Cerkvene zadeve. Mili darovi za drnžbo vednega češčenja: Sv. Peter pod Sv. gorami 26 K, sv. Bolfank v Slov. gor. 33 K, sv. JerneJ pri Konjicah 90 K, Viderderis 8 K, Artiče 6 K 30 h, sv. Stelan pri Žusmu 26 K, Kapela pri'Radgoni 42 N, Vransko 24 K, sv. Kuniguda na Pohorji 70 K 79 h, Galicija 47 K 66 h, sv. Urban pri Ptuju 50 K, Teharje 17 K. Materino oko. Pred nekaj leti je na nekem misijonu izustil govornik te-le [besede: »Ni še dolgo tega, ko je ležala mati na smrtni postelji. Njeni otroci so stali žalujoč krog smrtne postelje. Le enega sina — tega je pa manjkalo. Sedel je v ječi, obsojen na pet let radi pregreh, ki so tudi ljubljeni materi pripomogle v prezgodnjo in smrtnonevarno bolezen. Še na smrtni postelji je hotela poskusiti mati, da pripelje sina na pravo pot, ako bi bilo mogoče. Želela je, naj bi priSel k smrtni postelji. A kako? Prosili so poveljnika ječ, naj ga izpusti za nekaj trenotkov. — Prošnia je bila uslišana. S i n j e priSel: uklenjen na obek rokah in spremljan po vojaSki straži — umirajoči materi strašen prizor. Zaprlo jej je besedo in tudi um. — Le umirajoče oko je obstalo na sinovem obličju. In tooko jegovorilo več, nego bi moglo izraziti stotisoč besedi. Umirajoči materin pogled je šel sinu do srca . . . Mati umre; sina odpeljejo nazaj v ječo. Tu pa se vrže na obraz, moli in joka tako dolgo, da ga potolaži duhovnik, ki ga je sin poželel in kateremu se je izpovedal vseh svojih grehov. In kaj je bilo potem? Sin je prestal kazen petih let; iz ječe pa Sel naravnost k škofu. Prosil ga ie vsprejema v bogoslovje — drzen korak sicer. A bil je sprejet — izvršil je študije in postal maSnik. In ta maSnik — dragi v Gospodu — sem jaz!« Razume se, da je pri teh s cela nenavadnih, s cela nepričakovanih besedah zajokalo po cerkvi staro in mlado. — To je bilo materino oko ob smrtni uri. nČrni" — delavski neprijatelji. Po nasprotnih listih se mnogo piše, da je olomuški knezoškof sovražnik delavcev. Ta »sovražnik« delavcev plačuje svojim delavcem samo pri jednem podjetju 27.000 K v bratovsko skladnico, dočim bi po postavi plačeval le 14.000 K za zavarovanje proti bolezni in nezgodam. Svojim delavcem je knezoško! na lastne stroške sezidal tovarniško bolnico ter jo udobno opravil. Delavcem se ne odbijo opravičene proSnje. Ali tako delajo liberalni kapitalisti? Kje ie v vrstah tistih, ki psujejo dubovnike, kak bogatin, ki bi tako postopal s svojimi delavci?