanski vojaki, starci, žene, deca, svečeniki, vladike, pa-trijarhi, ranjenci, ljudstvo itd.
Nekaj posebnega, česar pri navadnih draSnah nismo navajeni, so: v,(Glas turškega ujetnika“, „Glar sovi zvezd-kresnic“ ter „Glas nočnega vetra.“ Prva
dva speva se pojeta na stražnici Jug Bogdajnove kule, tretji pa na Kosovem. Vse pa se vrši okoli Vidovega dne leta 1389.
Prvi spev: snahe. Drugi §pev: prikazen. Tretji spev: Kosovo.
Radi bi videli to lirsko dramo nai odru, da bi mogli videti, kak vpliv ima na gledalce. So momenti v njej, ki morajo z yso silo vplivati. Posebno lep je tretji spev: Kosovo. Vzemi in beri!
Josip Wester je dramo dobro prevedel, ako ravno bi se mogoče tu in tam lahko izognil hrvaškim izrazom. Prav je, da se je drama prevedla, kajti Vidov 'dan leta 1389 je tudi za nas velikega pomena. Gradimo kulturno jugoslovansko Vzajemnost !• Kdor ni bral drame v originalui, sezi po prevodu!	D.
—
(Zgodovinska povest iz IX. stoletja.)
Konec.
Razgrel se je stari Moravajn Miro in stiskal pesti. H koncu se je malo pomiril.
Diespotovo čelo, od začetka temno, se je zopet zjasnjevalo.
Odgovoril je ginjen:
i,.jDa, da! Obljubljam vam 'dobrih blagovestnikov, ki vam bodo oznanjevali sveto vero v vašem milem jeziku!“
„Hvala ti, mogočni gospod!' Tvoj Kriste, ki bo kmalu, tudi naš, naj ti to dobroto povrne ! “
* *
*
Večer. Zakrvavela je Proponta od zahajajočega solnca, ki se je, kakor velika roža z zlatimi listi sunkoma potapljalo v njo v t ^
Trudni so se vrnili Moravani v carjevo palačo.
■„Daždbog, kakšna krasota, kakšna mehkuž-nost! Ne mogel bi strpeti en teden v tem gnjilem mestu! "

menti. Na tak naöin odpade komisijska trgovina popolnoma v škodo konsumentov in malili trgovcev,.
Kar imamo še danes od veletrgovine so le suhi preostanki lesne trgovine ter trgovine s sirovinami in usnjem. Posamezne izjeme v ostalih panogah trgovine se paš ne morejo upoštevati. Vi najnovejšem Šašu se poskuša doseči le količkaj vsipeha in denarnih virov z zelenjavo, vinom, perutnino in svinjskim mesom itd. Ta eksport bi bil uspešen, ako bi se navedeno blago tudi primeroma zboljšalo.
Trgovski in obrtni zbornici v Zagrebu in Sise-ku delata na to, da se zboljšajo desolatne razmere hrvaške, trgovine. Hrvaški trgovski svet se po možnosti organizira, skrbi se za močen naraščaj, kreditni promet se olajšuje, v inozemstvu se skuša vzbujati zanimanje za hrvaško trgovino itd. Žalibog, da imajo poklicane korporacije le preveč omejen delokrog in preskromna sredstva, da bi se lahko doseglo kaj večjega.
II. občni zbor Savinjskega „Orla“
(Prim. poročilo „Straže“ Štev. 88 z 'dne 17. t. m.)
„,;Malo govoriti, veliko storiti“, to je bilo naše geslo v tej prvi naši poslovni dobi. In to geslo se je zrcalilo tudi v naši nedeljski prireditvi. Nismo bobnali po Časopisih, nismo razobešali dvemeterskih lepakov, nismo letali brez sape od člana do člana, zanesli smo se zgolj na disciplino naših čet in zbrali so se dne 16. t. m. malodane vsi člani okrožja v društveni telovadnici v Petrovčah1. Bila je poskušnja na disciplino naših Orlov, in obnesla se je ta poskušnja izborno.
Toda naj govori poročilo.
Po dokončani sveti maši ob 8. uri v Petrovčah, kateri so prisostvovali vsi člani okrožja, so se od 9. ure do 12. ure vršile redovne in proste vaje na ob-Širnem vrtu petrovškega Društvenega doma pod vodstvom brata Rozmana!, zvezinega vaditelja. Eno smo pri teh vajah opazili. Da bi bilo takih skupnih vaj potrebnih več za našo okrožje, deloma da se ukrepi smisel za skupno organizacijo, deloma! da se popravi pogreške, ki se pojavijo še le ob takih skupnih vajah. Upamo, da bo prihodnje leto naše okrožje storilo v tem korak naprej.
Točno ob napovedanem času, db %2. uri popoldne so odkorakale naše čete, 81 Članov, med njimi 60 krojev, proti Žalcu. Bilo je prvikrat, da so Orli korakali skozi Žalec. Žalčani, kar jih je liberalnih, so bili v prvo povsem osupli in iznenađeni. Vse je hitelo na cesto, ko so pritrobentali naši vrli fantje pred trg. Od desne in leve si slišal: |„f\mpak postaviti se pa znajo!“ in: „Glejte jih, kako lepi fantje so!“ Sele ko se je polegel prvi vtis presenečenja, se je oglasil uprav indijanski krik in žvižg liberalne fakinaže. Pa za ta Spektakel so se naši ponosni fantje malo zmenili. Psi lajajo in osli rigajo, mi pa korakamo ponosno naprej.
V hrastovem gozdiču gospoda deželnega posl. Terglava, v St. Petru se je vršil občni zbor okrožja, iz' katerega posnamemo sledeče:
Savinjsko okrožje Orlov je bilo ustanovljeno 8. maja 1910 na tečaju v Celju, obsega sedaj of teeke Celje, Dobrna, Petrovče, Žalec, Griže, St. Peter, St. Pavel, Polzela, St. Jurij ob Taboru ter šteje danes
skupno 01 telovadcev in 30 netelovadcev Orlov. V pretečeni poslovni dobi je imelo osem rednih sej pred-sestva in načelstva, je oskrbelo od dne 29. novembra do 4. decembra 1910 telovadni tečaj v Petrovčah ter dve reviziji okrožja.
Predsednikom okrožja je občni zbor izvolil brata Alojzija Stuparja iz St. Pavla, podpredsednikom brata M. Barbiča iz Dobrne. Za načelnika je zopet izvoljen brat Karol Culk od St. Jurija ob Taboru; podnaČelnik okrožja je M. Majcen iz Celja. Člani predsedstva so: J. Lončarič, Dimeč Ivan, Jano Fr., dr. Jehart, M. Majcen, A. Goršek; Člani načelstva^: Počivalnik Franc, Dimeč Ivan, Žvent Jože, Vipotnik
I.,	Drev Anton, M. Majcen, A. Goršek.
Po dokončanem občnem zboru se je razvila ob obilni udeležbi Šentpeterskih vrlih somišljenikov in somišljenie ljudska veselic^ uprav savinjske živahnosti. Shod so počastili, kakor že poročano: dr. Hoh-njec kot zastopnik S. K. S. Z., deželni poslainec Al. Terglav, brata Rozman in Sterle kot zastopnika zveze Orlov, dr. 'Jančič in drugi.
Dr. Šušteršič in dr. Korošec sta poslala slelde-či brzojav:
„Iskreno pozdravljamo najdražjo nam organizacijo vrle Orle.“
Savinjskim Orlom kličemo: Korajžno naprej in na zdar!, žvižgajočim ŽalČanom pa: Prihodnjič pride nas Še enkrat toliko, pa imeli bodemo svojo lastno godbo!
Zmede v turški politiki.
Ce premišljujemo položaj Turčije, nam je danes marsikaj veliko bolj jaisno, kot nekdaj, kajti razmere jv Albaniji, Macedoniji, Jemenu in sploh; povsod, koder pride Turčija kot soseda v poštev, vse razmere, ves položaj je na tanki vrvici. Brezdvomno leže. nad Turčijo jajko kritični časi, in smešno bi bilo zavijati to dejstvo, Češ, saj se pripravlja osmansko cesarstvo k drznemu vzletu. Evropska Turčija je dobila že iz albanske strani občuten sunek; pomisliti pa je, dajo v kratkem doleti nekaj hujšega; kajti iz arabske strani, odondot, kjer je islam zagledal beli dan se pode Črni oblaki.
Nehote se vprašamo: Kaj pa je vzrok grozečemu neurju ? Kdo je kriv, da se silni stebri mlado-turškega režima lomijo in celo podirajo? Odgovor je lakoničen: Slab lunda/ment. S tem je jasno vse, ker je jasnOj da se podre hiša, zidana na pesek. In to se je pokazalo takoj v prvih mesecih ustave. Vse bi se moralo po mladoturški ideji poturČiti, vse narodnosti naj bi bili oropane svojega prava in vprežene v ju-'dovsko-prostozidarski jarem. Vendar je prišlo povsem drugače: centralizacijski sistem je takorekoČ prekrižal mladoturške načrte. Pri fanatičnih mohamedan-cih in deloma tudi pri krščanskih narodnostih je vzbudilo popolno brezverstvo mladoturških poglavarjev resne pomisleke. Videli so, da jim je sicer vera Še manj kot privatna stvar, vendar pa skušajo izrabiti islam kot državno vero v svoje lastne interese. Vrgli so na celi vshod frazo: panislamizem;, s tem so skušali one narode velike Turčije, ki so se kolikormogo-če oddaljevali Carigradu, da niso prišli ž njim v do-tiko, pritegniti popolnoma nase. Pa takoj pri Arabcih so si osmodili prste; Arabci so namreč spoznali namene mladoturške politike, ki kakor obljubljeni odrešenik, napolnjen z duhom prave vlade namerava po-
dreti duhovno nadoblast islama in vlado slabotne in nesposobne vladarske hiše.
Slediti bi torej moralo ostro spokorjenje Arabcev, ki nočejo misliti, kakor hočejo mlaidoturki. Arabci pa so pod vodstvom Said-Idrisa zmagali, Ali-Paša, vrhovni poveljnik turških bojevnikov v Jemenu, pa se je moral pokoriti v miru s tem, da je imenoval vstaškega vodjo emirjem mesta Assyr. Razume se, da ima tukaj Anglija glavno kupčijo. Trudi pri tem spopadu je igrala vlogo Mefista in sicer še jako izvrstno; s tem namreč, da so bili mlaBoturki v Arabiji poraženi, je dana Angliji prilika, da lahko po tem ozemlju prodira, kakor hoče. Več pa Anglija topot ni nameravala.
Tudi v Tripolisu, kjer so, kakor znano, mlado turki Nemce jako protežirali, je prišlo do večjih spopadov. Italijo pa so nameravali izločiti, kar vzbuja v Ktvirinalu najskrajnejšo nevoljo. Maščevanje pa bo prišlo potom Albanije, ker Italija vkljub kritični situaciji, v kateri se nahaja Turčija radi Crnegore, ne stori nobenega koraka, 'da bi opomnila svoje zaveznike v Crnigori, da naj mirujejo.
Vendar pa novo kompenzacijsko vprašanje, ki ga je sicer najprej izrekla Anglija, Turčija pa takoj demontiral^, ni padlo kar tebi nič meni nič iz neba. Italija bo baje dobila v Tripolisu popolnoma prosto roko in bo kot prijazno povračilo vplivala na vstaše v Albaniji, z drugimi besedami: priporočila bo kralju Nikolaju miroljubno politiko.
V	Armeniji Še Anglija ni spregovorila zadnje besede in Rusija čaka na ugodno priliko, ko bo sultan Abdul-Hamid naščuval zveste Kurde na mlado-turke.
V	Perziji je položaj glede Turčije Še bolj napet, ker vpliv mladoturške ideje je, ondi skoraj ničnosten. Za razvoj tega položaja se zanimate dve strani: Rusija in Anglija, Turčija, kot tretja stran, ne more več priti v poštev.
Povsem Čudno je, da so te spletke ravno sedaj z velikansko silo pritisnile na Türöijo, ko je vendar sblošno znano, da je popolnoma oslabljena. Angleško in rusko diplomatstvo pa ne skrbi za usodo Perzije in še manj za blagor ali nesrečo Perzijcev, temveč za investirane kapitale. Splošno se sodi z ozirom na perzijsko vprašanje, da se bo v kratkem izkazalo prijateljstvo ali sovraštvo med Peterburgom in med Londonom.
Kakšen je položaj na Balkanu, nam je kolikor toliko dovolj znano. Da si pa ustvarimo jasno sliko mladoturške politike, moramo pripomniti, da razun Crnegore, kjer je ba|Š sedaj več angleškega kot ruskega denarja,, tudi 'druge sosedne države stremijo pe tem, da polagoma izsilijo iz Turčije — kos za kosom. Grčija zahteva odškodnino radi Krete in bojkota grškega blaga., ki je zadel Grčijo bolj kot občutno. Srbiji in Bolgariji so pa meje pretesne, treba jih je torej razširiti. Odnošaji Turčije s triplentento so se o-hladili. Angleška diplomacija je glede Turčije mnenja, da sploh nima nikakšne pravice do eksistence.
Turčija stoji takorekoČ na izoliranem stolčku in le deloma se more opirati na trozvezo, kajti Italija ni pred vsem radi varstva sultanata in njegovih pravic, temveč bolj iz posebnih lastnih interesov stopila v albanski krizi na stran Avstro-Ogrske. O Rusiji je predobro znano, da je prihitela vi prvi vrsti na Balkan, da bi varovala svojo satrapijo.
Vendar se pa Tbrkom samim ne sme pripisovati njihovega konca. Greh je star in ima svoj izvor
„Rojan, Bojan! Že zopet kličeš naše stare bogove! Žalosten je Kriste, katerega nauk hočeš kmalu sprejeti! Bog obvari, ako te sliši kak podanik Mihaelov!“ svaril ga je Mira
„Raj ne bom več! Odpusti, Miro!“
Proponta pa je šumela svojo večerno pesem, — valčki so hiteli in se prehitevali, kakor da bi se jim kam mudilo . . ■.
Os	}•»•;,
Vstala je vrh Balkana luč, luč svete vere in prihajala bliže, velika in bleščeča, koprnečemu moravskemu nsfrodu . . .
Kakor veliko, tesno pričakovanje je ležalo na moravski zemlji.
„Kakšne pridigarje dobimo?“
Povpraševali so po vseh vaseh in so nestrpno Čakali.
„Ali pridejo?“
Gori v koči pa je sedela stara Žiroslava, mati Bojanova, podpirala glavo in bulila v tla.
„O Dev an a, Devana! Ohrani mi sina, ne dopusti, da bi mi ga zapeljali tisti . . .“
Zagledala se je v kot, od Boder so mračno zrli kipi njenih prednikov. Zaničevali so vero, katero so vsiljevali sovražniki njih naroda, zaničevala jo je tudi ona.
Zganili so se kipi, podobe v kotu zatrepetale in zrle Še mračnejše na njih vdano služabnico. 'Ogenj v peči pa je zaprajsketal, plameni so se dvignili in sence so zaplesale, kakor pošasti . . .
„Rastislave, Rastislave! Zakaj si poslal ravno njega? O bogovi, zapeljejo ga, prokleti . . .“
* *
*
Vračalo se je poslaništvo Rastislavovo in ž njim sveta brata Ciril in Metod — kot oznanjevalca blagovesti.
Tih in zamišljen je jezdil za spremstvom naš Bojan, odkar sta se pomenkovala s KonŠtantinom.
Zazijal je pred njim prepad; na eni strani bo-
govi — bogovi njegovih prednikov, bogovi njegove ljubeče matere — na drugi strani Kriste,’ poln ljubezni in pa usmiljenja, in katerega njegova mati tako sovraži!
Marica je Šumela pod cesto, volkovi so zatulili zdaj pa zdaj v daljavi, da se je zdrznil.
„Kje naj sem?“ . . .
Zdivjalo mu je srce in spodbodel je v takšnih trenutkih konja, da se je visoko povspel in zdirja! je dalje in dalje, da bi ubežal tem mislim.
„Prisega!“
Marica je šumela, gozd je drhtel v večernem nemiru.
„Kam dirjaš, Bojan?“
Milo ga je vprašal Ciril.
Zdrznil se je Bojan in obrnil k njemu konja, s strahom in pričakovanjem.
„Oče — oče!“
Vzkipelo je srce: ni moglo vzdrževati takega
navala in izlil je vso svojo dušo, vse 'dvome----‘r—
„Težak boj imaš, moj sin! — A upam, — da zmagaš!“
„Prisega, oče! “
Zakrvavelo mu je srce in zdrznil se je groze, („prisegel si nevede, pod pritiskom! Odvezal te že sem, bodi miren in moli za mater!“
„Kaj naj ji rečem?“
^Razlagaj ji, pripoveduj ji o Kristu, Bojan!“ „Bodem, oče, a težko pojde!“
Molče sta jahala naprej, vsak v svoje misli zatopljena z upom v srcur
m/
Zašumelo je po vasi, završalo.
„Gredo, gredo!“
Zbirali so se in pričakovali.
„Kakšni so ?“
Boječe so se vprašali in skrbno, zakaj strah' je bil v njih srcih Še od prejšnjih pridigarjev.
Proti večeru je pritekel pastir v vas, ves za-sopljen:
„Gredo! “
„Kdo ?“
»Kaj ?“
„Ali si jih videl?“
„Kakšni so?“
.„Dva sta! Rujave halje imata in brade, z Bojanom v sredi!“
Sence so legale na ravan, na zelene travnike, ‘dolge in temne. Kakor da bi kdo stal na hribu in sipal gost ogljen prah v dolino, se je spuščal mrak na zemljo.
„O Devana, Devana, kakšen je moj sin ? Pe-run, tebi jagnje, ako je prišel nepokvarjen in tebi v-dan nazaj — “
Mati Bojanova je stopila na prag in pogledala tja po vasi, kjer je bilo vse živo.
«„jGredo prokleti! A kje je Bojan?“
Jezdil je zopet zadaj, zato ga ni videla kar iz-početka.
. wKaj mu je? Zakaj ne sppdbode konja in pridirja k meni, k materi?“
iJZdaj gre!“
In Bojan je spodbodel svojega konja. Krasni šareč seje povspel, zmajal z glavo in zdirjal kot vihra h koči.
-„Mali, mati!“
Objela sta se in poljubila.
„(Slava Perunu, da si le prišel.“
Pogledala ga je vprašajoče.
„Ne Perunu, mati, ne!-------------Kristu Naza-
renskemu ! “
Sklonil je glavo in pokleknil pred njo.
„Kaj? Ne Perunu? Ha, Kristu? O bogovi, ne kaiznujte ga —“
Pahnila ga je od seble z vso močjo, da se je zgrudil. Objel ji je kolena in prosil.
;„Mati, Kristus te ljubi, pridi k njemu, v njegovo naročje! 'Odpusti ti!“
v berolipski pogodbi, ki je vsled »vejili določb razdelila vso Turčijo, in poleg tega še na način, ki je razsejal strup narodnostnega vprašanja na Balkanu. Danes pas je prepozno, da bi se dal položaj le količkaj predrugačiti. In v tem leži kal smrtnonevarne bolezni, ki je napadla Turčijo, ki je s svojim nespametnim nastopom in s politikoi sile oživela in ojunačila mladoturške vrste. Napetost teh razmer je dosegla svojo stopinjo; višje ne more. Ce bo pa šlo preko te stopinje, potem lahko pričakujemo vsak dan — grandioznih presenečenj.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 19. julija.
V	današnji seji državnega zbora se je izvršilo
pod predsedstvom starostnega predsednika Fuchsa srečkanje glede 9 oddelkov, ki imajo nalogo verificirati neprotestirane mandate. Protestirani mandati pa se izroče legitimacijskemu odseku. Protestiranih mandatov je v Galiciji 80, v Bukovini 1, na CeŠkemi 8, na Moravskem 10, vi Sleziji 8, v, Zgornji Avstriji 1, na Štajerskem 1 (Hagenhofer), na Tirolskem 1, v Istri 1 (Spadaro), v Dalmaciji 3 (IvČeviČ, SesardiČ in Cin-grija).	■
To priliko je porabil poslanec Simon Stark za reklamo. Iz galerije so metali najeti ljudje na stotine natisnjenih listkov v zbornico, na katerih je napisana interpelacija na ministrskega predsednika glede dunajske stanovanjske bede. Zbornični sluge šo te ljudi odstranili z galerije.
V	današpji seji so tudi češki in dalmatinski poslanci vložili svoj državnopravni ugojvor, kateremu sta se pridružila tudi rusinska poslanca Markovič in Kurilovič.
Cesar in vprašanje odeepljenja Reke od senjske škofije.
„Slavisches Tagblatt“ je prejel — kakor zatrja — od visokoeenjene strani informacije o stališču cesarja nasproti vprašanju, ki ravno sedaj toliko razburja vso hrvatsko javnost; odeepljenja Reke od senjske škofije. Informator dunajskega lista zatrja, da namen odeepljenja obstoji in da Mažari ne odnehajo. Ta načrt je bil že takorekoč na pragu uresničenja, ali za hip so ga potajili vspričo velikega razburjenja v hrvatski javnosti. „Ne varajmo se!“ — tako svari — „kajti stvar nikakor ni odpravljena, ampak je le odložena,“
Madjari bodo ponavljali poskuse in ne bodo imeli obzira niti na mnenje vladarja! Kajti historična resnica je, da želja vladarjeva je, da se ne zgodi, kar bi se kazalo kakor brutalnost proti Hrvatom. Temu svojemu naziranju je dal vladar že dvakrat izraza. Ko se mu je 1, 1863 predstavila v Trstu deputacija reskih Italijanov s prošnjo, naj dovoli definitivno od-ločenje Reke od senjske Škofije, je bilo vladarju takoj jasno, da gre tu le za zlorabo cerkve v prilog nacionalni ekspanzivni pohlepnosti. Nejevoljno je vdaril ob ročaj sablje in je izjavil: „[ Questo non vera giammai! “ (To se ne zgodi nikoli!)
Pozneje so se pridružili tudi Mažari za izvrševanje tega nasilja. Nedavno temu je bil neki hrvatski Škof v avdijenci pred cesarjem, in v razgovor je prišlo tudi vprašanje odcepljenje Reke od senjske Škofije. Cesar je izjavil s posebnim naglasom: „Dokler jaz živim, se Reka ne odcepi od senjske Škofije,“
Tako poroča „Slav. Tagblatt“, ki je seveda tudi odgovoren za svoje naredbe.
Srbija.
Srbskega ministrskega predsednika Milovanoviča napadajo opozicionelni listi, ker je vkljub kritič-
nemu položaju na Balkanu nastopil daljši dopust. Listi kritizirajo tudi dejstvo, da se je ministrski predsednik izjavil, da hoče vladati v smislu Pašjčevega kabineta.
Ogrsko.
Kossuthova stranka in Justhova stranka se nameravate zediniti. Včeraj dne 20. t. m. ste imeli obe stranki skupen banket, na katerem se je razpravljalo o tej zadevi. Za predsednik združene stranke bi bil izvoljen Justh, dočim bi bil Koslsuth častni predsednik. — Kakor se govori, bi dovolila Justhova stranka Kossuthbvcem v vprašanju volilne reforme nekatere koncesije in bi pred vsem omejila svojo zar htevajo po splošni volilni pravici le na mesta.
Haiti.
Zastopnikom Anglije, Francije, Nemčije, Italije in Zedinjenih držav je vlada republike Haiti naznanila, dal odklanja zahtevo, da bi v treh mesecih po- . plačala svoje dolgove.
Iz Washington a brze javljajo: Z ozirom na resno revolucionarno gibanje na severu Haitija^ zaradi katerega so ameriški interesi v nevarnosti, je dobila amerikanska topničarka „Petral“ nalogo, da odpluje v Cap Haitien.
Špansko.
Prebivalstvo Španije znaša po zadnjem ljudskem štetju leta 1910 19,300.000 duš. Letni prirastek zadnjih let je zelo nizek in znaša le 0.5f%. Po številu prebivalstva največji mesti ste: Madrid s 371.539 in Barcelona s 360.000 prebivalcu Nad 100.000 prebivalcev imajo Še naslednja Španska mepta:	Valencia
213.5150, Sevilla 15)5.366, Malaga 133.043 in pa Nurcia 124.983.
Rusija.
Bivši predsednik dume Gučkov, povrnivši se s svojega potovanja po Skrajnem vstoku, 'kamor se je bil podal proučavat gospodarske in politične razmere, priobči sedaj v moskovskih listih vspeh svojih o-pazQvanj. Gučkov je izjavil, da je vojna med Rusijo in Kitajsko neizogibna.
Maroko.
Kakor se iz Tangerja poroča, je prvikrat deloval brezžični brzojav v četrtek dne 13. t. m. med mestoma Fez in Tanger. Prvi brzojav je poslal sultan
na El Mokrija, obveščajoč ga o miru v Fezu.
*
• •
Marokanlsko vprašanje je baje že tako dozorelo v prvih dveh razgovorih Kiderlen-Wächterja in Cam-bona, da sta se sporazumela o temeljih nove pogodbe. Vendar pa bo trajalo Še nekaj Časa, predno bodo vsi detajli izdelani; tudi baje niso na francoski strani posebno naklonjeni hitri rešitvi vprašanja, ker gre za teritorijalne kompenzacije Nemčiji na škodo Fran-CoslcG.
Glede zadnjih dogodkov v Elksarju je poročal francoski zunanji minister, da je storila francoska vlada pri španski vladi vse potrebne korake.. Francoski poslanik! v Madridu se je vrnil zopet na svoje mesto.
Vstaja v Albaniji.
Kakor se* poroča iz Cetinja, trajajo obravnave skadarskega nadškofa z albanskimi begunci Še vedno naprej.' Nadškof je dal imenovanje večjega števila krščanskih uradnikov na znanje.
Iz Skadra se poroča, da so turški vojaki podrli neko cerkev in izvršili več logoskrunstev. Cerkvpne dragocenosti so odnesli.
Iz Cetinja poročajo: Skadarski nadškof in primas Albanije Še biva v Crnigori in upa doseči zadovoljiv rezultat. Crnogorska vlada, kakor tudi kraljeva rodbina, mu izkazujejo kar največ časti. Kralj
„fcaj odpusti? Hahahabaha! Kdo je v njegovem imenu sejal razdor in sovraštvo med bjrati? Kdo je v njegovem imenu ubil tvojega očeta? — Kdo? — Le povej! “
„Ca! Nemci so sejali razdor, mati, a Kristus, tisti ljubeči in dobri Kriste, jih sovraži!“
„(Proč! — izgini mi izpred mojih oči, ti — Hlapec!“ —
Temni, umazani oblaki so bili kakor spojeni z zemljo. Vihar je tulil in jih razganjal. A kakor da bi jih držala nevidna vez skupaj, so se še bolj zgojšče-vali. Noč je* bila temna: polna groze in obupa. -Le tupatam se je hipoma zabliskalo in razsvetilo za sekundo celo dolino.
Stara Žiroslajva, mati Bojanova, je hropela na ležišču. Vrgla jo je nanj jeza in obup radi zapeljun-ga sina in njena bolehnost. V grlu jo je dušilo, kakor da bi jo stiskale ledene roke.
^Morana, Morana, pridi! Izneveril se je, zapeljali so ga! Hal, prokleti . . .! Bogovi, bogovi, pomagajte ! “
Zatulil je vihar in se divje zasmejal okrog cele
hiše.
„Cuj, ali ni zunaj Striblog! Obiskal me je!
Težko je zasopla in cvileče zakašljala.
„Morana, ali greš?“
Kakor temni oblaki po nebu so se podile njene misli. Vstopil je sin. Sel je v vas po jedila in po vra-žai*ico
,j,(Mati, prinesel sem jedila. Stara Živana pride
kmalu. Ali ti je bolje?“
Pogledala ga je in njegove oči so bile solzne.
.„Ali me ljubiš, Bojan?“
„Mati!“
„Izpreobrni se! Glej, bogovi so pripravljeni, ti odpustiti. Ubogaj!“
Zdrznil se je, srce pa je kriknilo bolesti „<Ne morem, mati, ne morem!“
„Prisegel si, Bojan!“
„[Mati, Opusti!“
„jEa, ne moreš? — Ven! - Morana — smrt — pridi! “
„(Mati — mati!“
„[Proč! Perun naj te udari!“
Vihar je tulil okrog hiše, se smejal in rogal. S poslednjo močjo ga je pahnila od sebe, nato se je pa zgrudila onemogla nazaj na ležišče. Hropela je.
Ali zopet se je sklonila, kakor da bi ji šinila nova) misel v glavo. Sin je klečal ob njeni postelji. 'Objela ga je trdno z ledeno roko in ga pritisnila k sebi, z drugo roko je prijela bbdalo, ki je bilo skrito v slami.
„Ti — Bojan! Ali me ljubiš? Ali ljubiš rodno mater, Bojan?“
Poljubil ji je drgetajoča ustna.
„Se - odpoveš - tistemu - Kristu? - Odpustim — ti potem — Bojan — ?“
Sikala je te besede in ga pritisnila k sebi.
„Ne — da — ne, ne! — Ne morem — o moja
Nikita mu je celo poslal dvorni avtomobil v Podgorico, da se ga lahko stalno poslužuje. Priredili šo ofi-eielen slavnostni banket, pri katerem je primas kot prvi napil kralju Nikiti, za kar se mu je kralj Nikita v daljšem govoru zahvaljeval. Po obedu se je vršil živahen razgovor; govorilo se je srbsko in francosko- Nadškof je na večer dne 18. t. m. pozval vodje albanskih vstašev k sebi ter jim prebral koncesije turske vlade; dobil pa je — negativen rezultat. Nadškof bo ostal še celi teden v Crnigori.
Crnagora.
Iz Cetinja se poroča dne 20. t. m., d2| so volitve za črnogorsko skupštino določene na dne 14. septembra 1911. Nova zbornica se bo sešla» Še le dne 18. oktobra 1911. Pri zadnjih volitvah so bili radi stanovske dolžnosti vladni kandiöatje enoglasno izvoljeni. Topot pa pričakujejo živahnejših volitev ker opozicija dela z vso silo na to, da si pridobi nekaj mandatov, Vendar se ji pa to ne bo zlahko posrečilo, in sicer tem manj, ker je skupština v zadnji seji spremenila tajno volitev v javno. Ta svoj korak utemeljuje s tem, da se za značaj Črnogorcev nikakor ne spodobi voliti tajno.
Perzija.
V Perziji vlada popolna anarhija, 131etni .vladar nič ne pomeni, ministrstvo je demisioniralo, novo se pa Še ni kouštituiralo. V Teheranu se vrše pocestni boji med vstaši in guvernerjevimi Četami. Bru,t odstavljenega šaha Mohameda Alija se je postavil vstasem na čelo. Vladne čete so nezanesljive. Kmetje zapuščajo vasi in vsa 'dela počivajo. V mestih se vrše krvavi poboji. Prišel je čas, da si Perzijo razdelita Anglija in Rusija.
*
* *
Perzijski ex-šah Mohamed Ali, ki je moral leta 1968 zapustiti deželo, se je zopet vrnil v deželo. Ta povratek se je že dolgo pripravljal. Mohamed Ali je pred vsem računal na pomoč Rusije. Za uvedbo u-stave je delovala Anglija, kar so takrat smatrali za potezo zoper Rusijo. Ko sta se pa obe velevlasti o svoji politiki v, Perziji sporazumeli ter jo razdelili v interesne sfere, je konštitucionalna stranka v Perziji izgubila vse zaupanje v angleško prijateljstvo, šah Mohamed Ali bo imel skoraj gotovo razmeroma precej močno Število privržencev, s katerimi bo korakal proti Teheranu. Glavna opora ustavne stranke so Bahtijari, Nomadi, ki živijo na jugu — glavna opora Mohameda Alija pa so Turkmenci.
[Mohamed Ali se je pripeljal z rusko ladijo ter se je izkrcal pri Gumiš Tepe ob Kaspijskem morju. Exršah ima razven Turkmencev tudi Sasevance na svoji strani. Njegov brat Salar ed Dauleh se je pa v Kurdistanu izrekel za njega, tudi Sipahdar v Teheranu baje ne nasprotuje staremu režimu. Vodja Bah-tijarjev Sidir Saiar koraka z 2000 jezdeci in topovi proti provinci Irak Atcemi, da podpira vstajo, ki jo je vprizoril Salar ed Dauleh v interesu ex-šaha. Pristaši šahovi so se izkrcali z velikimi zalogami pairo-nov v Baku in so dobili navzlic ugovoru provizorične vlade dovoljenje, da so šli v Petrovsk, kjer so se posvetovali z glavarjem Turkmencev.
*	*
*
Iz Teherana se poroča: Zavezniki bitega 'šaha se zbirajo v smeri proti glavnemu mestu. Teheran je brez moštva, če se izvzamejo perzijski kozaki, ki slede ruskim poveljem.
•	*
*
Novi kabinet je sestavljen iz ministrskega predsednika Sipahdar, vojnega ministra Semsan' es Sul-taneh, notranjega ministra Vosuk ed Dauleh,' ministra za pošto in brzojav Muschir ed Dauleh, naučne-ga ministra Hakkim el Mulk, ministra za zunanje zadeve Mothschem es Sultaneh in iz finančnega ministra Mbaven ed Dauleh.
Vstaja v Mehiki.
V Mehiki so izbruhnili novi nemiri. Novi nemiri zelo skrbe Američane. V boju pri Puebli so bili u-smrčeni trije Nemci. Nemški konzul preiskuje zadevo. Madeiro dela na to, da zaduši nemir.
mati
ti!“
„Pro — kle —
Krik.
Prebodla mu je z bodalom srce, zgrudil se je mrtev na mater.
Vihar je utihnil. Mes€c Jb prodrl oblake in po-sijal v kočo v svetlih pramenih.
Raznoterosti.
Imenovanje. Pisarniški oficijant L. Kurnik pri mariborskem okrožnem sodišču je imenovan asistentom v Celovcu.
Iz dvora. Kakor se javlja iz dvornih krogov, dobi nadvojvoda Karol Franc Jožef po svoji poroki s princezinjo Cito Parmsko lastni dvor, lči mu bo načeloval kot najvišji dvorni mojster poveljnik huzarskega regimenta, štev. 9 grof Herberstein, nekdanji član generalnega štaba.
Dijaki na „Kat. sffodu jugoslovanske mladine“, i ozivijemo tem potom vse naše dijake brez razlike študij, ki se nameravajo udeležiti ..Kat. shoda jugoslovanske mladine“ in reflektirajo na to, da jim preskrbi pripravljalni odbor prenočišča in obede, da se mu zglase najkasneje do 31, julija 1. 1. Ziadostuje dopisnica, Naslov: Pripravljalni odbor za „Kat. shod jugoslovanske mladine“, Ljubljana, Katoliška tiskarna, III. nadstropje. Pripravljalni odbor jim pošlje potem posebne zglaševjalne pole. Dijaki naj se torej ne zglasujejo potom župnijskih zaupnikov, ampak samo-stqjfeo. Župnijske zglaševalne pole so odmerjene samo za zadnja dva dneva, dijaŠtvo mora biti pav Ljubljani že .v četrtek, 24. avgusta, Dijake-pevce prosimo, da se zglase takoj po dopisnicah „Slov. glasbenemu
društvu „Ljubljana“ (Ljubljana, Frančiškanska ulica) z navedbo svojega glasu. Društvo jim pošlje note za sv. mašo in druge skladbe. — Dijaški odsek pripravljalnega odbora.
Poročil se je g. Ludovik Schöff, revizor Zadružne zveze, z gdč. Cilko Rotar iz Most pri Žirovnici. Naše najiskrenejše čestitke!
Stolica za govorništvo se uvede na dunajski u-niverzi. Senat je že storil tozadeven sklep in je končna odločitev zdaj pri finančnem ministrstvu. Stolico bo zasedel redni profesor, ne lektor, namenjena pa je za slušatelje vseh štirih fakultet. Stolica je zelo potrebna in bo velike koristi.
Mizarji pozor! V Gradcu so hoteli socialni de-mokratje vreči poštene mizarje na cesto, samo zato, ker so drugega mišljenja. Ta grda nakana se jim pa ni posrečila. Danes so oni sami na cesti. Mojstri, ki rabijo delavce, jih ne marajo. Veliko jih je že zapustilo Gradec, Zmaga naša bo popolna, ako nam pride na pomoč še nekaj delavnih moči. Vabimo vas v tem trenotku, pridite sem! Delo je trajno, plača, 48 do 56 vin. na uro. Kdor pride, naj naznani poprej na: „Sl.
k.	izobr, društvo „Kres“, Gradec, Prokopigasse 12, da poskrbimo nadalje, — Krščanski mizarji,
„Kres.“ Slovensko katoliško izobraževalno 'društvo „Kres“ v Gradcu se iskreno zahvaljuje plemeniti rodbini Gselman v Hočah pri Mariboru, katera je v teku enega leta darovala „Kresu“ 25 K. Bog jo naj živi!
Notarska zbornica. Spodnještajerska notarska komora, ki je dosedaj v slovenskih rokah, Še vedno misli, da je dovolj, ako naredi slovensko terno za kako izpraznjeno mesto. Kake posledice bo imelo to ko-modno stališče, zna pokazati že prihodnji čas. Kajpada je slovenska, notarska komora skoz in skoz — liberalna.
Dr. Hudnik in Jošt v Mariboru, Kakor poročata „Gr, Tagblatt“ in „Tagespost“ v večernih listih z dne
19.	julija, sta posetila mariborsko jetnišpico dr, Hudnik in revizor Jošt, ki bosta tukaj obsedela svojo kazen, ki sta si jo prislužila z „delovanjem“ pri Glavni posojilnici v Ljubljani. Prišla sta v spremstvu dveh civilno oblečenih jetniških nadzornikov. Izjavila sta, da hočeta presedeti odmerjeno jima kazen vsak v svoji celici, vsied Česar se dr. Hudniku zmanjša kazen na 25 mesecev in Joštu na 17 mesecev,
Vzor-Sokol je dr. Fermevc v Ptuju, ki, kakor poroča „Gr. Tagblatt“, z dne 18. t. m., daje svoji narodnosti izraz s tem, da krasi svoja sokolska, vele-narodna prsa enkrat z modrižem (plavicami), drugič pa s slovenskimi znaki. Beležimo brez vsakega komentarja.
Komedija. Kakor poroča „(Slovenski Narod“ od dne 19. t. m. so nosili na središki sokolski slavnosti liberalci dr. Kukovca na rokah. O vrednosti ali — smešnosti takega „fiarokabnosenja“ liberalnega generala naj si napravi vsak samo svojo sodbo, nas zanima nekaj drugega. Središki liberalci so kaj čudni ljuÜje. Na shodu S. K. Z. 'dne 18- junija je središki ex offo-govornik Kolarič s povzdignjenim glasom pravil, da bodo oni — liberalci namreč — zato volili (Jr. Ploja, ker se glasi njegov program: vse za vero, dom, cesarja. Par tednov mine in v Središče pride dr. Kukovec. Ta liberalni kolovodja je poznat kot propagator več-nemščinarije in je izrazit Svobodomislec, saj se je v njegovih glasilih pisalo na primer, „;da je krščanstvo strup iz Judeje.“ In razni za „vero in dom“ navdušeni središki liberalci ga nos'jo na rokah. Prizor za bogove. Gospod župan, ki bi tako radi včasih koga aretirali, sedaj vam gre žito v klasje: središkim liberalcem je poletna vročina skisala možgane, zato bi bilo dobro, spraviti jih na varno.
Drsnost. Korajžnega Človeka, ki ne obupa v nesreči moramo nehote spoštovati; človek pa, ki zakrivi s svojo gospodarsko in narodno politiko neizmerno gorja, a ima potem še drzno čelo, da nastopa kot odrešenik, vzbuja v naši notranjosti zelo neprijetne občutke. Med zadpjo vrsto ljudi spada dr. Kukovec. V Središču se je spustil do sledečih ekspektoracij: (Slov. Nar. od 19. t. m.) „Oficijalno vodstvo našega naroda imajo sedaj v rokah ljudje, ki ne služijo narodu, temveč tujim mogočnežem. Zato vodijo boj proti vsem kulturnim in gospodarskim narodnim napravam, ter gazijo stare naše narodne vzore“. Presmešno. Zavetnik štajercijaneev, več nemščinar Kukovec govori o „narodnih vzorih*, advokat Kukovec govori o ljudeh, ki ne služijo narodu in ne daleč od Središča advokatnje liberalni kolovodja dr. Serneo, ki je znan po svojih ekspenzaijih, gospodarski politik dr. Kukovec govori o „boju naše stranke proti gospodarskim narodnim napravam*, ko je vendar vsemu svetu znano, da so liberalci nniČili Zvezno tiskarno, ki je požrla lepe tisočake ljudskega denaija, da so oni spravili v težke škripce celjsko Zadružno zvezo, da so pahnili na rob prepada Lastni dom in da imajo na vesti še mnogo dragih zavodov. Končajmo! Freogabno je.
N® bodimo itlobtrdo! Iz Ljubljane pride sedaj v Maribor neki cirkus Strassburger. V Ljubljani je vedel, da brez slovenske reklame ne bo zaslužil slovenskega denaija, zato je vprizoril kričečo slovensko reklamo. V Mariboru hoče zaslužiti slovenski denar, toda računajoč na našo narodno nezavednost, se podjetju ne zdi vredno, delati slovensko reklamo. In niti toliko se nas ne vpošteva, da bi se inseri-ralo v naših listih. Siocr je nam to prav, ker sedq ne bodo čntUi naši ljudje potrebe, da bi izmotavali denar za razne cirkuse in ga bodo boljše obrnili. Pribiti smo pa hoteli vendar kako se nas prezira in upamo, da bo vsak vedel kaj je njegova dolžnost.
Pol BOlI Ce mi včasih povemo liberalcem odkrito besedo o njihovih duševnih potencah r politiki, ne zadenemo pri raznih „inteligentih* v žiro, k« ti principielno od-
klanjajo vsako razsodno besedo. Veliko krepkeje je, če takim „politikom* pore svoje mnenje list, ki jim je zelo blizu, kakor tržaška „Edinost*. Po daljši polemiki, r kateri dokaže, kako hinavsko in neslano je početje liberalcev v zadevi Hrvatsko slovenskega kluba, pride „Edinost* do tega zaključka:
„Vsega tega seveda ne razumejo iz vestni ljubljanski buršikozni politiki, ki jim je začetek in konec vse politične modrosti v zabavljanju čez klerikalizem in „farje“, ki imajo (oni politiki namreč) polna usta svobode in napredka, ki pa vedo, da težka je hoja v naši ljubi Avstriji do svobode in napredka. S samim zabavljanjem na „farje“ gotovo ne rešimo svojega naroda. Preko napadov od strani teh — politikov morejo naši poslanci z mirno vestjo dalje svojo pot*.
Il Odvetniške Službe. Gospod dr. Josip Leskovar, odvetnik v Mariboru se preseli s 1. avgustom t. 1. s svojo pisarno iz Gosposke dice št. 15. na Grajski trg v hišo g. Sepeea, I. nadstroje.
Štajersko*
Mariborske novice.
Konkurz. Okrožno sodišče Maribor je razglasilo nad pnemoženjem E. Mayer ja, trgovca, peka in gostilničarja na Pragarskem, konkurz.. Konkurz-ni komisar je sodnijski predsednik y, Slov. Bistrici, začasni upravitelj konkurzne mase pa dr, Urban Le-mež.
Žrtev Drave. Ta teden je Drava v bližini Ma. ribora zahtevala že dve žrtvi, V torek je utonil lOlet-ni šolar Skerlec in v sredo še mlajši deček. Stariši, pazite na otroke!
Maribor. Dne 19. t, m. je 401etni tesarski pomočnik popravljal studenec v tukajšnji kavalerijski vojašnici. Naenkrat je izgubil ravnotežje in padel v studenec ter se pri tem smrtnonevarno poškodoval. Rešilni voz ga je odpeljal takoj v, bolnišnico.
Ogenj. V enem dnevu dvakrat je bila v našem mestu plat zvona naznanjajoč požar. V sredo okoli 1 ure zjutraj je začela, goreti npka lesena bjaraka, ki je bila postavljena v gramoznih jamah v bližini poti v Kamnico v koroškem predmestju. Nekaj Časa je bil videti precej krepak plamen. iTbda prefdno je prišla požarna bramba do mesta, je že vse zgorelo. — Zvečer ob sedmih je pa naznanjal značilni glas iz zvonika, da gori na Teznu. Gorel je hlev gospoda An-derluha. Zažgal je petletni otrok, ki se je igral v bližini slame z vžigalicami. Ker je bilo na hlevu polno krme, je gašenje le zelo malo pomagalo. Na lice mefeta je prihitelo več požarnih bramb in tudi pijo-nirji so neutrudljivo pomagali, toda ognja, ki se je bil zajedel v suho seno, se ni dialo jvdušiii. Vedno z novo silo je> vzbruhnil na dan. Skoda je precejšnja. Kakor Čujemo, je še komaj leto dni, odkar je gospodu Anderluhu zgorelo neko drugo jmslopje.
Du Shöda. V soboto dne 22. t m. ob pol 7. uri zvečer se v gost. g. Tkalo» v Studencih pri Maribora vrši protestni shod slovenskega delavstva proti napadom kapitalistov na starostno zavarovanje. Shod se priredi v smisla Jugoslovanske Strokovne Zveze, ki je radnji čas uprizorila po vsem slovenskem ozemlja jako uspešno protestno akcijo. — Naslednji dan, v nedeljo dne 23. t. m. pa se vrši v dvorani Katoliškega delavskega društva enak protesten shod z istim dnevnim redom. Na obeh shodih govori g. urednik Kemperle. Slovensko delavstvo vabimo, da se shodov v obilnem številu udeleži.
Celjske novice.
Tovariši iz Celja! Tem potom vas še enkrat o-pozarjam, da pridete pravočasno v Gornji Grad, kjer ima pododbor „Slov. dij. zveze“ svojo prireditev dne 30. julija. Posebno tisti, ki so obljubili svoje sodelovanje, morajo priti pravočasno! Najboljše je, če greste iz Celja z jutranjim vlakom. Snidemo se v gostilni Fischerjevi! — Drago Klenovšek, abiturijent.
Nesreča. Poroča se nam iz Celja: V noči med
14.	in 15, junijem je 161etna hči kmeta Blaža Pintarja pri Sv. Janezu podlegla pretresenju možganov. U-bogo dekle je bilo pozno v, noč na neki veselici s svojo sestro in očetom. Ko so prišli domov, je tožila, da ima glavobol. Zjutraj je bila že mrtva. — Hlapec M. Zelnik je zaspal vsied utrujenosti na svojem vozu. Med vožnjo je padel raz njega in je prišel med kolesa ter je dobil na nogah več nevarnih poškodb.
Občinske volitve v Celjski okolici se vrše Še-le meseca septembra tek. leta. Razvil se bode med Slovenci in Nemci zopet jako oster boj za to veliko, dosedaj slovensko občino. Zadnje volitvje so bile, kakor znano, vsied malenkostne formalne napake ovržene.
Nepreviden kolesar. Iz Celja se nam poroča z dne 20. t. m.: Pred dnevi je posestnica Marija Ferlež iz St. Jurja gnala živino k studencu. Ko je gnala živino domov, je pustila kravo prosto, dočim je telico držala na vrvi, Nakrat pridrvi s kolesom neki Leskošek, katerega se je telica tako prestrašila, da je vrgla posestnico Marijo Ferlež na tla. Zadobila je težjo notranjo poškodbo, Nezavestno so jo prenesli sosedje v hišo. Imenovana je v blagoslovljenem stanu. Kolesar je kriv nesreče, ker sploh ni pozvonil in je radi tega Marija Ferlež le na lahno držala, vrv, na kar tero je bila privezana telica.
Ptujske novice,
Državni poslanec Brenčič na delu. Poslanec Brenčič in tovariši so stavili v 'državnem zboru sledeče nujne predloge za podpore Občin, ki so deloma koncem meseca maja, deloma pa sedaj meseca julija,
trpele vsied toče jako občutno Škodo. To so vasi: Ivanjkovci, Trstenik, Stanoviščak, Litmerk, Mihalovci, Hriber, Lešnicja, KljuČarovoi, Šaranje, Sv. Vid, Leskovec, Sv. Barbara, RumeŠ, Lahonci, LaJfohSčak in Žerovinci. Dalje za podporo 5 posestnikom iz občine Stojnci, ker jim je ogenj upepelil hiše, in za občine Slom, Tibovci in Strelci, kjer je toča 'dne 8. junija 1911 napravila veliko škodo. Delavnost in požrtvovalnost moža, kateremu ste dali srvoje glasove, se bo vedno bolj izkazala.
Trboveljske novice.
Trbovlje. V nedeljo dne 16. t. m. ob 11. uri na večer je v gostilni „pri Urški“ mož Uršule Brodnik ubil svojega pastorka Viktorja Kneza, ki je zopet najdlegoval svojo mater, naj mu izplača doto. Ker ga mati ni hotela ubogati, se je začel hudovati nad njo, na kar je pritekel njen mož Jožef Brodnik, ki ni mogel videti Kneza, ter zadal svojemu pastorku z velikim nožem na glavi tri rane. Knez je bil kmalu na to mrtev.
, Trbovlje. Na jetiki bolni delavec Maks Hlebič je v pondeljek dne 17. t. m. z britvijo prerezal vrat svojemu eno leto staremu sinčku, ki je kmalu izdahnil. Nato se je lotil svoje štiriletne hčerke, jo tudi močno ranil, (vendar je ni mogel usmrtiti, ker mu je prej zbežala. KoneČno je Še sebe na vratu in roki občutno ranil. S svojo hčerko leži v tukajšnji bolnišnici; vendar najbrže ne bo okreval. To grozno dejanje motivira s tem, da je hotel otrokom le dobro, češ, po njegovi smrti bi se jima slabo godilo, ker je baje žena Ž njima grdo ravnala.
Trbovlje. Že čez en mesec razsaja tifus v naši občini. V občinski izolirnici leži 16 bolnikov te vrste, izmed katerih jih je že nekaj pomrlo.
Dragi kraji.
Leitersberg pri Mariboru. V volilnem boju, to je Še pred volitvami, se je naš pismonoša „Bračko“ izkazal za izvrstnega agenta kandidata „Francelna“. Imel je na razpolago cel zavoj ptujske giftne krote, tako, da je hropel pod njim, ter vsiljeval isto nezavednim strankam. Pri strankah, ki so naročeni na „Stražo“ in „Slov. Gospodarja“, pa ni bilo tiste natančnosti, Ta g. pismonoša je nasproti svojim Štajer-cijanskim prijateljem tako uljuđen, da prepušča raje njim „Stražo“ in „Slov. Gospodarja", kakor pa naslovljencem. Sicer bi to ne bila zloraba, če čitajo nasprotniki naš list, ali naročniki bi ga morali vendar ob pravem Času dobiti. Enkrat bo pa Bračkotu vendar jabelko dozorelo. Tudi naš Poldek Felser je priden agent ptujske cunje, katero nezavednim ljudem tako priporoča in hvali na vse pretege. Toda on zna Še kaj več. Ne da je samo goreč Štajercijanec, njemu je znan Še celo poseben volilni red. Na volišču je sedel lepo pred vrata in izpraševal volilce, koga kateri voli. Nekaterim RoŠkarjevim volilcem so se glasovnice izmenjale. Prepričani smo bili, da bi bilo za Roškarja oddanih čez polovico glasov, tako pa so so se znižali na 34 glasov. Ali g. volilnemu komisarju Lopiču ni bilo to znano? Od kod je imel njegov sluga toliko glasovnic na razpolago? Kako more volilni komisar tako početje 'dopustiti, ko so volilni predpisi za vse občine enaki? Vendar ni vse to nič pomagalo, ker zmagala je kljub nasprotnim umazanostim pravica, da je tukaj bivajoči kandidat Franoel, kakor je bi lo prerokovano, padel, kakor Je Srok in 'dolg, z vsemi Štajercijanci. — Volilec.
Pesniški dvor pri Mariboru, ££aš gostilničar štev. 1, to je prva hiša v, naši občini, sliši na ime Johann Standegger, je jako velik prijatelj „Štajercev“, seveda tudi naročnik. Pa to smolo ima, da to cunjo pred odličnimi gosti skriva; sploh je ne sme vsakdo videti. Ko pa pride njegov, ljubljenec Lojz Gornik ali kakšen pristaš na frakelj Šnopsa, tedaj pa pride ptujska cunja takoj na mizo. Zakaj se neki boji, da bi videl kdo to cunjo? Ali je morda to srdtmota, če je ta smrdljivi list na mizi? Da — da, Johann! Ni lepo za tebe in krivo je ravno to, da se veliko gostov izogiblje tvoje gostilne. Svetujem ti, da si naročiš kakšen naš Časnik „Stražo“ ali „Slov. Gospodarja/1, in tvoj Častni naslov spremeniš v Ivan Standeker, ker je tako pravilno. Tudi volilna agitacija te je osmešila, kajne? Vidiš, ko bi imel Roškarjeve lepake v gostilni, bi imel zdaj zmago, zdaj je pa fuč, in tudi Girstmay-erjevi lepaki so fuč. — Prejšnji gost.
Bela zastava je vihrala dne 19, t. m v ormoškem okrajnem sodišču.
Sv. Marjeta na Dravskem polju, V zadnjem Času slučajno potujem po svoji domovini skozi Sv. Marjeto, TerniŠe in Prepolje ter poizvedujem to in ono. Zvedel sem pa vendar celo zanimivo stvar, kar se Še niti sanjalo ni, napireč: g. nadučitelj Achitsch hoče te vasi, katere so v celoti ena politična občina, razdeliti v dve. Kaj ga k temu nagiba, je jasno; za gospodaril bi namreč rad nad to občino, kar pa naši Prepolfci in Terničani hočejo slišati, Ta, gospod misli, Če se občina razdeli, tedaj bom v Marjetskem gotovo gospodoval. Pa po mojem mnenju bo težavno, ker Še niso vsi MarjetČani Štajercijanci. Tudi ministrstvo je sestavljeno, kakor sledi: Malek vojni minister, K. Sorschnig za industrijo, Gril za zunanje zadeve, Ce-lofiga p. d. Nudi za uk, in Kalčič za trgovinstvo. Manjka jim še Čez vse potrebni finančni minister, katerega pa ne morejo izslediti. Vrli občani Slovenci lepe Šmarjetske občine, ne dajte se zapeljati, da bi se občina politično razdelila, ker potem ima vsaka občina večje stroške. Čemu pa trositi denar, ko ga sami krvave potrebujemo? Razdelitev je morda potrebna samo pri Šolskem vprašanju, tako, da bi Prepoljci ne
plačevali Šolskih potrebščin Marjetski Šoli, ker so vŠolaniv.St. Janž. Takšne zadeve naj bi se pa izročile v rešitev strokovnjaku in ne Aehitschu, kateremu je posolinemška politika najprej in najbolj pri srcu! — Zvedel sem Še vse kaj več, kar si pa prihranim za nadaljno porabo, ako bo g. nadučitelju in njegovim ministrskim kandidatom všeč. Torej je še Čas, vrli domačini! Ne vdajte se! Vam želi vaš — Mariborčan..
Sv. Martin na Pohorju. KoČarska liči Julijana Blažič, stara 9 let, doma pri Sv. Martinu na Pohorju, je prišla dne 12. t. m. z desno roko v krmorezni-co in ji je stroj odrezal dva srednja prsta.
Crnagora pri Ptuju. Slučajno me je zaneslo v nedeljo dne 9. julija t. 1. na Crnogoro. Ko, zapazim, da so se znani gorski liberalci v družbi nekaterih po-silinemcev devali na z vejami „okinčane“ voze, vprašam svojega znanca iz Dravskega polja, kam so namenjeni. „Ali ne veš?“ mi odgovori. i„Na Plojevo sedmino v Stoperce. Saj vidiš, organista! z godbo imajo seboj, da bo vse v redu Šlo m da bo tudi „jtrauer-marš“, kakor se to spodobi pri takem gospodu, kimu niti cesar niti škof niti ministri niso mogli pomagati. Tudi pridigarja imajo, seveda iz Celja, kjer so tudi obhajali sedmino, in bo torej že lahko zadel pravo -Struno, da ne bo našim liberalcem od žalosti poČTo srce ali pa se od jeze nad Kmečko zvezo, oziroma njeno zmago, razlil žolč. To pa Bog varuj, ker brez liberalcev bii bilo predolgočasno in prestuhoparno na svetu. Sa|j celo sedaj, ko gredo na sedmino, se postavljajo tako, da se jim mora človek smejati, četudi bi imel Še sicer Bog ve kako sočutje ž njimi.“ „(Toda ali nimajo gorski liberalci pametnejšega dela v svoji z nemiškutarstvom tako okuženi občini?“ „fSaj Še ni bilo slišati, da bi bili liberalci kje sposobni in voljni za pametno in trezno narodno delo, pa Še ti niso!“ In konec je bil pogovora o tej stvari.
Leskovec. Krasne so bile naše gorice! Pa ena .sama nesrečna ura in vsa lepota je poteptana. V pon-deljek popoldne ob 8. uri je pridivjala huda nevihta. Prinesla je ledeno zrnje. Najbolj so poškodovane občine: Leskovec, Skorošnjafc, Veliki O kič. Toča je Že pobrala v naših gorioaji, na redkih njivicah, ki jih imamo, pa je tudi že zmlatila. Od česa pa naj živi ubogo ljudstvo? Tukaj je na mestu izdatna pomoč!
Iz Ormoža veje čisti liberalni veter, odkar dela tamkaj mladi dr. Sernec ekspenzarje in politiko. 'Torkov „Narod“ je prinesel iz Ormoža novico, da je dr. Korošec zahteval od dr. Preskerja, ki je nameraval kandidirati na programu Slovanske kmečke zveze, da v slučaju izvolitve ničesar ne stori za narodno urad-ništvo. Ce kakšen liberalni teliček verjame take be-dastoče, prosto mu. Liberalci pa do danes nimajo nobene pravice, zahtevati od dr. Korc|Šiea tali katerega drugega naših poslancev kakšnih pojasnil. Dni lahko ponižno prosijo za to milost, a zahtevajo ne!
Rogaška Slatina. Poroča se nam: Dne 15. t. m. zjutraj je začela goreti hiša Pl. Plevnika. Družina je še spala, ko so sosedje opazili ogenj pri Plevniku in seveda hitro vse vzbudili. Plevmikovi so si rešili golo življenje. Cela hiša s hlevom in gospodarskim poslopjem je zgorela do tal. K sreči so sosedje Še pravočasno oteli živino. Škode je 8000 K, ki se le deloma pokrije z zavarovalnino 1000 K.
Sv. Urban nad Ptujem. Zmagoslavne volitve so dokončane. Par našim visokonosim liberalcem pa se Še noče umiriti kri, zato so Še le sedaj sprevideli, ,'da morajo nekaj skovati v i„giltni kroti“ čez tiste, kateri so po njihovem mnenju najbolj krivi, da so z Orni-gom in Plojem tako neusmiljeno pogoreli. Pa kako hočete, da bi z vami volili, saj v nedeljo pred prvo vo-litvijo še niste vedeli, kaj da ste: Štajerčijanci ali pa slogaši. Neki sin liberalnega gostilničarja, kateri bi zopet rad zlezel tiho kakor poiž na župafctski stol, si je pridno pridobival „Stajerčeve“ pristaše s tem, da je po nedeljah delil pred mašo Plojeve lepake in popoldne „giftno kroto.“ Vrabec naj razume vašo politiko. Se on javče svoj: čiv, čiv, ter s tem dokazuje, da je vrabec, vi pa še danes ne veste, ste li politični vrabci ali kalini. Potem pa javčete v „jStajercu" za! mir. Ako bi naša stranka ne bila za mir, bi se že zdavno pisalo o vaši nečedni agitaciji in o Študiranemu komisarju Mariniču. Kdo je torej prekinil mir? Mi kmetje smo ponosni, da smo imieli v naši lari 375 glasov za Brenčiča in vi revčeki z vsemi močmi komaj 87 glasov za Ploja; hm, res smešno. Da pa vam za vero in za gospoda kaplana ni mar, to že mi dolgo znamo; saj ljudje govorijo, da ni videti gotovih' ljudi po leto dni pri službi božji, in pri pridigi že celo ne, ker so prepametni. Izjema je le pri enem, kateri je navezan, ter mora biti pri pridigi in sv. maši. In seveda zakaj, to vemo vsi. Piše se, 'da\ je bil čast. gospodi Malajner v Spuhlji pri slavnosti ter tam zastonj jedel in pil. To je seveda debela laž. Pri glaš-kih in potem v vinskem „.idampfu“ dostikrat govore neresnične besede. Ce pa morete dokazati, vam plačamo veliko svoto, da si zastonj pripravite jedi in pijače. Da pa so Rojs, Simonič in Josip, Ceh bili v Spuhlji, je prvič njihova stvar in drugič zaradi o-pravika na kolodvoru. Med potom jih prosita dva navdušena liberalca Plojaša, Če se smeta zraven peljati. Torej ne samo trije naši, tudi dva lačna liberalca sta bila navzoča. Nihče izmed naših' ni gledal na to, da bi zastonj jedel in pil, kakor razni liberalci, zato vam svetujemo, da denote jezik za zobe. Pri nas nismo za denar in papirnato pcfJporo agitirali in se* tudi nismo zanašali na Plojevo podporo in 'Orni-govo dobroto. Imeli ste vse stene preprežene z liberalnimi lažmi. In ker niste niti vinarja od te podpore ^razdelili, so ljudje menili: to je samo za urbau^ko
gospodo, mi volimo le našega Brenčiča. Vi ste pač pravi tički, kaj ne ? Ker se pa vam nočemo in se vam ne bomo nikoli uklanjali, zato najdete v vaši zmešani politiki vse mogoče stvari pri govoru o jedi in pijači; a pri sebi ne opazite ničesar!
Sv. Barbara ,v Halozah. Čudne razmere vladar jo na naši pošti. Pismo, oddano na zavrčki pošti dne 80. junija, priroma k nam Še le dne 5. julija. Denarja ni dosti na razpolago in mnoge poštne nakaznice morajo dneve in dneve čakati na izplačilo. Sedanji poštni sel nosi pošto na polževem hrbtu, in ponekod (?) se mudi več kot deset minut.
Sv. Barbara v Halozah. Dne 30. junija je bila pogumna kmetica Katarina Gavez v Gradijščih pri ptujskem sodišču obsojena radi trganja Plojevih lepakov na Stumbergerjevem zveriženem hlevu, kojega belež ni vreden 20 vinarjev, radi poškodbe tuje lastnine na 5 K globe in äoravnavo sodnijskih stroškov. Cast zavedni narodnjakinji!
Sv. Barbara v Halozah. Sedaj še le vemo, zar kaj se naši liberalci ogibajo farne cerkve. Iz „„Nar. Lista“ zvemo, da imajo nekje neko skrivno podružnico, pri koje popravilu se je ubil vajenec kleparja g. Taichnerja v Ptuju. Nam faranom, pa tudi gospodu ni nič o tem znano. Predstojnik te podružnice je najbrž kaplan iz Brezovca, ki mu pri opravilu strežejo Jakob iz Slatine, Ivan iz Gradišč, Janez iz Paradiža ter Jožef iz GruŠkovca. Ali so ubitega kleparskega vajenca pokopali po obredih', po kakršnih so pri Cehu zagrebli ostanke Plojeve politike, še nam ni prišlo do ušes.
Vransko. Detomor. V potoku Košnici v sodnij-skem okraju Vransko je našel drvafr A. Goričar truplo novorojenčka. Obvestil je o tem žendarmerijo, ki je takoj skrbno poizvedovala po materi. Našli so jo v osebi neke Terezije Srol, ki je priznala, da je začetkom meseca julija povila otroka, g a nekaj dni pozneje zadavila ter ga vrgla v imenovani potok. Izjavila je, da je storila to vsled velike bede, ker sama ne bi mogla preživljati otroka in ker se otrokov oče brani skrbeti za svoje dete. To jo je privedlo do tega zločinskega čina. Detomorilko so izročili okrožnemu sodišču v Celju.
Velika Plrešlca. Kafko se uresničuje poročilo PireŠčana, ki je pred kratkim poročal o našem društvenem življenju, naj dokažejo naslednje vrste. Dne
9.	t. m. je priredilo naše Slovensko kmečko krščansko izobraževalno društvo društveno veselico pri nah šem vrlem županu gospodu Francu Reharju. Kdor je slišal govor nafeoga državnega poslanca gospoda dr. Korošca, ve, kakšen pomen imajo naša društva. Orisal nam je važno ‘društveno delo tako lahko umljivo, da ga je vsakdo razumel. Slišali in videli smo, ka*ko so tudi nasprotniki odobravaju in sledili z vso pozornostjo govoru našega neustrašenega in neumorno delavnega državnega poslanca. Dobil je marsikateri popolnoma drug vtis o našem poslalncu, kakor ga je imel v volilni borbi, ko ni slišal drugega, kakor samo podlo obrekovanje. Veseli nas posebno, ker smo ga imeli Čast, tako hitro po volitvah imeti v svoji sredi kot govornika. Liberalci so jo s tem dobili po zobeh'. Poprej so namreč prerokovali, da nas bode samo ob mandat oropal, potem pa ga ne bodemo več videli. Mi izrekamo v imenu celega društva, kakor tudi v imenu cele občine gospodu dr. Korošcu srčno zahvalo za njegov trud ter obljubimo, da bodemo sledili njegovim nasvetom. Za slavnostnim govornikom so uprizorili naši fantje gledališko predstavo, pri kateri so nad vse povoljno izvajali ulogo za ulogo ter so nam nudili res krasno zabavo. Kakšna sloga pa je med nami, naj dokazuje, da so popevali lepe slovenske pesmi najprvo domači možki zbor, za tem pa skupno mešani zbor iz Zgornje Ponfcivje. Pri milo donečih glasovih slovenske pesmi našle vrle mladine se je vnela res prava zabava. Ljudstvo je bilo navdušeno in videl si tako starega, sivolasega starčka, kalfe1* mladeniča, staro gospodinjo, kakor mladenko, 'da so bili vsi zadovoljni s to lepo prireditvijo. Da pa nismo tako osameli v teh goratih krajih, nam je priča, da imhmo več odličnih gospodov, kakor gospoda 'dr. Ivan Benkoviča, dr. Makso Vraberja, prov. Schrei-nerja itd., ki so nas počastili s svojim posetom, in nas navdušili za nadalnjo izobrazbo. .Vsem cenjenim gostom bodi izrečena srčna zahvala za poset. Društvenemu vodstvu pa je zagotovljeno, 'da bode društvo dobro uspevalo, ker ima tako dobro in res neumorno delavno mladino, ki se ne ustraši poleg napornega dela tudi žrtvovati marsikatero uro za izobraževanje. Le kmalu zopet na svidenje!
Kranjsko
Bled. Velika mednarodna plavalna dirka na Bledu bode dne 20. avgusta in kakor kaže zanimanje med Športnimi krogi, ena, največjih letošnjih serij. — Nemški, mažarski, češki, hrvaški klubi bodo poslali mojstre prvo vrste.
Primorsko.
Idealna mladina. „Tagespost“ poroča z dne 20. t. m., da se je v Trstu neka lfiletna Klara W. dala ostriči, se je preoblekla v moško obleko in jo neznano Kato odkupila. StariŠi niso ničesar slutili o svoji hčerioi, ki jo je srce najbrž vleklo k Indijancem . . . Idealno dekle zasleduje policija.
Narodno gospodarstvo-
Uvoz argentinskega mesa prepovedan. Kakor se nam poroča z Dunaja z dne 18. t. m., je poljedelsko ministrstvo izdalo odlok, v katerem se vsak nov uvoz argentinskega mesa p r e p o v. te d u j e , ako-ravno Še ni došla naznanjena jjošjiliatev v Avstrijo. Tako bo cela množina 600 ton, argentinskega mesa šla „retour“, kakor bi bila naslovljena na c. kr. poljedelsko ministrstvo. Večerni list „TagespoŠta“ z dne
18.	t. m. pravi, da je ta ukrep izdan edino le v korist mesarjev in izvestnih krogov, da trpi masa konzu-mentov večjo škodo! Končno izraža Željo, da se naj akcija uvoza argentinskega mesa še v večjem obsegu razvije. „Neues Wiener Tagblatt“ priobčuje dejstvo, da so nižji sloji, zlasti delavstvo, vznevoljeni nad tem ukrepom, ker se je kljub neljubim konfliktom radi argentinskega mesa isto priljubilo zlasti pri mestnem delavstvu. Vsa zadeva se bo razvila, kakor je videti, v hrupno afero.
Prvo podkovanje žrebet. Skušaj, da privadiš žrebe že v mladosti, da se bo pustilo prijeti za nogo; najprvo ga gladi po nogi z roko in nato mu jo skušaj polagoma vzdigniti. Početkoma privzdigni glavo le malo in polagoma dvigaj jo vedno bolj visoko, dokler je ne privzdigneš tako visoko, kakor jo je treba vzdigniti pri podkovanju. Posebno če žrebetu kopita večkrat snažiš in pri tem potolčeš; po podplatih, privadiš ga na podkovanje. Ko ga hočeš dati podkovati, ne privzdigni mu nog previsoko, kar stori rad držač, ki je visok, da lažje nogo drži. Ce je držač visok, vrže ga konj kmalu od sebe. Nikakor mu pa tudi ne vleci nog na zunaj, kajti pri tem izgubi žival ravnotežje in je prisiljena potem, da se s silo iztrga iz rok. Tudi ne drži nog predolgo kvišku, ker postane žival nepotrpežljiva in nemirna. Pusti nogo večkrat iz rok a-li pa ravnaj tako, da kovač kopita najprvo po vrsti obreže, in Še-le potem drugo za drugim podkuje. Nikar ne tolci živali in ne kriči nad njo; s tem jo lahko tako pokvariš, da se ne bo pustila z lepa podkovati.
Na kakšen priprost način se da hlev razkužiti. Imamo sicer različna sredstva s;a razkuževanje, omeniti hočemo pa tu takšno, kakršno dobi kmetovalec za par novcev, povsod, in to je Žveplo.
Živinski hlevi bi se morali vsaj štirikrat v letu razkužiti z žveplom. Ravnati pa je tako-le:	Zaženi
živino iz hleva; v sredo .hleva postavi staro kozico in deni v njo nekoliko smolnatih tršic, a na nje kose žvepla. Za kubični meter prostora zadostuje 3 do 5 gramov žvepla; V* kg zadošča za večji hlev, Smolnate tršice prižgi, okna in vrata dobro zapri in pazi pri tem, da ni blizu gorečega žvepla nič vnetljivega, — Cez 3 ali 4 ure hlev odpri, odpri na stežaj vsa vrata in okna in pusti dve uri odprto, da se hlev, prezrači. Nato zaženi živino zopet v hlev. Na ta način obvaruješ svojo živino marsikatere bolezni, ki bi se lahko izcimila.
Seminar za zadružništvo na vseučilišču v Halle na Nemškem. Na vseučilišču v Halle se je osnoval poseben seminar za zadružništvo v svrbo, da nudi teoretično in praktično znanje o zadružništvu onim, ki nameravajo sodelovati pri zadružnem delu. Seminar je dobil pravico, da prireja izpite iz zadružništva in da za slučaj dobrega v speha izdaja diplome. V zimskem tečaju 1911 so se poučevali predmeti:	pri-
dobitni značaj zadružništva; zadružno pravo; banke in njih odnošaji do zadružništva;) uvod v nauk odr-žavoslovju in pridobitnosti; Kmetijsko zadružništvo; trgovsko knjigovodstvo; obrtno zadružništvo in zadružništvo za malo trgovino; nakupovalne zadruge.
Poučno potovanje ruskih zadrugarjev. Petro-gradski odbor za Širjenje zadružništva v Rusiji bo ta mesec povzel z nekaterimi naprednimi zadrugarji poučno potovanje v tuje države. Namen tega potovanja je proučiti in proučiti in pregledati zadružne u-stanove 'drugih narodov, da se ono, kar je poralbap in dobro, upotrebi na korist ruskega zadružništva iri za napredek ruskega kmeta. Na tem se vidi, da veliki ruski narod visoko ceni zadružništvo in da hoče s tem še bolj dvigniti svojo moč. Koliko bolj je dolžnost majhnih narodov, osobito onih, za katere se nik-do ne briga, da se sajnu za se bolj brigajo, da vse svoje stvari oskrbujejo sami in sicer v pravem, ljudskem smislu.
Štiri in pol milijona Kron za delavske hiše. Ogrska agrarna korespondenca poroča, da so muni-cibiji komitatov Pešta, Bihar, Temes in Vas pred kratkim dovolili M milijonov kron za zgradbo hiš za kmetijske delavce in s tem zagotovili 5000 rodbinam samostojne domove. V treh drugih bomitatih se je že zgradilo 400 delavskih hiš, 136 se pa jih Še zidal. Doslej je v celi deželi postavljenih kakih 12.000 biš za kmetijske delavce. Poljedelski minister grof Serenyi je prizadetim municipijem sporočil, da je pripravljen, za olajšanje obrestnih bremen amortizacijskega posojila, ki se je najelo za stavbo delavskih hiš, prispevati dva odstotka.
Da se pokončajo gosenice kapusovega belina, priporočajo nekateri, naj se uporabi v to sivrho apnena voda. Takšna voda se dobi, ako se sveže živo ajp-no ugasi z večjo množino vode, tako da ppstane iz gašenega apna belež. Ta belež naj se pusti nekoliko dni na miru in ko se belež poleže, naf se voda, ki je ostala nad poleženim apnom, porabi za Škropljenje kapusa in vrzot. »Ta voda ne Škoduje zeljnatim rastlinam prav nič, umori pa hitro in prav gotovo vse gosenice.
Za napravo slivovke ali Češpljeve» se uporablja navaßna češplja. Ce se hoče dobiti okusna slivov-
ka, uporabiti se morajo za to prav zrele češplje in izpuliti se jim morajo peclji, preden se zmečkajo. Ko so se peclji izpulili, naj se zmečkajo čeSplje s kakšnim lesenim drogom in prelije zdrozgalica v kak pokončno postavljen sod, kateremu se je poprej izdrlo dno Kolikor več koščic razbiješ med mastenjem, tolikanj močnejši okus po jederciK bo imel dobljeni češpljevem Ako ti ta okus ni všeč, pusti koščice cele. Ko si sod z zdrozgalico napolnil, pokrij ga. s kakim pokrovom, zamaži vse odprtine in razpoke prav dobro z ilovico, da ne bo mogel zrak do zdrozgalice. Češpljeva zdrozgalica vre počaisi in včasih konča vreti Še le proti koncu spomladi; to pa nima nikakih slabih poisledic za okus češpljevca ali slivovke. Ko ta zdrozgalica popolnoma povre, skuhaj žganje čimprej iz nje, sicer dobiš, če s tem odlaša®, bolj trpko slivovko.
Hmelj.
Hmeljska revija «Saazer Hapfer Hapfen- und Brauerzeitung“ prinaša z dne 15. t. m. sledeče hmelj-sko poročilo iz Žatca:
V	tem izkazu beležimo manjše spremembe pri cenah zateškega hmelja. Cene so skrajno stalne. Za 50 kg se je plačalo 180 do 186 K. Tuje kvalitete so bile tudi v prometu, vendar pa je tujega hmelja primeroma malo. Cene 150 do 166 K, eventuelno nekaj kron višje.
O stanju hmelja v okraju Zateč podajamo naslednje poročilo: Ako izvzamemo zgodnji hmelj in nekaj pokvarjenih nasadov, kažejo ostali nasadi (dobre tri Četrtine) kljub neprestani suši jako dobro. Mrčesa je neznatno malo. Tupatam se vidi vsled suše rmeno listje. Izrastki (stranski) so redki in kratki, tako, da moramo račnniti zgolj na košato vzrasli hmelj. Glede cvetja pa se mora konštatirati, da je isto celo v lepih na -sadih in vrtovih precej skromno Ves položaj pač stoji tako, da je od vremena prihodnjih dni odvisno, ako se bodo 6tare, doeedaj jako dobre rastline še naprej uspešno razvijale, ali ne. Zadnje dni smo sicer imeli dež, ali ta dež še mnogo nasadov niti osvežil ni, dočim se je dragi hmelj jako dobro namočil. Prezgodaj bi bilo, s številkami že zdaj prerokovati, kakšen ho končen reznltat žetve; vendar se pa lahko računa, da bo v slučaju skorajšnih izdatnih padavin, toplih noči i. t. d. rezultat hmeljske žetve sređen.
V	naslednjem podamo posamezna poročila drugih
dežel.
Na Moravskem je stanje isto kot na Češkem, razlikuje se samo v tem, da je skrajno nedoločen rezultat.
V	Galiciji je stanje skrajno neugodno, vendar izdatno boljše od lanskega leta. Malo upanja je, da bo re zultat vsaj sređen.
Na Ogrskem pa je jako dobro. Žetev bo bogata. Zgodnji hmelj so pobrali že sredi tega meseca. Tudi na Ogrskem so hudo pogrešali prepotrebne moče.
V	Nemčiji računajo s srednjim rezultatom. Vendar je stanje jako ugodno.
Na Bavarskem pa bodo imeli skoroda minimalen rezultat, če ne bo več dežja, kot ga je bilo doiedaj.
Na Virtenberškem je skoraj isto, kar je pripisovati mrzlim nočem in suhim vetrom.
V	Londonu je stanje jako ugodno, rezultat bo lep. Vendar je odvisen od prihodnjosti.
Iz navedenega lahko razvidno, da bo povsod hmeljski pridelek bolj sređen. Izjemo dela rodovitna Ogrska, kateri se hmelj vsako leto več ali manj dobro obnese.
Narodno-obrambno delo.
Roseggerjev sklad. Kakor poreča „Marburger-ca“, ima 'do sedaj Roseggerjev sklad že 1423 takozvanih „(kamnov“, v skupnem znesku 2,846.000 K. Tu' vidimo jasno nesebično požrtvovalnost naših narodnih nasprotnikov, ki upravičeno upajo na tretji milijon. Zlaisti pevska društva in dijaštvo prilspeva razmeroma pretirano visoke svote v nemški „obrambni“, ali pravzaprav napadalni sklad. Slovjenci, koliko ste že prispevali za svoje obrambno društvo „Slovensko Stratžo“ ? Ali vas res ne . boli srce, ko vendar čujete skoroda dan na dan o nečuvenih nasilstvih prirnn-dranib rajhovcev, ki napadajo zemljo naših očetov?'. Taka brezbrižnost je neodpustljiv naroden greh!
Grozen požar.
90 Ifiš popolnoma razdejanih, — 'Mnogo ljudi zgorelo. Iz Kanalske doline se nam poroča-o „groznem požaru, ki je dne 20, t. m. okoli polpoČi divjal v U k-V a h , kjer je upepelil 90 hiš. Prihiteli so sicer iz vseh krajev ognjegasci, ki pa niso ničesar opravili. Ljudje so bili na planini in še-le proti jutru šo prišli gledat upepeljene domove. Mnogo ljudi pogrešajo. Zadnja nesreča je prišla nad Ukve 1. 1903, ko se je utrgal oblak in zasul skoro celo vas, Da ni bilo doma ljudi ob nesreči, si je razlagati, iz tega, da zapustijo prebivalci vsako poletje dolipo in gredo v planino, kjer imajo celo naselbino. Le nekaj Čuvajev je bile doma. .Škoda se ceni na pol milijona kron.
Razgled po svetu.
Benetke brez vode. Kakor se poroča iz Benetk, so ondotni prebivalci — brez votle, Različno tehnično osobje, kakor potapljači i. dr., so iskali celo noč in dan,' da bi našli kraj, kjer je počila vodovodna -cev. Vodo dovažajo v mesto po parnikih in po železnici.
Večji hoteli imajo za to nalašč postavljene osebe, ki morajo iz sosednjih obrežnih krajev dovažati pitno vodo.
600 oseb skočilo v vodo. Kakor je že splošno znano, vlada v Ameriki grozna vročina, ki neredko-krat povzroča velikanske gozdne požare. Poročila pravijo, da je pri nekem tozadevnem požaru izgubilo 50 oseb svoje življenje, nad 200 pa je težko ranjenih Mesto Cochrana in manjša mesta južno od zlatih rudnikov Severne Amerike so docela porušena. Stotine ljudstva beže pred vročino, kamor le more. Vsled neprestane suše se pa ogenj neovirano razširja in povzroča grozno vročino. Kakor je posneti po neki brzojavki iz Hayleyburga, so v mestu Proeupine, kjer je požar najhuje divjal, bežali ljudje v jezero, ob katerem leži baš imenovano mesto. 'Jezero je pri kraju baje precej globoko. Izmed 600 ljudi, ki so se šli hlaidit, jih je utonilo okrog 200. Daleč na okoli je videti razprostra-no ognjeno morje; poročila, pravijo, da se razprostira požar na 200 kvadratnih milj na okoli. Po najnovejših poročilih se požar naglo razširja. Skoda znaša mnogo milijonov dolarjev.
Zenske na visokih šolah. Prva vseučilišča so se ženskam odprla v Ameriki. V Zedinjenih državah je bilo že v šolskem letu 1907—1908 vpisanih 56.075 dijakinj in 107.783 moških dijakov. Zianimivo je, da tam ženske najbolj vpisujejo na takozvani Classical Departement, kjer se goji klasična izobrazba, dasi ne v popolnoma enakem smislu in z enakimi nameni kakor v srednji Evropi. Manjše je zanimanje žensk za prirodoslovne predmete, za tehrfčne stroke pa jih je bilo vpisanih samo 28. — Nat Angleškem so odprli prvo visoko šolo ženskam leta 1869' v Cambridge.; od leta 1878 imafo ženske pristop do vseh vseučiliških izpfitov in akademiČnih stopinj. — Na Nemškem narašča Število žensk, ki študirajo,; prav močno. Docim je bilo v zimskem semestru 1908—1909 vpisanih 1680, se je leto pozneje povečalo njih' ŠjtevfMo na 2324 in jo letos zopet naraslo. V samem Beorolinu jih je letos študiralo 806.
Kolera. V Trstu so radi enega slučaja izolirali 42 oseb; iz Mesine se poroča, da je zbolelo tamkaj na aziatski koleri 21, v Palermu pa 17 oseb, izmed katerih jih je umrlo 8. V Marsiliji so umrle za kolero 4 osebe. V carigrajskem predmestju Kassimo-Pascha so kopštatirali 19. t. m. 5 slučajev kolere. Iz NewYorka se poroča, da se je na Kvarantanskih otokih pojavila koleri slična bolezen; med 600 izseljenci so našli 5 slučajev. Legislaturna komisija je odredila, da se pred odstranitvijo nevarnosti prepove vsak uvoz izseljencev.
Snubitve ssmodkami. Holandski fantje na originalen način snubijo, -Ta snubitev je posebno pripravna za one mladeniče, ki niso preveč zgovorni, kajti snubitev se vrši popolnoma molče. Ce se mladenič zagleda v oči kake deklice, tedaj si kupi smodko in potrka na njena vrata. Dekle odpre, in ko vidi mladeniča s smodko, mu jo prižge. Ni treba, da. bi se poznala. Mladenič pride lahko K dekletu, ki jo je le od daleč videl. Drugega ali tretjega dne gre mladenič zopet k domu svoje izvoljenke in zopet ne izoregovo-ri niti besede, temveč pokaže s smodko, da potrebuje ogenj. Mladenič pride še v tretje s smodko v ustih. Ce pa mladenič ne ugaja dekletu, tedaj mu ne da ognja ter mu pred nosom zapre vrata. Ce ji pa ugaja in če so starši zadovoljni s poroko, tedaj pošlje mladeniča v sobo, kjer mu prižge smodko, in mladenič,zopet molče kadi. Ko mladenič pok,adi smodko, mu da nevesta drugo. S tem je snubitev končana. — Tudi na Španskem se s pomočjo cigarete odkriva ljubezen. Mladenič spusti pred dekletom cigaro na tla. C e dekletu mladenič ugaja, mu pobere cigareto, na kar začneta govoriti. Ce mu pa ne pobere cigarete, tedaj po-mCnja to, da je mladenič pogorel. ...
Mark Twainova zapuščina. Iz New-Yorka se nam poroča: Mark' Twainova zapuščina znaša, kakor se je dosedaj dognalo, nad 470.000 dolarjev, ali okrog 2,300.000 K. Polovica! zapuščine sestoji iz z m-ljišč in inventarja, polovica pa iz autorskih pravic Mark Twainovih del, ki brojijo mnogo knjig.
Vihar v Rusiji. Strašen vihar, ki je divjal zadnje dni po Rusiji, je napravil velikansko škodo osobiti v guberniji Vologda, V okraju Gresovek je porušil vihar samostan, ti ga je dal zgraditi Ivan Grozni. Hfrdrla so je tudi cerkev, Veliko hiš je podrl vihar tudi v gresovsjkih 40 okoličanskih vaseh. Smrtno ponesrečilo je veliko otrok in živine.
Justična korupcija v Zledinjenih državah Sev. Amerike. Socialistično časopisje je že večkrat imelo priliko poročati o jusiičnih Škandalih, ki se gode v Zedinjenih državah. Sedaj se zopet iz Waishingtona poroča, da je poslanec! Wickersham v neki seji odbora za zunanje zadeve očital Šefu justiČnega oddelka, da je sodno zasledovanje agentov v Aljaski namenoma toliko časa. zavlačeval, da je cela zadeva zastarala. Po zatrdilih tega poslanca so agentje oškodovali državo za 50.000 dolarjev pri prodaji premoga vojaškim postojankam v Aljaski. Poslanec je lansko leto meseca maj,a podal o vsej manipulaciji državnemu pravdništvu obširna dokazila, toda Še le dne 13. jul. 1911 je dobil od državnega pravdništva obvestilo, dia je na podlagi zakona zadeval zastarana in se ne morejo agenti preganjati. 'Odbor je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva obnovitev preiskave.
Jetični bacili. 'Angleška kraljeva tuberkulozna konferenca je izdala svoje poročilo, ki obsega, delovanje celega deseteltja. Med drugim je dokazala omenjena znanstvena konferenca, da se jetični bacili goveđe praktično ne dajo ločiti od jetičnih bacilov človeka. Sesavci in ljudje se lahko med seboj okužijo.
Govejski bacili preidejo najbolj gotovo v človeka z neprevretim mlekom; ta način okuževanja je dostikrat neposreden vzrok pogosti jetičnosti otrok. Omenjena komisija pravi dalje, da tudi meiso, bodisi goveje ali svinjsko, lahko prenese bacile v človeka. Na koncu svojih izvajanj zahteva, upravičeno najstrožjo kontrolo nad živili.
Nov zakon. V Združenih državah Sev. Amerike je s 1. julijem 1911 stopil v veljavo zakon glede vpeljave brezžičnega brzojava. Glasom omenjenega zakona mora imeti vsaka ladija, ki ima 50 ali še več potnikov, na krovu postajo za brezžično brzojavljenje. Zanemarjenje tega zakona se kaznuje z globo 250 funtov šterlingpv.
Roparski umor. Iz Belgrada poročajo: V Nav-rinju so roparji ul omili v cerkev in umorili duhovnika, ki se jim je zoperstavil. Iz cerkvene blagajne so Odnesli 20.000 dinarjev.
Gorje kadilcem!
.„{Muskete“ je prinesla v zadnjem času jako zanimivo črtico, v kateri razmotriva. pisec s precejšnjo duhovitostjo o zvišanju tobačnih cen. Med 'drugim pa piše:
In zgodilo se je, da je nebelo izmed visokih — svetnikov vstal in dejal:	„jCe hočemo, da bo mir v
deželi, moramo imeti prvič denarja, drugič denarja in, tretjič zöget denarja; kajti nujno nam je treba velikih ladij, ki se nikogar ne boje in jih zato nazivlje-mo „dreadnoughte.“ Velike ladije pa stanejo mnogo,, jako mnogo, ker je jako mnogo ljudi nai svetu, kakor v Avstriji nič manj na Ogrskem,, ki hočejo zaslužKi, in postati bogati!
Tedaj pa se je dvignil upravitelj državnih novcev in zastokal in dejal:	Odkod naj vzamemo, ker
krasti je prepovedano?
Oni pa je povzdignil svoj glas in dejal: Kdo ti prepoveduje kra/sti? Sezi v žepe narodov, mnogo jih imaš; ondi boš našel denarja ,v izobilju!
Upravitelj pa je sklenil, da seže indirektno v žepe narodov. Zvišal je ceno vsemu, kar se da Sjploh kaditi, da so vrste kadilcev neusmiljeno zastokale.
In kadilci so poskušali to in ono, da bi se rešili te peze. Nekaj jih je bilo, ki so kadili eno .viržin-ko^ manj, kakor po navadi, zopet drugi so dali milo-tožno slovo cigaretam iz staroslavnega Egipta, kjer-se pretaka sveti Nil in stojijo razvaline starega, kraljevega mesta Memfisa; rekli so: Kadili bomo odslej „Sport“, weil man immerhin etwas an ihnen „Šport“! In kdor je bil dosedaj prijatelj „Šport“-cig.aret, se je ponižal do „dramo“, o kateri je znano, da tu in tam vpliva tragično na razvajene, recte zdrave želodce. Zopet drugi, ki so bili dosedaj prijatelji „drame“, so pobirali po ulicah in jarkih' odpadke cigar in cigaret, ki jih naše ljudstvo nazivlje „eike“, in kaditi to Specialiteto. Drugi so pa opustili kajenje in se vrgli na slaščice. Tretji grizejo kavčuk in četrti lužijo — svoj palec.
Kadar so se pa avstrijski državljani znašli na obrežju silnega morja. Adrijanskega in so videli, kako se je mogočni dreadnought spustil v morje in pu-stil za seboj črno kopo dimovega oblaka, tedaj so dejali: Glejte, ta nam je požrl — cigare!
Književnost in umetnost.
„Slov. učitelj“. St. 7, 8. LetnikXIJ. Vsebina: Vzgojuj najprej samega sebe! A travers de la Suisse Predaval profesor Fr. Pengov pri podružničnem se-stanku „Slomškove zveze“ v Ljubljani dne 8. junija. Najvažnejše poglavje vzgoje. Kateheza za. nižjo skupino. Predaval katehet Ign. Zaplotnik pri katehetski konferenci v Ljubljani. KinogledaliŠče — in mladina Predavala pri sestanku učiteljstva in staršev na šentjakobski osemrazrednici v Ljubljani učiteljica Margareta Cundri/. Čigava je Šola? Opazke k učnemu načrtu za ponavljalne šole. Župnik A.. Jemec, Zadnižni-zar pri zborovanju dolenjske podr. „.Slomškove zve*-ze“. Navodila papeža Benedikta XIII. za pouk prvo-spoveda noev in prvpobhajancev, O vzgoji volje. Predaval učitelj K, Simon. Šolski voditelj. (Piše nadučitelj Ivan-Štrukelj.) Katehetski tečaj v Z'agrebu. Pregled dohodkov avstrijskega učiteljstva 1. 1910, Katehetski vestnik. Učiteljski vestnik: Naša zborovanja Vzgoja. Raznoterosti. Slovstvo in glasba,
Zrakoplovstvo.
Novi svetovni distančni rekord v zrakoplovstvu je dosegel belgijski zrakoplovec Aliestagers s svojim letalnim strojem sistema Bleriot. Olieslagers se je dvignil ob Štirih zjutraj, kjer mu je pa bencin zmrz-Sih se je moral že čez eno uro izkrcati. Ob 8, uri 3 minute pa se je dvignil drugič. Brez odmora je letel od 3. ure 22 minut popoldne ter. prevozil daljavo 625 kilometrov in 200 metrov, S tem je dosegel nov, svetovni rekord in premagal Tabuteana, ki je 30. decembra 1, 1. dosegel svetovni rekord 400 km in 455,metrov., Olieslagers bi najbrže segel Še po višjem efektu, ako bi mu ne zmanjkalo olja. Svetovnega rekorda z ozirom na dolgotrajnost vožnje pa ni dosegel, ker je za rekordom lanskega zrakoplove». Farmansa zaostal za skoraj eno uro. Olieslagers je s tem svojim poletom prvi upravičenec za razpisano nagrado belgijskega avtomobilnega kluba v znesku 20,000 frailkoy, {Omeniti nam Je, da se ne ozira na dolgotra jnost vožnje, ampak na večjo distanco.
B Jr Prevzamem vsa dela M dekoracljske, slikarske In W Puškarske stroke, katera Izvršujem vestno in po najnižjHi cenah.
Gospodska ulica 5,
80 slovanska obrt.
Jiraniine vloge
ise eprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitala 1 januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-štovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštno hranilne'položnice na raspolage (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama. ^
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni
varnosti po 4J/t%, na vknjižbo sploh po 5%, na vknjižbo in poroštvo po 57,%. in. na osebni kredit po 6% Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolek«.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izrsemši praznike. — V uradnih urah se sprejema in isplaćuje denar.
Prasnila se dajeje
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne.	6
ima tu«lt ra« ragy»8ag«	hnuDm OMfeiswlfe»l3k«.
udska Dosoulmca v
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna plusa št. S (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Tima is mop pravi Amerikanac.
'W	Ou nima toliko časa, da bi legel in se pošteno
spotil, kadar se je prehladil; naši ljudje delajo isto. Če se prehladijo, jih muči kašelj, boli jih vrat itd. Ne vedo pa, da se vse to lahko odpravi s Fayevimi pravimi Bodenskimi mineralnimi pastilami, ki se dobijo v vsaki lekarni in drožerijo. Škatljica stane samo K 125. Ponaredbe odločno zavrnite! :: Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni dobavitelj. Danaj IV-l, Grosse Nerigasse 17.
Organist in Cerkvenik
se sprejme do 15. avgusta pri S V. Juriju Ob Pesnici nad Mariborom. — Nove orgije. — Osebne ali pismene ponudbe na
Cerkveno predsfojnižfvo.
s petimi stauovalnimi sobami, pod stanovanjem dve veliki kleti, z vrtom za zelenjavo, sadoncsnikom in malo njivo se pod jako ugodnimi pogoji takoj proda. Jako ugodno za penzijoniste. Naslov v upravništvu lista.	117
Zanesljiv nadzornik (Platzmeister), obeh deželnih jezikov zmožen, se proti dobremu plačilu takoj sprejme. Vpraša in predstavi se naj v stavbeni pisarni Fabriksg. 17. 118
Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz aluminijuma itd. itd. priporoča
Tiskarna sv. Cirila v
Maribora ob Dr.
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne,škalove, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdelajo ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice Moravsko.
IJiiiiii
krojaški mojster i Celju
pripnr@ia svoj =
modni salon za gospode,
ki se nahaja v nagi posujilniEni hiti na
Kje se kupi dobro, po ceni in fino
ObUValO? Edino le v največji celjski izdelovalnici in zalogi čevljev pri
Štefanu Strašeku, Hosašha ulica 3.
Velika izbera finih moških čevljev na zadrgo, kakor tudi čevljev za ženske in otroke. Velika zaloga različnih sandal in knajpovskih čevljev, kakor tudi Čevljev za tenis.	Z spoštovanjem
Štefan Strašek, Celje.
Naročite naš list.
Velika zaloga ur, dragocenosti, srebrnino in optičnih stvari po vsaki ceni. Tail »obrok« I lllustr. canlk zastani1 Qrauofone od 20 do 200 K. Niklasta remont.-ura E 8’60 Pristna srebrna ura	„	T—
Original omega ura	„	18'—
Kuhinjska ura	„	4’—
Budiljka, niklasta 3 8’— Poročni prstani	's)	2,—■
Srebrne verižic	„	2*—
— Večletna jamstvi' —
Nasi. Dietinger
Theod. Fshrenbach
urar In očalar 447
Maribor, ao»PMk» giio» 20.
Stopnje® zlatnino la srebro.
Trgovina s steklom = porcelanom in kamenino
Iv. Kleinšek
Maribor, Koroška cesta 17
posode, svetilk, in okvirjev za vse v to stroko spad. dela. Poprave se hitro, zelo so-
lidno in najeen. izvršujejo!
P
----------------------------ig
Cerkveni In sobni slikar In pleskar
Franjo Horvat
fHARISOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za Blikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
Trgovina špecerijskega blaga
OVIan Hočevar Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točne in solidne postrežbe:
ruskega in kitajskega čaja, pristnega jamajka ruma, slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likeijev. Sveže rozine, grozdiče, civebe, mandelne, lešnike, orehe, bosanske češplje, strdi itd.
Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro znanega„ Lucculus“, mastina in klajno apno. Ob času setve opozarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalogi zanesljiva, kaljiva semena za polja in vrtove.	:•: :-:
Tudi priporoča raznovrstne voščene, sveče in druge kadilo in olje.	771
Slovenci sssss!
Vsak slovenski trgovec, gostilničar, obrtnik, zdravnik, duhovnik, učitelj in sploh vsak Slovenec in član našega naroda, se opozarja na velevažno slovensko podjetje: „Tolstovrške slatine v Guštanju na Koroškem“.
Prva južno-štajmha kamnoseška
dražba v Celju.
Žaga, brusi in struže s strojnim obratom.:: Zavod za graviranje
črk
in
vsa
m
bena
in
tu
Plošče
pohištvo
Velika
za
marmorja
izgotovljenih
nagrobnih
Kulantni
cene
Naročila
točno
pogoji
se
izvršujejo
Ceniki
in
stroškovni
proračuni
brezplačno
Brzojavke: Kamnoseška družba
Celje
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse st. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalogo cementnih cevi, Stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: kamnatih cevi, motla-kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižih cenah.
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
Gramofone s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
pranjo Bureš M«®«

Tegethofova cesta št. 39.
Veletrgovina s špecerijskim blagom ' in z deželnimi pridelki	e
Anton Kolenc: Celje
Glavna zaloga Graška cesta 22, Podružnica: »NARODNI DOM.«
Prazen je izgovor, da sa mora blago iskali pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem ozira bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g trgovcev in prosim za mnogobrojen obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
Veiečastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene svečo, kakor tndi drage vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
V zalogi imam vsakovrstna vrtna in poljska semena zanesljive katiivosti, ter opozarjam slavno občinstvo za nakup istih, kakor tudi ostalega špecerijskega blaga ter deželnih in dragih pridelkov.
Ia. Zabokovški premog ponudim po K 2'10 za 100 kg pri odjema celega voza, prosto v hišo postavljen v Celjn, dragam po dogovora.
Knpim tndi vsako množino deželnih pridelkov, kakor: žita, fižola, orehov itd., ter Tabljene solnate in droge vreče, petrolejske in oljnate sode. #
»
Pismena naročila se izvršujejo z obratno pošto. 479
Pijte samo Tolsfovrsho slatino.
Narati sa i Tolstem vrhu, Guštanj, Raratka.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ b kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Za potovalno sezono.
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
X
KovČeki za potovanje! Vseh vrst ročni X kovčeki iz govejega usnja in bogato X zalogo usnjatih galanterijskih s Stvari kakor oprav za konje, jahalne potrebščine itd. priporoča
Rudolf Novak, Maribor *
jermenar in sedlar — Grajski trg.
Samo lastno izdelovanje.
X
X
Tovarna za peči H. KOLOSEUS
Wels, Gornje Avstrijsko.
Izvrstne in v vsakem oziru nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparom, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki trgovini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj „Originalni Koloseus-štedilniki in manj vredni izdelki naj bo vračajo. Ceniki zastonj.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni basen, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako ndobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. ■. •nissan
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteijstvu kopališča.
Franc Nemec,
podobar in pozlatar
Ptuj, Gosposka ulica 23
se priporoča častiti duhovščini in slav. občinstvu za cerkvena prenovljenj s altaijev, podob in vsa v to stroko spadajoča dela. Podobe nove fino izdelane se dobijo takoj po naročilu.	556
■b i a	m M	Ä Nahrbtnike za turiste, planinske do-
SBZOllO pisnice, konfeti, serpentine, lampijoni, tombola, karte za veselice po najnižjih cenah.
Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami
1 Goričar & Leskovšek v Celju
...— Graika ulica st. 7 in
Iüpiaimipm (Goričar & LeskovSek) zvezna trgovina Rotovška ulica 2, Celje.
Edin« štej. napadna siekliFska trgovina
448 na debelo in na drobno
Franc Strupi g Celje
Graška eeata
priporoča po najnižjih cenah svojo bogate zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ža podobe.
Frsvsdje vseh stek Epskih del pri eerkvoh in priw. stavbah, ■aj^olidnejža in točna postrežba.
vsak torek in petek depeMne. Prošnjo is gprajem&o In pojasnita se <hjejo vsak dan, izvzemši prašnik«, (fepoktue ad 8. do 12. ter od 8. do 6. ure popoldne. Za vpfsčSa po pošti se dajejo zastonj peštno-hranilaičae položnice, ätt«. S2465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostni« nartov: Ljudska posojileJc» Celje,
•TJUPSKA HRANILNICA in 'POSQPLNIGA V
registrovana zadruga rw\ z neomejeno zavezo
neomejeno zavezo
▼ lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celjn, Graika eesta it. 9, I.
obrestuje
uraduje
pe brez
kqjiäce drugih i prekfešlo. Daje
brez odbitka rentnega davka. Spre-»gih zavodov kot vloge, ne-da bi Daje vložnikom na dom brezplačno e$eaa po sejnem sklepa vloga na irte od dne vložitve do dne vzdiga.
Im via««
hranilne
m nabiralnike, račun in jih c
žganiarvta
v Ce!|y=
dSumifcii faflnmniTffr uificbn
uHVllVnU, n^pHRnvi nilšuii «	^ a B
žpuje, feriiiiemMgp tudi kOfUGM