Leto IV. - Ste v. tO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA RUDNIKA LIGNITA VELENJE 2. julija 1963 ^ Dragi Velenjčani, dragi rudarji! 3. julij, naš stanovski praznik, ki ga praznujemo že vrsto let po osvoboditvi, je spomin na visoko in vzgledno revolucionarnost naših rudarjev v dobi pred osvoboditvijo im med oboroženo vistajo samo. Naši rudarji diz Zasavskih, velenjskih, kočevskih in drugih revirjev širem po Sloveniji so viselej stali v prvih vrstah jugoslovanskega proletariata, ki je pod vodstvom Komunistične partije uporno in odločno terjal, da mu prizna stara buržoazna Jugoslavija vsaj najosnovnejše pravice delovnega človeka. Številne in odločne revolucionarne akcije iz te dobe, so potekale ravno v naših rudarskih revirjih. Revolucionarni dogodki v Trbovljah, junaški obračuni s fašisti, or-junaši in žandarmerijiskimi bajoneti, številne gladovne stavke, uporni štrajki po vseh naših rudnikih, dobro izvedene sabotažne akcije pred narodnoosvobodilno borbo in v njej, svetli zgledi revolucionarnih podvigov naših rudarjev v sami oboroženi vstaji, pomenijo za nas vse krepak zunanji odraz naše udarne rudarske pesti. In zato tovariši rudarji, je naš rudarski prazinik, 3. julij, tisti slavnostni dan v rudarskih revirjih, oib katerem obujamo spomine na našo revolucionarno zavest v preteklosti, pregledamo našo doslej prehojeno pot in hkrati manifestiramo svojo voljo, da hočemo biti tudi v bodoče vztrajni in predani borci za naš nadaljnji napredek, za še lepšo bodočnost našega rudarja, našega delovnega človeka in naše socia-Isitične domovine. Tovariši rudarji! Na naš rudarski praznik se s ponosom in hvaležnostjo spominjamo vseh ornih tovarišev in tovarišic,-ki so nesebično žrtvovali svoja življenja v težkih dneh žilave borbe z našim razrednim sovražnikom. Dali so življenje za to, da bi mi, ki smo preživeli te težke dni, svobodno zaživeli, si sami gradili in krojili svojo usodo in nadaljnjo rast. Sipomnimo se nečloveških preganjanj in nabito polnih zaporov, kjer so ginevali naši najboljši borci, spomnimo se nepopisnih grozot v taboriščih. V teh so se po mili volji izživljali povampirtjeni fašisti nad našimi naprednimi tovariši. Tisoči in tisoči so podlegli. Oni pa, ki so to preživeli, še danes čutijo poisiedice tega nečloveškega ravnanja. Spomnimo se številnih okupatorjevih letakov, ki so oznaejafli smrtne obsodbe naših mladincev in mladinlk, naših žena in mater, naših očetov, bratov in sester, naših prijateljev in tovarišev. Pod streli so omahnili za nas, za našo novo domovino! Spomnimo se trde in dolgotrajne ilegalne borbe med obema vojnama, ki jo je organizirala in vodila naša Komunistična partija .kot prvoboriteljica za pravice našega delavca. Najboljši med najboljšimi so trpeli in padali pod režimom buržoazne diktature bivše Jugoslavije. Predvsem pa se moramo spominjali herojskega boja med drugo svetovno vojno, ki so ga bojevali jugoslovanski narodi pod vodstvom Komunistične partije in tovariša Tita. Borili so se proti sovražniku, ki je bil številčno in materialno močnejši. Nešteta herojska dejanja naših borcev v tej slavnii borbi dokazujejo, s kolikšno samozavestjo in borbenostjo so trli in hromili naši borci fašistično zver, ki je grozila, da bo uničiila naši? svobodoljubne in napredne narode. Iz te borbe so izšli kot zmagovalci. Naši narodi so odprli novo stran v svoji povojni zgodovini ter pričeli polagati temelje naši sedanji družbeni in politični ureditvi naše države, socialistični in demokratični Jugoslaviji, v kateri so narodi povezani v eno družino. Tovariši! Naš voditelj in učitelj maršal Tito je nedavno povedal našim kolektivom in s tem tudi našemu kolektivu, kje in v čem so naše napake in slabosti, ki bi nas utegnile resno ovirati v naši nadaljnji razvojni poti. Povedal je tudi, v čem i,n kako naj bomo budni in na kaj in kako naj pazimo, da bomo čim prej odpravili te napake in slabosti. Tovariši! Njegove besede so bile tehtne in preudarne, iskrene in koristne. Kot (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) takšne jih je naš kolektiv tudi sprejel. Za slehernega izmed nas, ki res della in želi kolektivu uspehe in napredek, velja/jo kat napotilo, po 'katerem se bomo ravnali in ga dosledno uresničevali. Na ta način bomo najbolj koristno iin najhitreje oblikovali nov mejnik v naši razvojni poti, mejnik, ki bo trajno zagotavljal našemu deflovnemu človeku rast njegove življenjske ravni, naši socialistični domovini pa moč im ugled v družini narodov in držav tega sveta. Se preudarnejši in zrelejši zidarji hočemo biti kot doslej. Neizčrpni so viri naših sili. Neizčrpni zato, ker nam že dosedanji rezultati vlivajo nov pogum, novo veselje in voljo, da bo naša domovina vsekdar iin vselej kos še težjim nalogam koit doslelj. Neizčrpni so viri naših sil tudi zato, ker so naše vodilne sile in delovne množice enotne in ker verujemo v pravilnost politike Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije s tov. Titom na čelu. Vse to je čvrsto jamstvo za naše nove uspehe in zmage, zlasti za zmage, ki jih danes, terja naša jugoslovanska skupnost od nas vseh! Tovarišice in tovariši! Ko danes praznujemo velenjski rudarji svoj pokllioni praznik, pošiljamo visem rudarslkim revirjem Slovenije tovarišlke iin borbene pozdrave. Vsem in vsakomur pa izpovedujemo s tega mesta: »Kot doslej, hočemo še v naprej posvetiti vse svoje sile za napTedeik in lepšo bodočnost našega rudarja, našega delovnega človeka, naše socialistične domovine in vsega človeštva. Hočemo biti vztrajni, enotini in predani veliki stvari socializma. Polni take zavesti hočemo gledati pogumno kot doslej v prihodnost z vero v sebe, naše ljudstvo in človeštvo! Naj živi naš voditelj in učitelj — maršal Tito! Naj živi naša socialistična in demokratična Jugoslavija! Naj živi naš rudarski praznik — 3. julij!« Srečno! Grebenšek 3. julij -dan veselja Zopet je za nami leto uspešnega defla. Praznovanje rudarskega dneva sega daleč v zgodovino. Toda tudi njegova perspektiva je, povezana s pozitivnimi dogodki preteklosti, v prihodnosti žareč in svetal plamen. Nič ne pretiravamo, če zapišemo, da so nenehini napori. samoupravnih in političnih organov rudnika in celotnega kolektiva rodili bogat sad. To povedo tone, to pove naraščajoča produktivnost, ki je tesno povezana z izboljšano organizacijo dela. 3. julij je praznik sprostitve, praznik nas vseh, ki smo z upornim dellom premagovali vse neštete težave iin uspeli ne samo v Sloveniji, nego tudi v .Jugoslaviji pokazati, kakšne naloge lahko opravi •kolektiv, ikli je notranje enoten. »Lepo je v naši domovini biti mlad!« poje mladina. Z njo pojemo tudi mii! Ali se niso vsi naši delovni napori zliti v 'šopek cvetja, v tisti šopek, ki postaja še buljnejši in krasi rudarsko mesto?! 4. julij »Dan borca« Sirom po naši domovini bomo slavili 4. julij »Dan borca«, dan spominov na težko preteklost naših narodov in dan svetlih spominov iz bojev in zmag nad okupatorjem in njegovimi sodelavci. Cilji našega partijskega vodstva v začetku leta 1941 so bili po štiriletni krvavi borbi uresničeni. Pozivu in zgledu partijskega kadra se je odzvalo zdravo jedro iz vrst delovnih ljudi, kmetov, mladine, mož in žena, ki so se skoraj goloroki uprli okupatorju in domačim izdajalcem. Bili so to hudi dnevi, katerih zgodovina naših narodov ne bo pozabila. V borbi z veliko nadmočnim in moderno opremljenim sovražnikom smo vkljub velikim žrtvam dosegali sijajne zmage. Našo neustra-šenost in herojsko dejanje našib borcev je občudoval ves svet. V najtežjih pogojih so padali in umirali partijski kadri — nosilci revolucije. Skupno z njimi pa je dalo svoja življenja na sto tisoče naših borcev in revolucionarjev, predvsem iz vrst delovnih ljudi in kmetov. Borba je bila neizprosna, kajti edini cilj je bil samo zmaga. 2ulja-ve roke so stiskale puško v dlan. Stare ženice in možje so delili z borci zadnje zalogaje hrane, otroci in ostali pa so bili kurirji ter obveščevalci. Zraven pa so zbirali vse, kar so borci rabili v borbi. Ves trud okupatorja, da bi stri revolucionarni polet naših narodov, je bil zaman. Streljanje talcev, izgon nedolžnih žrtev, med njimi tudi otrok v koncentracijska taborišča, kjer so trpeli strašne grozote iti umirali v slabših pogojih kot ži- vina. Vse to ni omajalo naših borcev in narodov, da ne bi izvojevali zmage. Med narodnoosvobodilno borbo pa se nismo bojevali samo s puško v rokah. Borba je bila istočasno tu- di šola za politično-ideološko prevzgojo naših borcev in sodelavcev, šola za partijske, vojne in gospodarske kadre, ki so med vojno in po njej prevzeli odgovorne položaje. Po končani vojni smo našli porušeno in gospodarsko uničeno domovino. Naši, v borbi prekaljeni kadri, so pri obnovi in nadaljnji izgradnji odigravali odločilno vlogo. Z borbeno neomajnostjo so naši borci zagrabili za delo in pomagali mobilizirati vse razpoložljive sile za čim hitrejšo odpravo gospodarske zaostalosti. Cilj naše revolucije še ni bil končan. Potrebno je bilo opraviti vse potrebno za razvoj socializma v naši deželi. To pa je narekovalo ustvariti si čimprej močno lastno industrijo, prevzgojiti človeka iz zatiranega sužnja v napredno mislečega socialističnega državljana ter se osvoboditi v svoji politiki navzven vseh vezi, ki bi od zunaj kvarno vplivale na naš gospodarski in politični razvoj. Vse to pa nam je pod modrim vodstvom tudi uspelo. Cilji, za katere je dalo življenje stotisoče naših ljudi, se uresničujejo. Naše vrste v borbi za izgradnjo socializma se večajo. Naši delovni ljudje so prisluhnili pozivu za čim hitrejši razvoj socializma, kar pomeni dvig življenjskega standarda. Naša mladina sprejema v roke odgovorne politične in gospodarske položaje. Pripravljena je, da dovrši še tisto, kar je še potrebno dovršiti. Naš delovni človek si kroji usodo sam. Naš človek je prost spon, ki so ga vezale tisočletja. Zato je prav, da vzklikamo iz vsega srca: »Naj žive naši borci, ki so izvojevali našo svobodol« »Naj žive naši delovni ljudje in naša mladina, nadaljnji borci za izgradnjo socializma!« »Naj živi naš vrhovni komandant in modri vodja tovariš Tito!« Mestni odbor ZB Letos smo mu dodali še igrišča dodali misel, da je skrb za mladino naša velika skrb. Tisoč in še več prostovoljnih ur smo darovala za najmlajše! In vsak, ki je član nove, nesebične družbe, je v dneh pred praznikom pohitel na delovi-šče. Da, srečni ismo, da smo najmlajšim omogočili srečen in vsestranski razvoj. Bilo je sonce, lopate so se v žarkih srebrno svetile, ljudje so prihajali. Poleg direktorja in inženirjev so se s krampi uvrščali rudarji. Gospodinje so poži-vele delovni utrip! Nepozabno popoldne! Danes pozabljamo na znojne srage in blatne čevlje. V nas živi sladlka zavest, da smo uredili dvoje: S požrtvovalnim delom na delovnih mestih smo dosegli uspeh, ki je vzgled drugim. V prostem času pa smo urejevali tisto, za kar bi nam bili potrebni milijoni . .. Alii nismo s tako prostovoljno delovno akcijo okrepili socialistične miselnosti!! Kaj se nismo medsebojno še zbližali in nesebično, skupno ustvarjali. Da, smo! Tak naj bi bil tudi nov človek in najlaže se poraja v takem skupnem delu, ki ga pozitivno oblikuje! Naš rudarškli praznik je veliki dan! V njem ni temnih senc preteklosti. Mlado mesto je postalo bolj bogato. Nove stavbe so se razbohotile med zelenicami. In tisoč neugnanih otroških krikov bo napolnilo igrišči in kotalfcališče. Mi vsi se bomo oto najmlajših veselili. Sladka je zavest, da bo naš otrok zrasel v svobodnejšega in srečnejšega človeka. Bo gospodar dobrin kii smo jih z znojem ustvarjali imi! Toda tudi danes ne smemo pozabiti, da naš otrok Ob igračah potrebuje roko, ki ga bo vodila. Roko, ki mu ne bo vsega dovolila. Življenje ni prazna in široka cesta Ovire bo moral premagovati tudS naš otrok iin nanje ga moramo pri- Pogledal sem na mesto, ki so ga ovijale trobojnice. Potopil sem se v živo reko in nasmejan odhajal Zvoki godbe so še poilniii ozračje in želeli ljudem zvrhan Ikoš sreče in zdrave sprostitve za praznik, naša pesem, vse to, kar človeku KRI BORCEV JE SPRALA SRAMOTO Pred nami je zopet dan borcev Ta dan nas spominja na vse uspehe in napore med narodnoosvobodilno vojno. Ko so se leta 1941 pojavili nad našo domovino strašni oblaki, ki so zasenčili svobodo vseh narodov Jugoslavije in ko je knez Pavle s podpisom trojnega pakta izdal domovino, so se sicer nekateri generali uprli temu dejanju, a med vodilnimi ljudmi je (bilo toliko izdajalcev, da so omogočili fašistom takojšen vdor. Takrat se je začela zgodovina najgrših divjanj, naj-groznejših zločinov. Fašisti — ljudje z višjo moralo — so uprizorili krvavo igro, katere narodi Jugoslavije ne morejo in ne bodo nikdar pozabili. Čeprav naši narodi še v svoji zgodovini prej niso 'bili niikidar popolnoma svobodni, so strmeli ob grobem naisiilstvu. Transporti so odvažali naše ljudi v .taborišča smrti. Po zidovih so nabijali plakate, sezname postreljenih naših ljudi. Slovenske besede, praviti. pomeni življenje, je bilo prepovedano. Živeli smo v stalni temi. Življenje je postalo strašno. Kar v bivši kraljevini niso bili sposobni napraviti ljudje, ki so bili za to določeni, je napravil delovni človek, ki je bil že prej navajen na trpljenje, ki je bil zaradi naprednih idej že prej preganjan Edino ta človek je bil sposoben, da se upre nasiljiu. Nočno tišino so prekinjale eksplozije. Transporti vojnega materiala so leteli v zrak, partizanske mine so rušile objekte, ki so bili za fašiste najobčutljivejši. V osred-ju teh dejanj je stail človek, prole-tarec, komunist, velikokrat neviden, a po dejanjih velik -— viden povsod. Po fašističnih štabih so rjoveli generali nad podrejenimi. Fiihrer je besnel nad generali: »Bandite uničite!« Gestapo je podvojil preseljevanje, streljanje. Surovost nemškega nadčloveka je dosegla vrhunec. (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2. strani) Vse to je ustvarjalo v naših ljudeh ravno nasprotno, kar s® oni pričakovali. Odipor ter gmns do vseh okupatorjev. V partizanih so se razen komunistov pojavljali vsi ljudje, ki so ljubili svobodo. Tu nista trila važna sitarast in spol. Borce je združevalo eno: ljubezen do domovine in gnus do Okupatorja Ljudstvo je pisalo s krvjo najvažnejšo, najhrabrejšo in najtežjo stran svoje zgodovine. »Ustvariti si moraimo prihodnost kakršno sami hočemo. Dovolj dolgo smo bili tarča tujih i'n domačih izkoriščevalcev.« To je M klic komunistov in delovnih ljudi, ki so vsak dan v večjem številu predstavljali osvobodilno fronto. Štiri leta je utirala pot v svObo do kri naših narodov, štiri leta so divjali juriši, pohodi, gladovanje in zmrzovanje borcev. Vmes so umirali talci — naši ljudje so goreli v krematorijih v koncentracijskih taboriščih. Tako je bilo življenje naših borcev. Končno je prišel težko pričakovani dan svobode, po katerem so vzdihovali visi borci, 1700.000 je umrlih za svobodo. To je bila cena za svobodo. Kri teh rodoljubov je oprala sramoto, ki jo je napravil bivši kraljevi režim, ki jo je napravil bivši vojni aparat izdajalcev. Takrat smo mislili, da je fašizem končno uničen, a žeil smo se zmotili. Vse, kar se je dogodilo zadnja leta v Za-hbdni Nemčiji, je za nas zaskrbljujoče. Ni še dolgo, ko ®o v Nemčiji uporabljali tiralice, ki so jih izdali gestapofašistični štaibi v letih NOB. Te so uporabljali za aretacijo bivših borcev, ki so službeno potovali po Nemčiji. Tu sta bila žrtvi Predrag Gabrovec in Laza Vračarič, kar je sprožilo proteste vseh naprednih ljudi v svetu. Tako so bili fašisti iprimorani, umakniti obtožnico. Potem so ali še dalje. Dne 29. novembra lani so v Miinchenu bivši ustaši, ljudje, iki imajo še danes sledove krvi na svojih rokah, uprizorili nov gnusen ziločin. Tokrat so si izbrali za žrtev človeka borca ki mu sedem ran v NOB ni pretrgalo niti življenja. Smrt Momčiila P op o viča je odjeknila, v svetu in ogorčenje je bilo veliko. Zlasti pa je ifcila to huda rana za vse borce NOB. Kakor jugoslovanski narodi ne morejo pozabiti vseh žrtev za svobodo, taiko ne bodo nikdar pozabili ta zločin v letu 1962. Vsi ti ljudje niso umrli, oni živijo.v naših srcih v knjigah. Njihova imena so z zlatimi črkami zapisana v naši zgodovini. Na vse to, kar smo dosegli v NOB in ikar dosegamo v borbi za izgradnjo boljše prihodnosti, moramo biti ponosni. Ali je to malenkost, če premislimo, da smo pričeli graditi na ruševinah in danes imamo tisoče modemih tovarn in stanovanj, ki preraščajo v najmodernejšo urbanistično urejena mesta! V našem rudniku vidimo železne in g umi transporterje, ki nadomeščajo tisoč Ibivtših vozačev in 'končno prihajajo iz Sovjetske zveze najmodernejši kombajni za izdelavo prog ter odkopni kombajni ■— kompleksi. Fizični delavci preraščajo v moderne proizvajalce. Ce bi rudar danes delal samo s svojo močjo, ne pa tudi z misilijo, potem bi lahko izvažali mrtve in ranjene tovariše samo še s transporterji. ko nudila. A vzdržal si, kot že tolikokrat poprej. Le stežka si se privadil misli, da ni nikogar več, ki bi te neusmiljeno izmozgaval in zahteval od tebe nemogoče. Težko si se privadil misli, da postajaš gospodar ti sam, da ti ne pripada le kramp in lopata, ampak ti pripada tudi pravica soodločati o najvišjem, o tvoji lastni eksistenci. Postal si član družine, ki te upošteva in ki računa na tvoj glas. Kamen na kamen si polagal in uspeh je rasel za uspehom. K ogromnim delovnim zmagam globoko pod zemljo prilagaš uspehe na področju upravljanja s podjetjem. Dvigaš se duhovno in tvoje obzorje se širi. Ne šteješ več le tone premoga, ki ga nakoplješ. Tvoja skrb je posvečena gospodarjenju celotnega kolektiva. In te odgovornosti se zavedaš. Nove naloge se nenehno pojavljajo: ustvariti čimboljše in čimvarnejše pogoje dela, zgraditi stanovanja, poskrbeti za kulturno in športno izživljanje po napornem delu in nazadnje skrb za najmlajše, za najdražje. Velike in odgovorne so te naloge in le s skupnimi močmi jih bomo premagali. Bgoata je bilanca tvojih uspehov. Dopolnjuješ je vztrajno z novimi dosežki pri poklicnem delu, v organih samoupravljanja in z neumornim delom v prostovoljnih delovnih akcijah, kjer ti lebdi pred očmi le srečna mladost tvojih potomcev. * Ob letošnjem praznovanju tvojega dne upravičeno in s ponosom zreš na svoje uspehe, saj je v vseh pridobitvah, ki te obdajajo, kaplja tvojega znoja in zvrhana mera tvoje ljubezni. Zato ti, dragi tovariš, ob tej priliki kličemo: »Še mnogo delovnih zmag in dosti osebne sreče!« Srečno, tovariši rudarji! Tudi letos praznujemo dan rudarjev, dan, ki združuje v sebi dolgoletno borbo za najosnovnejše človekove pravice, borbo za osvoboditev domovine in borbo za lepše življenje. Ta praznik simbolizira neizmerno silo našega rudarja, človeka, ki ni klonil pod najtežjim udarcem gospodarja — kapitalista, človeka, ki je junaško bil krvavo borbo proti tujemu osvajalcu in ki že vsa leta po osvoboditvi neumorno gradi našo domovino. Spomin na temno preteklost ti- je, to je bil začetek borbe slovenskega rudarja, da enkrat za vselej strga oklep ponižanj in izkoriščanja. V krvavi revoluciji proti fašistom se je borba nadaljevala in spet so bili rudarji tisti, ki so med prvimi odvrgli kramp in zgrabili za puške. Nešteto življenj je bilo nesebično žrtvovaniih, nešteto ne-. premostljivih ovir premaganih. Da, dragi tovariš, dragi radar! Precejšen je bil torej delež pri osvoboditvi domovine, ki je končno postala last delovnih ljudi, last skupnosti. Spet si bil med prvimi, Rudarji stih dni, ko je mesto radarja v dražbi bilo zapostavljeno, delo ob nemogočih prilikah; pa sramotno nizko cenjeno, zaživi znova. Upori, gladovne stavke in sabotažne akci- pri delu ki so bili pripravljeni, ugrizniti v trdo skorjo kruha, ki jo je zapustil krati okupator. Kaj žalostna je bila podoba porušene in opustoše-ne domovine in zelo malo ti je lah- ker-bi bilo število toliko, da bi jih drugače ne spravili na površje. Zaupati moramo v stroje, zaupati tistim, ki izdelujejo stroje. Samo av-tomaoija in avtomatizacija bosta odpravili razliko med fizičnim ter umskim delom, brez katerega si socializma ne moremo zamišljati. Vziporedno z modernizacijo v proizvodnji moramo tudi povečati pozornost izobrazibi. Mislim, da je tu še vedno premalo storjenega; predvsem preveč zaupamo teoretični izobrazbi. Izobrazba, ki jo potrebuje človek na delovnem mestu, bi morala biti zgrajena na teoretično praktičnem pouikiu. Ker pa je pri nas proizvajalec tuidi upravljalec ga moramo tudi politično izobraževati. Samoupravljanje je pri nas dejstvo, ki (je zraslo v krvi naših proizvajalcev in mislim, da ga ni človeka, ki bi bil sposoben to Ukiniti. Samo nekaj je, kar pogrešamo. Mislim na nacionalni ponos. Premalo se zavedamo, da smo Slovenci, da smo Jugoslovani, premalo smo iponosni na to, kar smo ustvarili in kar še ustvarjamo. Zakaj odhajajo še .vedno ljudje v revansigtično Nemčijo legalno na prakso ali ilegalno, da si tam služijo in prosjačijo za avtomobile. Se bolj tragično je to, da so med temi ljudmi nekateri z visoko izobrazbo. Le malo je takšnih, fci se vračajo s prakse s knjigami. Tu vidimo egoistične težnje posameznikov. Primer: Dosti tistih, ki so bili na praksi na zahodu, šo se vrnili z avtomobili. Naši tovariši, ki so odšli na praikso v Sovjetsko zvezo, so se vrnili v ogromnim strojem ki bo delal za ves naš kolelkltiv in ki bo razbremenili našega rudarja prevelikih fizičnih naporov. Takšno moderno tehniko so lahko ustvarili ljudje, Iki imajo svoj nacionalni čut razrvit visoko nad našim. Oni so ponosni na to, kar so ustvarili. Menim, da bi se prav tu lahko veliko naučili od njih. Velikokrat naletimo na nekoga, ki se ponaša z nečim, .kar je uvoženo, pa naj bo to del Obldke ali gospodinjske opreme itd. in ta poveličuje predmet izključno zato, ker je uvožen. Tako hitro spoznaš človeka, koliko je v njem nacionalnega ponosa in koliko ta človek zna sploh misliti. Veliko je takšnih dejstev, ki naim ne morejo biti v ponos. Upam pa, da se bo 'tudi pri nas razvil naš ponos. Vse to pa, kar je slabega, se bo razblinilo. Za 'kar so dali življenje naši padli tovariši iborci za svobodo, to bomo uresničili. Uresničili bomo ideje Marksa, Engelsa in Lenina. Saj smo že na tej poti napravili veliko. Zlasti pa je zaito garancija naša nova ustava. V njej je prvi deflov-ni človek, veliki ustvarjalec bodočnosti. Na konou želim vsem bivšim borcem, internirancem in končno vsem ljudem, iki so bili kakorkoli žrtve naše velike revolucije, da bi prijetno praznovali tretji in četrti julij. Alojz Sevšek Mladinka si je ogledala jamo N'i dolgo tega, iko mi je mladinka pripovedovala, kako je bilo, ko je prvič obiskala temne rove podzemlja. Rekla mi je: »Oblečena sem bila v preveliko delovno obleko rudarja in v škornjih, vise prevelikih za moje noge. S čelado na glavi in lučko v rdki sem stopila za tovarišem, iki me je peljal v jamo. Nelkam tesno mi je ibilo pri srcu, ko sem stopala proti dvigalu, ki me bo vsak hip popeljalo v temno podzemlje. iNehote sem se ozria po soncu in z enim pogledofn objela vse okoliške hribe in modro nebo. Obšli so me občutki strahu, da se ne bom nikoli več vrinila iz jame. Spomnila sem se, kako nevarna in zahrtbtna zna biti jama. Koliko družin je zaman čakalo na moža in očeta, ki ise nista nikoli več vrnila z dela. Nikoli več ni poljubil .sinka za lahko noč. In sinek mu ni nikoli več zakllical: »Ati, ati, srečno!« Zanj ni bilo »srečno«. Moreče misli 'mi je odganjal tovariš, iki me je poklical, da sva vstopila. Dvigalo se je spulsčalo niže in niže, jaz pa sem čutila srce, ki mi je 'bilo nekje v grlu. V prevelikih škornjih in z ilučlko v roki sem stopila za tovarišem po obokanem hodniku, srečevala sva rudarje. Se (Nadaljevanje na 4. strani) "(Nadaljevanje s 3. strani) nikoli poprej nisem talko ponosno pozdravljala »Srečno«. Nenadoma sem čutila, da sem postala del vseh rudarjev tu v jami. Prišla sva na čelo. Ptiazilla sva se po viseh štirih med sitojkami in premogom. Pot mi je curkoma lil po obrazu in ikomaj sem še hodila, čeprav nisem nič delala. Vedela sem, da je dello v jami težko in naporno, toda sedaj sem bila o tem še. bolj prepričana. V mislih sem si ponavljala: »Hvala vam, hvala rudarji, ki nam ustvarjate boljše življenjske pogoje.« Z nasmehom na ustih pozdravljam: »Srečno, srečno, črni rudarji.« Oni pa hitijo, kopljejo premog in jekleni sveder vrta v črno skalo. Hitiva dalje po nekoliko širšem hodniku. Vračava se in srečujeva rudarje, ki hitijo kopat črno zlato. Srečno, srečno! Jekleni transporter enakomerno brni dn odvaža premog ven na trg, v tovarna, v domove. Premog je prepojen is tisoč kapljami znoja in žuljev. Utrujena sem že, ko se vračava iz jame. Kako željno sem se zazrla v sinjino modrega neba in zlatega sonca, ki ga rudarji tako pogrešajo. Nova epoha naše ustvarjalnosti 3. julija bomo slovenski rudarji proslavljali svoj stanovski praznik. Tudi letos bomo s proslavami in drugimi prireditvami manifestirali našo pripravljenost, da tudi v prihodnje še z večjo silo in večjim elanom ustvarjamo socialistični družbeni red. Pri vsem tem pa bomo vsak zase pregledali in ugotovili, kako daleč smo se člani kolektiva velenjskih rudarjev vključili v proces socialistične graditve in (kolikšen je pri tem naš skupni ustvarjeni delež. Vse to bomo nedvomno storili le z edinim določenim namenom, da bo nadaljnji razvoj in vzpon velenjskega rudnika še večji in hitrejši ter da bomo na ta način čimveč prispevali to graditvi naše socialistične skupnosti. Družbeno ekonomike spremembe v tem izredno dinamičnem času, k'i jih uvajamo v našem gospodarskem in ostalem življenju, vse večja demokratizacija celotnega življenja in dela ter uvajanje raznih Oblik neposrednega odločanja vseto, so oinitelji, ki so pospešili ustvarjalno .pobudo in med nas vnesli nove nagibe. V kolektivu so prišla do izraza nova merila, ki so splošnemu gospodarskemu gibanju in našim družbenim odnosom, posebno pa nadaljnjemu razvoju delavskega samoupravljanja dada nove smernice. V vtseh niansah družbe-no-ekonomslkih sprememb stno našli nešteto možnosti in problemov, da smo lahko vsak po svojih močeh in sposobnostih, z organi samoupravljanja in političnimi organizacijami sproščali svoja ustvarjalna hotenja in sodelovali ikot aktivni ustvarjalci visega naprednega Ob letošnjem rudarskem prazniku se vse naše misli še prav posebno zadržujejo olb pojmu človeka, vpletenega v nove družbene odnose, k'i iz dneva v dan ustvarja in si kot tak gradi lepše življenje. Dellovni ljudje' imamo skupne interese in cilje, ki temeljijo na splošnih socialističnih, demokratskih in humanističnih težnjah. In ravno v tem času, ko smo že začeli v živ- ljenje uvajati, načela nove ustave, bo letošnji 3. julij — naš stanovski praznik — pomenil za nas- novo epotoo ustvarjalnosti. Naša hdva uštava je izraz našega časa, ogledalo naših uspehov v graditvi socializma, kakor tudi našito težav, ki nas še ovirajo v. razvoju socialističnih in demokratičnih odnosov na tem ali onem področju družbenega življenja. Ker ustava socialistične Jugoslavije odpira široika pota našemu delovnemu človeku, bomo imorali velenjski ruidarji vsebino ustavnih načel uveljavljati v vsakdanji praksi. Besede same po sebi, čeprav so najboljše, še ničesar ne ustvarjajo. Ustvarjajo ljudje! Sindikalna organizacija velenjskih rudarjev čestita vsem članom za rudarski praznik. Mladi rudarji gledajo ponosno v bodočnost Tretj.i julij je vsako lato dari slovenskih rudarjev. Roke velenjskega rudarja bodo na ta dan za hip prenehale z vsakodnevnim delom in nalaganjem črnega zlata. Njegova misel se bo za hip povrnila-v preteklost in jo primerjala s sedanjostjo. Velenjski rudnik ni več tisti stari rudnik, v katerem so pustili žalostne sledove in spomine tuji kapitalisti. Prav tako ni več tisti rudnik, katerega prvi organi delavskega .samoupravljanja so na prvem koraku' naleteli na nešteto nepremagljivih težav in problemov. Ni pa. več tisti rudnik tudli zato, ker so se njegovi proizvajalci, upravljal-ci, spoprijeli z vsemi težavami in problemi in j,ih tudi premagali". Prizadevali so si, da bi si delo v jami čim bolj olajšali in da bi delali varno. Borili so se ne samo za uvajanje novih sitrojev in proti pomanjkanju zaščitnih sredstev, temveč tudi proti zaostalemu pojmo-vafiju delavcev. Premagati je bilo treba oboje. Naiš rudar je storil vse in uspehi to nazorno dokazujejo. Novi obrati, rekonstrukcija in modernizacija starih, čedalje številnejša in sodobnejša sredstva za mehanizacijo, bolj in bolj izpopolnje- Tudi godba se pripravlja na bližajoče se praznike V zadnjem času je postalo v naši godbenii sobi precej živahno, saj je končno le napočil čas, da bode uredili sabo, ki bo akustična. Pri tem seveda ne pozabimo, da vsa stvar ni tako enostavna, kot prvi hip izgleda. Finančnih sredstev za adaptacijo ni bilo nikjer in tako je bilo vse odvisno od iznajdljivosti posameznih članov godbe. Prav itak okrnjene vaje. Saj to je ena naših največjih težav, katere rešitev še ne vidimo. Bliža se čas dveh pomembnih praznikov — dan rudarjev in dan borca. Za praznična dnii pa tudi pričakujemo morebitni obisk rudarske godbe iz Fohnsdor-fa (Avstrija), katere gost smo bili lani mi. Upravičeno nas za to skrbi, kako se bomo odrezali. Saj je Z lanskega praznovanja 3. julija tako pa od dobre volje tistih delovodij, ki so nam nudili vso pomoč in s tem mnogo pripomogli k uresničevanju velikopotezne zamisli. Zato je prav, da ise s tega mesta zahvalimo vsem tistim, ki so kakorkoli prispevali materialna sredstva dn izvršili dela, katerih nismo mogli sami. Prav tako gre priznanje posameznim članom godbe, ki niso bili samo pobudniki teh del, ampak sO tudi opravili največ udarniških ur. Veseli -smo, da nam je delo uspelo in pri tem niso preveč trpele že znano, kako mogočen vtis je takrat naša godba ustvarila v Avstriji. Bila je številna vojska velenjskih godbenikov. Danes smo žal številčno (močno okrnjeni in to prav z vodilnimi glasovi. Skilbi nas! Klonili pa ne bomo, saj smo rešili že večje težave in večje zahtevnejše naloge. Za bližnja praznika pa godbeniki. lin odbor rudarske godbe čestitajo vsem sodelavcem — članom kolektiva RLV ter želijo še boljše medsebojne odnose in doseganje novih delovnih zmag. ViTo OBVESTILO Upravni odbor STVD Par.tiizan-Rudar sporoča, da je prosto delovno mesto oskrbnika športnih objektov in rekvizitov. Vse informacije o pogojih za sprejem' ter o dohodkih oskrbnika, ise dobi v aprejemnici direk cije RLV. Prijave za sprejem na delovno mesto oskrbnika oddati do 10. julija 1963. tlilllllliiiiiiiltlliilillililiiiiiliiiiiiiiiliiliiillliiiiiilliltltlllilliiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiii Rudarji polnijo čutarice ne delovne metode — to so značilnosti sedanjega rudnika. Rudniik zaposluje pretežno večino mladih ljudi, saj je iz evidence razvidno, da je zaposlenih preko 800 delavcev do 25 let starosti. Tem delavcem mladostni polet in zavest ne pustita mirovati. Morda je ravno zato velenjski rudnik že toliko dosegel na področju delavskega samoupravljanja in decentralizacije, fcer.se prav mladina zaveda, da vodijo vsi napori, požrtvovalnost in sleherna napredna miselnost in trud v boljše življenje in blaginjo. Velenjski rudar se ni boril samo za izboljšanje dela v jami. Hotel sn je ustvariti boljše pogoje življenja tudi doma. S prostovoljnim delom je pomagal graditi novo mesto, urejevati okolico. Gradil je kulturne objekte in otroška igrišča. Velenje ni več trg s starimi hišami in preluknjano cesto. To je sodobno urejeno meslto s stanovanjskimi bloki, stolpnicami in nebotičnikom. Velenjski rudar ima svoj dom, kjer si lahiko odpočije in vsaj za hip pozabi na oglušujoče podzemlje in večno pesem transporterjev in vrtalnih kladiv. ^^ Rudac &t-10 —2- 'uli'a 1963 Študiram in delam Tradicionalni ceremonial pri skoku čez kožo Prvi samostojni korak :: i .V preteklih dneh, smo. lahko 'Videli zadnji letnilk gojencev rudarske industrijske šole, precej resnih obrazov, i« to verjetno zelo upravičeno. Saj so vedeli: »Uspemo ;— ali pa neU ' Morda bi,'bilo zanimiva. analizirati posameznike med temi gojenci, ki 'S

ki ga že nekaj let uporabljajo. Presenetilo nas je pa predvisem to,.da je stranka N. N. še v stanovanju samem trdila, da ima »vse zaklenjeno«. Trenutek za tem pa nam je pokazala vse prostore. Do- Po izselitvi I. osnovne šole v Velenju v nove prostore je občinski ljudski odbor dodelil poslopje bivše upravne zgradbe I. osnovne šole v Velenju Izvršnemu odboru Počitniške zveze v Velenju za ureditev doma Počitniške zveza. 2e v aprilu je Izvršni odbor pričel akcijo: MLADINA VELENJA MLADINI JUGOSLAVIJE z namenom, da bi čimprej usposobili objekt, ki bo nudil mlladim šolarjem, študentom, vajencem, pripadnikom športnih in drugih organizacij ceneno prenočišče. I. izredna skupščina Počitniške zveze v Velenju je izvolila upravni odbor doma, ki je že.v aprilu dal pobudo za pričeteik adaptacijisfkih del. Po prvomajskih .praznikih so mladi počitnikarji zagrabili za krampe in lopate in se z vso resnostjo 'lotili akcije. Porušili so stare sanitarne prostore, odstranili plotove in drvarnice, kopali ipeselk v peskolomu, mešali malto, kopali jarek za glavni odvodni kanal ter tako is trudom in požrtvovalnostjo opravili 2500 prostovoljnih delovnih ur. Med najiboij požrtvovalnimi .prostovoljci so vsekakor mladinci družine RSC. Mnogi so opravili že prelko 150 prostovoljnih delovnih ur. Za pridno delo, požrtvovalnost in trud zaslužijo pohvalo in priznanje vseh številnih članov Počitniške zveze Jugoslavije in ostalih turističnih mladinskih organizacij. Uipamo, da bo prihodnja slkupščina Počitniške zveze Slovenije upoštevala napore teh mladincev in jim podelila priznanje za dosežene uspehe. Menim, da bi bilo prav in pošteno, če bi se vsem tem požrtvovalnim mladincem pridružili tudi oni, ki še stoje ob strani in čakajo na uigodno priložnost, da itudi sami koristijo ugodnosti, ki jih nudi organizacija Počitniške zveze. Ceneno prenočišče me bodo potrebovali samo člani PZ temveč itrudii člani drugih organizacij. S svojim delom volila si je- celo to, da; je pokazala tudi vse stanovanjske prostore svojega stanodajalca, iki je bil sicer odsoten, vendar je pustil vse prostore odprte. Ob tem primeru razmišljamo, ali bi bilo prav, da bi takim strankam, kot je N. N., sploh dodelili stanovanje v Velenju. Ali ne obstaja resno predvidevanje, da bo ta stranka delala zdraho'in konflikte (kjerkoli bi se naselila. Obstajajo .pač ljudje, kii poznajo le sebe, samo isvoje lastne potrebe in težave za druge pa jim ni prav nič mar Se več, taki ljudje so itudi pripravljeni, svojemu bližnjemu vedno škodovati, če le vidijo pri tem kakršnokoli lastno korist. -a I- bodo pripomogli, da bo akcija MLADINA VELENJA MLADINI JUGOSLAVIJE v celoti uspela. 41 letoviščem 25 domovom in 11 sprejemnim centrom pa se bo pridružil še dom PZ v Velenju, 'ki bo v prihodnosti omogočil, da si bo lahko •ogledal Velenje sleherni mladinec ali pa mladinka iz katerega .koli 'kraja Jugoslavije. Postal bo v pravem pomenu besede mladinski rekreacijski center, kjer se bo srečevala mladina iz vlseh ibraislkih republik. Titove ibesede o .pogflaiblja-raijtu bratstva itn enotnosti bodo uresničene. Mladi ljudje si bodo poleg vseh iteh pozitivnih navad privzgajali še turistične navade. Zaželeno bi bilo, da bi našel v teh prostorih svoje mesto dobro organizirali servis za izposojanje potovalne opreme, smučk in drugih potrebščin. S tem objdktom bo med mladimi v Jugoslaviji postalo Velenje še privlačnejše. Sleherni mladinec in mladinka Ibosta imela priložnost ogledati si turistične atrakcije Velenja in okolice. V zimskem obdobju bo 'ta objekt lahiko postal zimslki rekreacijski center za številne imladince iz Dalmacije, Vojvodine, Hrvatske, skratka za one. ki jim je bela snežna odeja pri srcu. V tem primeru bo postal privlačen tuidi Paški fcozjak, Sleme in bližnji vrhovi v naši okolici. In kdo bo -imel od tega objekta koristi? Prav gotovo vsi, ki se aktivno ukvarjajo s turizmom, oni, ki jim mladinski turizem me Ibi smel bito nežnanka. Zato je prav, da vsi podpremo napore organizacije Počitniške zveze v Velenju, da bi biil ta pomemben cbjeikit čimprej dograjen. Vsem sodelavcem, mladim rudarjem, ki so s svojim delom doprinesli mnogo pri adaptaciijisCkih delih bivše prve osnovna šole in onim, ki gmotino podpirajo organizacijo PZ izraža Izvršni odibor Počitniške zveze v Velenju priznanje iin hvaležnost za opravljeno delo. mniuiiHiuuniiuiMiiiuuiiuuiiiuiiiuiiuiiiiiimiMUHiiuiiiiiiiuHiiMiiiuiMitiiiiiiiiniiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui = Rudniški komite ZKS .čestita vsem članom kolektiva RLV = i in vsem prebivalcem rudarskega Velenja k rudarskemu praz- = i niku in dnevu borca. = llllllllllllllllHHIIIIIIIIIlIlMIlllllllltnilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIlllllllllMMIlllllllllllllllllllllinillllllHi Primer N. N. Gradnja doma Počitniške zveze v Velenju Bili smo na sindikalnem izletu Priprave za izlet jamske mehanizacije so bile v glavnem gotove. Treba ga je bilo le še 'izvesti. Število prijavhjencev se je iz dneva v dan večalo in kimata doseglo zgornjo mejo 40. Cakafi smo samo še sobote in z njo lepega vremena. Ko smo odhajali iz Velenja, so bile v avtobusu najprej razprave 0 lepem vremenu, ki res ni moglo biti lepše. Živahne raziprave o tem in onem so bile vise do Kranja, kjer smo se ustavili pred tovarno Iskra, katere ogled smo vključili v naš izlet. Neprijetno pa smo bili presenečeni, ker o našem obisku ni nihče nič vedel. Vodja izleta tov, Vinko Gostenčnik je končno le uredil vse potrebno. Ker smo 9i tovarno ogileidaii v popoldanskem času, smo bili za marsikaj prikrajšani, ker mnogi oddelki popoldne ne delajo. Kljub temu smo tovarno zapustili zadovoljim, ker smo videli marsikaj zanimivega. Po ogledu tovarne (in prej tudi) seveda ni manjkalo obveznih steklenic piva v bližnjem lokalu. Domenili smo se, da bomo malicali v Naklem pri Kranju, kjer smo osta-li dobro uto in ise krepko podložili. Med vožnjo proti Jesenicam so S2 razvezal! jeziki in govorjenju ni bilo ne konca ne kraja. Najbolj zgovoren in duhovit je bil naš Stane Lah, ki je s svojim humorjem skrbel za dobro voljo do konca izleta. Po krajšem postanku tna Jesenicah smo nadaljevali pot proti Kranjski gori, kjer smo (imeli rezervirana prenočišča. Sobice so bile prijetne in čiste, cene pa kar zmerne. Ker smo bili razdeljeni v petih prenočiščih, so se tako formirale skupinice, ki so si hitro našle razvedrilo iin zabavo v številnih lokalih. Ko smo se zjutraj sešli pri zajtrku, smo ibilli še vsi včerajšnji, ker smo spali le po nelkaj ur. Po zajtrku, (ki je bil kar Obilen, se je začel najlepši del naše poti. Vožnja preko Vršiča je za vsakega Užitek, seveda ob lepem vremenu. Občudovali smo gore, ki so se kopale v jutranjem soncu, tu in tam še pokrite s snegom. Mercedes je z lahkoto premagoval številne serpentine in občudovali smo šoferja, ki jim je bil z lahlkoto kos. Vedeli smo, da še začenja zanj najtežji del poti. Po prihodu na Vršič smo se najprej dogovorili za triurni postanek in se razšli. Ker je tudi še na Vršiču bil sneg, ni manjkalo kopanja,-ko pa smo opazili nekaj smučarjev, smo se tudi mi začeli »smučati«, toda kar brez smučk. Dve skupini najbolj drznih pa sta se odločili celo za »vzpon« na bližnji vrh, ki pa zopet ni bil tako blizu, Tisti, ki smo ostali pri koči, smo jih čez nekaj časa videli le še kot pike. Tu so prišli na svoj račun tudi fotografi, ki smo jih imeli kar pet ali šest. Motivov je (bilo na pretek. Ko smo že obredli Obe koči in se založili, smo 'sse do prihoda »alpinistov« sončili. Vrnili so se vsi brez izjeme z mokrimi nogami in z napol uničenimi čevlji. Ostro kamenje iai sneg sta opravila svoje. Hvalisa-nja ni bilo ne konca ne kraja. Naše lovce pa so dražili z gamisi, ki da jih čakajo gori. Nakupili smo si še nelkaj spominkov in se začeli spuščati v dolino Trente. Spet smo lahko občudovali šoferja pri spretni vožnji, ker je vožnja navzdol precej zahtevnejša. Mimogrede, kar v avtobusu, smo se odločili, da si spotoma ogledamo še izvir Soče. Zal je bil še ves zasnežen, kar pa zopet ni preveč motilo. Mnogi še nismo videli toliko snega, kot ga je bilo v tej soteski. Po nekaj obveznih steklenicah piva.in fotografiranju se je začela najdaljša etapa — pot do Nove Gorice. Po zelo lepi cesti je vožnja še kar hitro minevala. Vso pot pa isimo opazovali Sočo, ki je kmalu dobila svojo značilno barvo. Lačni in žejni, pa tudi utrujeni od dolge vožnje, smo se šli okrepčat. Ker pa se nismo dokončno dogovorili, kdaj in kje se dobimo smo se nevoljni lovili drug drugega po Gorici. Precejšnjo zmedo so napravile tudi češnje, zaradi katerih smo zamudili še nadaljnjih petnajst minut. Nekateri so namreč hoteli razveseliti svoje domače in šli iskat češnje. Ker smo si hoteili še ogledati Postonjsko jamo smo . morali pohiteti, ker vanjo ne mo- reš ob vsakem času. Imeli pa smo smolo in prišli v Postojno deset minut prepozno. Nekateri so trdili, da na račun češenj. To je bila tudi prva in edina organizacijska napaka, ki je pri nekaterih povzročila nevoljo. Brez nadaljnjega konkretnega načrta smo se vozili prati Ljubljani in poslušali glaslbo zvočnikov. Napovedovalec je izjavil, da so se v Ljubljani na novem stadionu začele speedway dirke. Tajkoj je nekdo predlagal, da si jih ogledamo in čeprav jih je bilo .precej proti, smo fcmallu bili pred stadionom. Ko smo se po dirkah zopet sešli v avtobusu, ni bilo nikomur žal, da smo si jih ogledali. Večina je speedway dirke videla prvič in se kar ni mogla načuditi, da je z motorjem sploh mogoče tako voziti. Ker simo bili že precej utrujeni in ismo se zavedali, da bo trelba zjutraj na delo, ni nihče preveč silil, da bi se še kje ustavili. Nekoliko pred Velenjem pa nam je vodja Meta dal še blagajniško poročilo in ugotovil, da je ostalo 78 dinarjev nerazporejenih sredstev, kar je bilo 1,95 din na osebo. Ker pa je približno toliko založil za razglednico, ki smo jo poslali svojemu kolektivu, je torej bilo vse v redu. Razšli pa smo se z željo, da bi čimprej spet odšli na izlet. Janez Pelko umi.......minil......................................mi.....mu.....mimiuim.....iimiium.....um...........i............mi............um.........uuuiium.............................................. Junaku življenje ne mine... Krvav od (krvi nedolžnih, blaten od naše ljube domače zemlje in črn od dima požganih domov je teptal našo zemljo škorenj tujcev, lačnih zemlje. In ta škorenj so okrvaviii tujci z mlado, g-oriko krvjo. Škorenj je gazil po preliti krvi s strastnim pohlepom in gledal razparana trupla mladih ljudi — otrok... Megla je bila na ulicah Kragu-jevca. Tu in tam je prišel kak pešec. V šoli je pozvonilo in zakasneli dijaki so 'hiteli vanjo. Posled-njič ... V naš razred je stopil profesor, nas pogledal strogo in začel predavati. Govoril je mirno in zbrano in mi smo ga zavzeti poslušali. Kar pozabili smo na moro, ki je ležala nad nami. Nenadoma so zunaj zacvilile zavore, rezko, presunljivo. Zdramili smo se in napeto čakali, kaj bo. Po hodniku se je začelo prerivanje in slišali smo nemške besede. Nemci! Le kaj iščejo? Večkrat so že prišli, vendar jih ni bilo toliko. Vorata so se sunkoma odprla in noter so vdali Nemci z naperjenimi puškami. Začeli so nas izganjati. Profesor je protestiral, a naduti oficir ga je sunil v kot. Na dvorišču je bila dolga kolona naših sošolcev, ki so prestrašeno, a vendar s prezirom zrli na tujce. Počasi smo se pričeli premikati in korakali smo skozi mesto, ki je bilo polno vojakov. Le kam gremo? Ta negotovost nas je mučila huje kot to, da smo v sprevodu, obkoljeni z mnkimi čeladami ... Prišli smo na travnik, ki smo ga vsi dobro poznali. Tu smo včasih igrali nogomet. A sedaj tu ni bilo golov, ampak koli. Tu ni sedaj vladalo veselje, ampak žalost. Tudi ni bilo smeha in življenja, bila je »smrt. »Nobeno pero ne more opisati naših čustev, ko so nas postavili h »kolom. Gledali smo utelešene zverine, ki so nas gledale sovražno in mrko. »Tovariši, pokažimo jim, da nismo strahopetci!« Iz ust se je utrgala pesem, ki je planila morilcem v obraz in jih zmedla. Gestapovec je poveljeval in vojaki so namerili puške na nas. »Ogenj!« Prekleti, prekleti. . . Na travniku je ležalo pokošeno cvetje, najlepše, najbolj dišeče cvetje, ki so ga kruto teptali . . . . .. Tako bi lahko zapisali vsakdo izmed tisoč cvetov, ki so jih pokosili za zmeraj, a injihov ispomin, besede in misli bodo ostale in nas nemo, a povsod in (zmerom opominjale: »Ne pozabite nas, ne pozabite . . .!« Grabner Vlado miiiiiiiimiimiiiiiiiuiiiiimiiiii.......imummiiiiu........................................... 1 Ob dnevu rudarjev čestita | kolektivu RLV in mu želiše veliko | delovnih uspehov Organizacija Zveze mladine RLV 1 ..................................................................................................... Okrajno prvenstvo brodarskih modelov v Velenju V nedeljo, 16. 6. je bilo na velenjskem jezeru Okrajno prvenstvo brodarskih modelov. Tekmovanja sta se udeležila dva kluba — Šmartno Ob Palki in Velenje. Tekmovalcev je bilo 23. Tekmovali so v dveh razredih, in sicer z motornimi čolni in hiidrogliserji. V vsakem razredu so tekmovali pionirji, mladinci in starejši člani. Na tekmovanju so se posebno izkazali modelarji Modelarskega kluba Velenje, ki so zasedli vsa prva »mesta. Tako iso si osigurali v teh »razredih na republiškem prvenstvu, ki bo v Lescah 29. in 30. junija letos. Najboljša mesta so dosegli naslednji tekmovalci: Razred »E-l« — motorni čolni: pionirji: 1. Mihelič Zvonko, Velenje; 2. Ribič Ivo, Velenje; 3. Drev Anton, Šmartno ob Paki. Mladiinei: 1. Polh Jože, Velenje; 2. Rebernik Roman, Velenje; 3. Pe-čečnik Franc, Velenje. Starejši člani: 1. Šalamon Arpad, Velenje; 2. Polh Jože, Velenje; 3. Rebernik Roman, Velenje. Razred »B-l« — hidrogliserji: 1. Šalamon Arpad, Velenje; 2. Melan-šek Jože, Velenje; 3. Mirnilk Tone. Velenje. Kljub nezainteresiranosti Okrajnega in občinskega odbora Ljudske tehrtilke, kii bi naj organiziral sodniški zbor, in izvršil materialno pripravo prvenstva, so velenjski modelarji vendar izvršili tekmovanje. V zadnjem hipu so imenovali sodinijsiki zbor, ki je vsestransko dobro izvedel tekmovanje. Zaradi nepripravljenosti nismo organizirali tekmovanja z radiovode-nimi čolni. Prepričani smo, da bi v tem razredu prav velenjski modelarji dosegli na republiškem prvenstvu vidnejša mesta. Oprostite, sprejemamo samo do dvajsete ure V frizerskem salonu (poslovalnica I. Center Velenje) je bil s 1. aprilom letos uveden nov delovni čas. Ta poslovalnica je .odprta 15 ur dnevno (prej 14 ur) in to od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer. Delavci te poslovalnice so se odločili za podaljšanje delovnega časa za eno uro zato, da bi ustregli svojim strankami in jim omogočili obisk pri frizerju tudi v večernih urah. Iz lastnih izkušenj namreč vemo, da imajo gospodinje, posebno tiste, M so zaposlene ter imajo otroke, zelo malo časa za sebe. Ravno tem gospodinjam smo namenili tisto uro, za katero je podaljšan delovni čas in pa tistim, ki delajo v deljenem delovnem času. Marsikateri gospodinji smo s tem ukrepom naredili uslugo. Skoda je le, da naš namen ni dosegel vsega, česar smo želeli. Kaj se dogaja? Nekaj sitrank je tako navajenih, da namerno čakajo z obiskom pri frizerju do zadnjega trenutka. Takole si mislijo: do osmih delajo, sedaj manjka še nekaj minut, prišla bom ravno prav, poleg tega bom takoj na vrsti. Tako je bilo do 1. aprila. Sedaj je ta čas pomaknjen za eno uro naprej, saj je p osli ovalni ca odprta do 21. ure. Prizadetim želim dokazati, da je takšno mišljenje zmotno. Res je, da ste prišli nekaj minut pred časom, ko lokal zapiramo. Res je pa tudi to, da vam v nelkaj minutah ne moremo nuditi prav noibene izmed frizerskih uslug, kar pomeni, da ste po vaše pravočasno prišli, za nas pa vendarle prepozno. Tudi za nas frizerske delavce velja osemurni delavnik. Zato ni umestno misliti, da moramo biti ravno mi vsak čas in vsakomur na voljo. Smo ljudje, ki imamo poleg službenih dolžnosti tudi pravico do svojega prostega časa, saj so med nami tudi žene maitere, na katere čakajo doma njihovi svojci in še kopica gospodinjskih opravil. Končno je treba misliti tudi na počitek po opravljeni službi. Ta zahteva dokajšen napor. Ni tako lahko ustreči vsem željam Kako in kje bomo praznovali 3. julij? Sobota — 29. junija: Republiško tefkmovan(je v kotal-kanju za memorial Stanka Bloud-ka — na kotalllkališču ves dan. Ob 20. uri športna akademija STD Partizan-Rudar Velenje na kotalk aliišou. Nedelja — 30. junija: Ob 10. uri otvoritev turistične razstave v delavskem klulbu. Vse dopoldne nadaljevanje tekmovanja v kotalk anju za memorial Stanka Blomdlka. Ob 16. uri razglasitev rezultatov tekmovanja in ekshibioiljski nastop najboljših kotalkarjev. Ob 20. uri kotallkarska revija na kotalikaliišču s sodelovanjem kotal-karskiih kliulhov »IjjiuMjane«, »OlYm-pie« in »Velenja«. Ponedeljek — 1. julija: Ob 17. uri nastop modelarjev ljudske tehnike Velenje na kotal-kališču in ob jezeru v parku. Torek — 2. julija: Ob 19,30 koncert rudarskih godlb iz Fohnsdorfa (Avstrija) in Velenja pred kulturnim, domom. Ob 21. uri zibor tabornikov in fe-rialcev ob velenjskem jezeru. Sreda — 3. julija: Ob 7.30 zbirališče udeležencev parade pri rudarskem domu. Ob 8. uri pohod parade: Rudarski dom—Nama—Tržnica—Jenkova c. —Tomšičeva ulica—Prežihova ulica preko mositu, mimo kulturnega doma in nove zgradibe uprave rudnika—hotel Paika—Velma—Titov tng. V paradi sodelujejo: vsi uniformirani rudarji in drugi člani rudniškega kolektiva, Rudanski šolski center, DPD »Svdboda« Velenje, STCD Partizan-Rudar Velenje, rudarska godba iz Fohnsdorfa in Velenja, gasilsko društvo Velenje, olepševalno društvo Velenje, društvo ribičev Velenje, lovislko društvo, osnovna šola Miha Piritar To-ledo, osnovna šola Gustava Šilih a, ljudska tehnika Velenje, taborniki, ferialci in drugi. Ob 8,30 slavnostna prireditev v počastitev rudarskega praznika s tradicionalnim SKOKOM CEZ KOZO pred kulturnim domom/ Program izvajajo gojenai rudarskega šolskega centra Velenje, rudarska godba, pevski zbor »Kajuh« in drugi- Ob 17. uri nogometna tekma Fohnsdorf—Rudar Velenje. Popoldne in zvečer rajanje na velenjskem gradu. Ob 22. uri velik ognjemet. Četrtek — 4. julija: Ofo 7. uri improviziran napad na Velenje v počastitev dneva borcev. Ob 17. uri rokometni turnir na kotalk al išču s sodelovanjem rokometnih klubov iz .rudarskih revirjev. Nedelja — 7. julija: Ob 10. uri kulinarična razstava turističnega društva Velenje in hotela Paka v prostorih hotela. Obvestilo Upravni odbor STVD Partizan-Rudar Velenje sporoča, da sprejema prijave ljudi, ki bi vršili blagajniško službo na športnih prireditvah. Sprejeti kandidati bi prejemali 10% provizijo od prodanih vstopnic. Pogoj: starost nad 21 let. Prijavnice oddati v sprejemnici direkcije RLV do 10. julija 1963. in zahtevam, posebno tistim strankam, ki same ne vedo, kaj Ibi rade. Pogosto se dogaja, da morajo zaradi poznih strank frizerke delati tudi do enajste ure zvečer in še dalje. V rednem delovnem času sedijo zaradi pomanjkanja dela. Iz opisanih razlogov se je kolektiv sporazumel za naslednje: Odslej bodo stranke za ženski salon sprejemali do 20. ure, za moški salon pa do 20.45 ure. Menimo, da lahko vsak najde toliko časa v 15 urah, kolikor je poslovalnica odprta in pride. Zato prosimo, ne bodite užaljeni, če boste slišali vljudno pojasnilo: Oprostite, sprejemamo samo do dvajsete ure! Na kancu vam želimo povedati še to, da radi delamo, da smo veseli vsakega gosta, žalimo si pa tudi nelkaj reda. V izjemnih nujnih primerih vas bomo tudi po rednem delovnem času z razumevanjem postregli. Ivan Čuden Uredništvo »Rudarja« iskreno čestita k rudarskemu prazniku in dnevu borca, vsem rudarjem in borcem ter vsem bravcem našega glasila ★ ★ ★ Delovni program društva prijateljev mladine (DPM) za leto 1963 Zavedajoč se vloge in pomena, ki ga ima DPM Velenje v spletu Krajevne skupnosti in komune na sedanji stopnji našega družbenega razvoja, ko je spričo svojega položaja naše društvo najbližje ljudem, posebno pa najbolj zainteresiranim činiteljem kot so roditelji, stanovanjska oziroma krajevna skupnost, SZDL, vzgojne varstvene ustanove, šole in sindikalne podružnice, bomo postavili največ prizadevanj v to, da bo DPM postal tribuna, na kateri bodo občani posebno roditelji, načenjali probleme varstva in vzgoje otrok mesta Velenja in njenega okoliša ter po ustreznem načinu v tem vplivali na politiko komune. 0 Izdelali bomo širšo akcijo za pridobitev članstva v naše društvo, kar bomo opravili po skrbnem sodelovanju šol, na roditeljskih sestankih in z neposredno agitacijo ob priliki (anketiranja za stanovanjsko skupnost. Ob tej priliki bomo roditelje zainteresirali za naročanje revije »OTROK IN DRUŽINA« ter organizacijski list DPM. # Sodelovali bomo z Delavsko univerzo v Velenju in z vodstvom šol pri organizaciji in programu dela »SOLA ZA STARŠE«. S po- močjo šolskega kadra, pionirskih starešinskih svetov, SZDL, LM. RK, društvo žena in drugih organizacij, mora naše društvo uspeti čimveč v vzgoji in prosvetljevanju staršev. Ta naloga bi bila med temeljnimi letos v našem programu. # DPM mora biti pobudnik in organizator v vključevanju staršev in šolske mladine, kakor tudi pošolske mladine pri prostovoljnem delu v letošnji sezoni, pri saniranju že obstoječih igrišč in pri gradnji novega centralnega igrišča, v kolikor se bo delo s prvo fazo pričelo. # Skupno s stanovanjsko skupnostjo bomo proučili soaialno-eko-nornsiko problematiko Velenja; kot del te dolgoročne naloge bomo v prvi fazi sodelovali pri anketiranju o socialnem stanju družin. # Skupno z DPD »SVOBODA« bomo ustanovili mladinski kino na ozkotračni sistem in s tem otrokom posredovali primerne filme. 0 Posredovali bomo v okviru Hišnih svetov, da bodo obstoječa igrišča služila svojemu namenu: Preko Delavske univerze ŠOLA ZA STARŠE ali preko roditeljskih sestankov moramo vzgojno vplivati in vzgajati stairše v tem smislu, da bodo obstoječa otroška igrišča (mdkro igrašča) res služila svojemu namenu. Tu gre za uvedbo primerne discipline in čuvanja zelenic. Samo na ta način bomo opravičili zahtevo, da so taka igrišča poleg centralnih tudi nujna in primerna za naše najmlajše še v ostalih predelih mesta Velenja. 0 Skupno z vodstvi šol bomo pomagali pri rekreacijskem življenju naših otrok kot na primer: nedeljski izleti, življenje v klubu mladine, smučarski tečaji, taborniki. Organizirali bomo dan mladih — pohod na KOZJAK v mesecu maju, obiskali bomo GRAŽKO GORO in šli po poti XIV. DIVIZIJE. V semestralnih počitnicah bomo organizirali smučarske tečaje in zimsko-športne igre. 9 Pripravili-organizirali bomo Novoletno jelko za leto 1964, organizacijo tega bo prevzel DPM, za materialno plat pa bi se obrnili na sinidikalne podružnice naših podjetij in ustanov. Izvedli bomo priprave za ustanovitev vzgojne svetovalnice, v kateri bi zainteresiranim članom DPM dajali nasvete, strokovna skupina obstoječa iz pedagoga, psihologa, zdravnika, socialnega delavca in mladinskega sodnika. # Preko pionirskih starešinskih svetov, ki se bodo vključili v celotno problematiko svoje šole, bomo usmerjali in spremljali delo pionirskih odredov po osnovnih šolah našega delovnega območja in jim pomagali posebno pri programiranju in izvajanju načrta Jugoslovanskih pionirskih iger pod geslom »TEHNIKO MLADINI«. V ta namen se bo naše društvo povezalo z občinsko pionirsko komisijo, da bi skupno delali. Odbor DPM Mi varčujemo Delavski svet in upravni odbor RLV želita za rudarski praznik in dan borca vsem članom kolektiva mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. SINDIKALNI ODBOR RLV CES TITA VSEM SVOJIM ČLANOM K RUDARSKEMU PRAZNIKU IN DNEVU BORCA Denar zaslužiti ni lahko in tudi zadosti ga skoraj nikoli ni. Le smiselno urejanje dohodkov lahko ta problem reši. Človek ne more vsega kupiti, kar mu ugaja. Treba je premisliti, preračunati denarno zmogljivost in se odločiti ali za nakup s kreditom ali pa s privarčenim deparjem. Kaj je bolj ugodno? Premislimo! S kreditom res lahko zaželjeno stvar takoj kupimo, toda obresti in provizija dolg občutno povečajo. In ko je dolg odplačan, kupljena stvar že dolgo ni več nova. Ce pa varčujemo in mesečno vlagamo v banko določeni znesek, se nam ta obrestuje, ker nam banka prispeva del gotovine. Potrebni znesek prihranimo na ta način hitreje, kupimo zaželjeno stvar in ostanemo brez dolga. Vsako varčevanje je sreča za posameznika, družino in državo. Kdor zna varčevati z denarjem, je sigurno dober gospodar in delavec. Varčevati zna s svojim varčuje is tujim, še bolj pa v obratih in tovarnah, kjer varčevanje koristi njemu in skupnosti. Polna hranilna knjižica upravičeno kaže na dobrega gospodarja in delavca, iprazna pa obratno na . slabega delavca. Ne smemo pa tudi pozabiti, da naše vloge pomagajo našemu razvoju. Saj 20% teh vlog dajemo v » investiranje novih zgradb, tovarn in ustanov. ■ Vsak naš vlagatelj pomaga posredno pri našem družbenem razvoju, z malim delom sicer, toda skupne vloge že predstavljajo določeni del prora-čuna naše komune. Plazili so se za mejami in brino-vimi grmiči in tako prispeli do starega gradu, ki stoji nad mestom. Komandant je ocenil situacijo, dal komandirjem čet še zadnja navodila, potem so se spustili po hribu navzdol. Kljub previdnosti so jih Italijani opazili in se pripravili na borbo, predno so partizani prispeli do trga. Daki je takoj stopil v akcijo s svojim mitra-ljezom. Italijani so z oken in podstrešij streljali kot nori. Daki je skakal po trgu in sipal rafale iz mitraljezov v okna in podstrešne line. Kamor je .pomeril, povsod je utihnila italijanska puška. Italijani so iz poštne stavbe grozno nabijali. Neki tovariš-bom-baš je skočil k stavbi dn vrgel bombo skozi okno. Tako je zlomil odpor petih Italijanov. Eden je bil mrtev, dva ranjena, dva pa sta se predala. Trije partizani so planili v pisarno štaba. Izpod postelj so izvlekli štiri preolašene Italijane. Zajeli so tudi komandanta mesta Loža, kapetana Pi-vottija, ki je stal bled in preplašeno strmel v partizane ter spočetka ni mogel spregovoriti niti besedice. Najtežji boj je bil pri konjušnici' in gasilskem domu. Konjušnica je imela debelo zidov-je. Zanj so se Italijani lahko krili. .Neki,.tovariš je stisnil bombo v roko in skočil čez cesto pod okno konjušnice. Fašistični streli so bili prepozni. Tovariš se je Misilimo tudi na varnost denarja. Nikar ga ne hranjujmo po raznih kotih in omarah, podstrešjih in hlevih. Bojimo se, da ga ne bi kdo našel. Poiščejo ga miši in podgane, ga zgrizejo, uniči ga ogenj. Spoznanje teh ljudi-varče-valcev«, da je denar varen le v banki, je vedno prepozno. 5» ii obrestna mera je visoka in nam posebno ipri višjih zneskih kmalu navrže precejšen dodatek h kapitalu. V Komunalni banki Šoštanj, s podružnico Velenje, je znašala ob koncu ileta 1961 pov.preona vloga 34.522 din, Ob koncu leta 1962 pa že 50.207 din. Skupne vloge pa so znašale v letu 1961 93,000.000 v 1. 1962 pa iso narasle na 209,000.000 din. Sedaj v letu 1963 so se že povečale "za nadaljnjih 50,000.000 din. Stanje hranilnih vlog se je povečalo v enem letu za 124%, število vlagateljev pa za 54%. Komunalna banka Šoštanj s podružnico Velenje pripravlja v kratkem posebno dvo in troletno varčevanje z rednimi mesečnimi vplačili od 2.000 do 20.000 din, predvsem za tiste, ki žele varčevati za pohištvo, novo stanovanje, motor ali slično. Posebna ugodnost bo višja obrestna mera od 7 in pol do 8%. Komunalna banka Šoštanj pripravlja posebno nagradno varčevanje, kjer bo žreb določil dobitnika za lepe nagrade. Varčujm'o vsi! Otroci, mladina, odrasli. Varčevanje prinaša srečo v družino, človeku daje notranjo trdnost, skupnosti pa koristi. stisnil k zidu m v mrtvem kotu odvil bombo. Z njo je udaril ob zid ter jo s širokim zamahom pognal skozi okno v konjušnico. Zaslišal se je zamolkel tresk in žven-ketanje razbitih šip. Streljanje pa je takoj utihnilo. Z gasilskega stolpa in iz podstrešja sosednje gostilne so Italijani neprestano streljali. Dva Italijana na podstrešju gostilne je tov. Daki z dolgim rafalom prisilil k molku, dočim so z gasilskega doma še vedno steljali in niso hoteli utihniti. Komandir se je odločil — »Juriš!« je vzkliknil in skočil iz zaklona preko ceste. Planil je k prvemu oknu in spustil cel rafal v poslopje. V tem drznem komandirjevem naskoku se- je Italijanom posrečilo, da so ga podrli. Dobil je strel v vrat. Padel je na tla in takoj izdihnil. Tovariši so mrtvega komandirja in 3 težke ranjence naložili na nosila in jih odnesli proti gozdu. Čeprav so Italijani streljali za njimi, hoteč odrezati umik, se je vsa enota urejeno in srečno umaknila »Istočasno,« je nadaljeval Tone, »ko se je začela borba v Ložu, je druga skupina partizanov napadla municijsko skladišče v Bezo-ljaku pri Begunjah. Akcija je zelo dobro uspela, saj je bilo tudi tu mrtvih precej Italijanov«. Tovariš Tone je na koncu pripomnil: »Začeli so se resni časi. Mestni odbor ZB NOV Velenje čestita k dnevu borca vsem svojim članom in invalidom Opisal bi rad na kratko moje potovanje v SSSR. Pot sama je bila prilično naporna, saj se je začela z zamudo že v Beogradu. Namesto, da bi se odpeljali zvečer naprej, smo šli šele zjutraj. Ko smo prešli jugo-slovansko-madžarsko mejo, me je seveda začela zanimati, kako je kaj tam: kakšne so hiše ali mesta. Lahko rečem, da imajo kar lepo urejeno. Sredi dneva smo prišli v glavno mesto Madžarske, v Budimpešto. Sama ipoštaja je bila zelo lepa in velika. Glavni kolodvori so bili pokriti. Ker pa smo imeli tako veliko zamudo, smo vožnjo nadaljevali drugi dan. Cas smo zelo lepo izkoristili. Čeprav je bilo zelo hladno, smo si ogledali mesto Italijani so razjarjeni, da kar pi-skajo. Pripravimo se na to, da nas bodo začeli zasledovati. Jaz sem se umaknil v ilegalo. Ce ne bo nič hudega, bom šel počasi in previdno domov. Ce pa bodo kaj spraševali za mene, se bom v celoti umaknil in .odšel v partizane.« »Tudi vi morate biti previdni. Bolje je, da se zaenkrat umaknete v pol-ilegalo, da jim ne pa-dete v kremplje. Ce nas sedaj primejo, smo lahko prepričani, da ne pridemo tako hitro izza zapahov.« Lojze mu je odgovoril: »O tem smo se že razgovarjali. Sklenili smo, da ne bomo prenočevali doma. Tudi čez dan bomo previdni, da jim ne pademo v roke.« Po tem razgovoru se je Tone poslovil in odšel. »RUDAR«, glasilo delovnega kolektiva RLV — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik Jože Tekavec — Tehnični urednik Pavla Zar-gaj — Ostali člani: Franc Pristovšek, Alojz ing. Diaci. Marjan Sušteršič, Ivan Drev in Vinko Smajs — Izhaja dvakrat mesečno — Tisk Časopisnega podjetja »Celjski tisk« Celje — Cena 20 din Krajevni odbor Socialistične zveze delovnih ljudi Velenje čestita vsem prebivalcem k rudarskemu prazniku in dnevu borca in želi, da bi ga zdravi in zadovoljni praznovali! Budimpešto. Mesto samo je zelo veliko pa tudi lepo. Najlepše je zvečer, ko je tako razsvetljeno. Tudi trgovine so zelo lepo urejene. Promet je urejen in precej živ. Videl sem tudi most, ki je zelo visok. Pod njim teče znana reka Donava. Videl sem tudi lep stadion. Je zelo velik in visok, samo žal, da ga nisem mogel videti znotraj. Naslednje jutro srno pot nadaljevali čez Madžarsko proti ruski meji. Tja smo prišli kmalu popoldne. Tam smo se začeli zanimati, -kako je tam. Kdor še ni bil tam, ga je pač bolj zanimalo. Prva naša postaja na ruski zemlji je bila Coap. Tam smo tudi izstopili za kratek čas, da smo se naužili svežega zraka. Zelo mi je bil^ všeč njihova postaja. Bila je zelo lepo urejena in zelo čista. Značilnost je njihovo slikarstvo na stropu in na stenah. Pot smo nadaljevali. Malo je bilo ravninske vožnje. Zvečer smo se začeli voziiti čez Karpate. Žal teh nismo mogli videti, ker je bilo pozno ponoči. Drugo jutro smo prišli v mesto Kijev. Kolikor sem lahko videl, je čudovito. Seveda, še lepše je poleti. Kar sem videl je bilo vse pod snegom. Tisti dan smo prišli pozno ponoči v Moskvo. Postaja je čudovita in tudi velika. Na .postaji nas je tudi sprejel naš delegat s konzulata. Ta nas je peljal v naše stanovanje, kjer smo čakali nadaljnja navodila.' Drugi dan smo si ogledali Moskvo. Najprej smo si ogledali moskovski Kremelj, nato pa še druge dele tega mesta. Kremelj je zelo lep in dragocen, saj je veliko istreh, ki so pokrite z zlato pločevino. Popoldne istega dne smo si šli ogledat razstavo na gospodarsko razstavišče, ki je precej oddaljeno od našega stanovanja. O razstavi lahko rečem, da mi bo ostala dolgo v spominu, saj smo veliko videli. Z razstave smo se vračali s podzemsko železnico. Tudi ta mi je bila všeč, saj je bilo vse tako lepo urejeno. Iz Moskve smo krenili zvečer. Vožnja je trajala dve ura in pol do Tule. Tam smo prenočili tisto noč. Drugi dan pa nadaljevali pot proti Kimovskemu — našemu mestu prakse. Sprejeli so nas zelo lepo. Tudi to bom dobro pomnil! Centrih Kari SKOZI VIHAR Moje potovanje v SSSR