Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje • letnik 30, št. 2 • februar 2024 Zagoriški fantje ob svojem nastopu ob praznovanju 75-letnice delovanja in kulturnega praznika (slika zgoraj). Ritmične skupine iz Dobrepolja so svoje znanje prikazale v Ljubljani (slika levo). Aktualne informacije in razpise najdete na spletni strani Občine Dobrepolje www.dobrepolje.si LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-ja NASLOV PGD VIDEM – JAKLIČEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a – ŠPORTNA DVORANA VIDEM 80 PGD ZDENSKA VAS – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOČEVJE – GASILSKI DOM PGD HOČEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOČEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1 – NA PRIVATNI HIŠI PODTABOR 5 – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD KOMPOLJE V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, pokličite številko 112. PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 V kolikor so AED-ji nameščeni še kje drugje, vas naprošamo, da lokacije sporočite v uredništvo. Naš kraj ■ februar 2024 3 ••• Županova beseda ••• Izkrivljanje resnice – nacionalni šport ali načrtno delo? Javnost že kar nekaj časa pretresajo zgodbe, ki so prenekaterim akterjem v posmeh ali pa ti zagovarjajo trenutno stališče obeh strani, ki sta vpleteni v pogajanja. Kot primer podajam spodnjo zgodbo, ki je hipoma postala viralna. Uroš Gačnik Medmrežje je pred tednom dobro pretresla »fake news« ali zlonamerno zavajajoča informacija, saj so posamezniki očitno želeli predstaviti zdravstveno osebje kot hrepeneče po ugledu, denarju, pripadnosti vrsti izbrancev ter na zadnje mesto postavili vrednoto pomagati sočloveku. Slika je bila vzeta iz konteksta z informativnega dneva Medicinske fakultete, kjer prihodnje študente opozarjajo na določene vzgibe, ki so glavni vzrok za njihovo odločitev pri vpisu na fakulteto. S to predstavitvijo je dekan prof. dr. Igor Švab namreč želel poudariti, da če pri bodočih študentih prevladujejo napačne predstave o poklicu, željo po njem opustijo. Zdravniški poklic je bil že od nekdaj spoštovan, saj smo hvaležni vsakomur, ki nam pomaga, ko smo pomoči potrebni. Žal v medijski gonji marsikdo pozabi na to in se ne zaveda, da bo morda že jutri potreboval pomoč taistih ljudi, o katerih v tem trenutku sovražno govori. Žal imamo v naši ljubi Sloveniji preveč stvari neurejenih in ena izmed njih je tudi zdravstvo, kar smo občani Dobrepolja pred časom že skusili oziroma se določeni s to težavo spopadajo še danes. Kar nekaj je anomalij, s katerimi se izkorišča trenutna situacija tako v zdravstvu kot v politiki. Iz vseh meni znanih dejstev pa želim tokrat podati poziv, saj smo trenutno na zelo kritični točki, ki zdravstveni oskrbi v Sloveniji ne obeta nič dobrega. Če se bodo nadaljevala podobna izkrivljanja, bo nazadnje kratko potegnil »mali« človek, kar vsekakor ni prav in ni dobro. Na nas je, da znamo presoditi/prefiltrirati informacije, ki nam jih mediji dnevno ponujajo. Tretja veja oblasti, kar novinarstvo vsekakor je, namreč lahko močno preobrne mišljenje ljudi, ki sledijo in kimajo kot pohlevne ovčke. Verjamem, da smo občani Dobrepolja razumni in bomo tudi v prihodnje znali pravilno oceniti situacije. Naši občani so se tudi v tem mesecu izkazali in s svojo dejavnostjo bogatijo kulturno, športno in družbeno dejavnost. Tako so Zagoriški fantje pripravili na predvečer kulturnega praznika izjemno predstavo, Turistično društvo je izvajalo promocijo, šole in vrtci so pripravili posebna praznovanja kulturnega dne, izvajali so se občni zbori, športna in glasbena tekmovanja. Veliko je obvestil in vabil na različne dogodke, tako da bo lahko vsak našel stvari po svojem okusu in željah. Minil je čas »mačkar«, ki so, upam, pregnale zimo, lahko pa si še vedno (če ste to zamudili) v Slovenskem etnografskem muzeju med 8. februarjem in 10. marcem ogledate razstavo pustnih likov iz Ponikev. Na pepelnično sredo se je začel postni čas in z njim povezane akcije 40 dni brez alkohola, za kar se lahko še vedno odločite. Smučanje je bilo letošnje leto zaradi toplega vremena oteženo oziroma kratkotrajno, so pa kljub temu nekateri našli kos pobeljene strmine za tovrstne užitke. V preteklem mesecu je bilo zaznati veliko prehladnih obolenj, ki so se razvile v pljučnice, bronhitise in podobne neprijetne dihalne stiske. Prav je, da se gibamo na svežem zraku, ki je zelo pomemben pri graditvi našega imunskega sistema. Da ne bomo potrebovali zdravniške pomoči in da bomo lahko kmalu postorili potrebno na vrtovih, njivah in gozdu. Že če malo razmislimo, preden odpremo usta, bomo veliko naredili za pozitivno družbeno vzdušje in s tem tudi pomembno vplivali na počutje sokrajana. Pa zdravi ostanite! ■ Na š k r a j Kazalo Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Uroš Gačnik. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 041 885 111. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Zdenka Novak Nose (predsednica), Ana Pugelj, Mojca Babič, Dušica Hočevar. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. UREDNIKOV UVODNIK......................3 IZ OBČINE.........................................4 OBVESTILA........................................6 INTERVJU........................................13 IZ VRTCA IN ŠOLE...........................19 KULTURNA DEDIŠČINA...................24 KULTURA ........................................28 IZ DRUŠTEV.....................................35 PISMA BRALCEV.............................46 ŠPORT.............................................50 ZAHVALE.........................................54 Naslednja številka izide v četrtek, 28. marca 2024. Rok za oddajo prispevkov je 16. marec 2024. 4 ••• Županova beseda ••• Naš kraj ■ februar 2024 Županova beseda Spoštovane občanke, dragi občani, cenjeni bralci občinskega glasila Naš kraj. Članek pišem na dan, ko potekajo informativni dnevi na srednjih šolah in fakultetah. Naj naši mladi, ki imajo polno energije in idej, izberejo tisto pot, po kateri bodo hodili z veseljem in ustvarjali tudi za dobro skupnosti. Janez Pavlin, župan Za nami je praznovanje slovenskega kulturnega praznika, ki smo ga na predvečer počastili s proslavo in se spomnili veličine in pomena dela Franceta Prešerna za Slovence in slovenstvo. Na proslavi smo obeležili 75-letnico delovanja Zagoriških fantov, ki so predstavili svojo novo zgoščenko »Fantje se zbirajo s kranjske dežele«. Iz srca se zahvaljujem za odlično izpeljano proslavo. Hvala vsem nastopajočim, ki ste z dušo in srcem prispevali svoj delež h kulturnemu prazniku. Prav tako hvala občinski upravi za pomoč pri organizaciji proslave. Še posebej pa čestitam in se zahvaljujem našim Zagoriškim fantom, mojstrom ljudskega petja – da bi nas s pesmijo še dolgo razveseljevali doma in po svetu. Bog vas živi in še na mnogo uspešnih let! Naj omenim, da smo na občini res dobra ekipa. Z občinskimi svetniki in občinsko upravo dobro sodelujemo, si porazdelimo delo in se trudimo, da bi bili občani zadovoljni s storitvami. Nekatere stvari lahko hitro rešimo, nekatere zadeve pa birokratski mlini meljejo dalj časa. Od meseca septembra smo v polni postavi, ko smo dobili še direktorja občinske uprave, ki s svojim znanjem in izkušnjami veliko pripomore k uspešnemu delovanju in zadovoljstvu občanov. Tudi podžupan je polno vključen v delo občine, po dogovoru si razdeliva naloge, zato večkrat pripravi članek o delovanju občine. Vsej ekipi iskrena hvala. Vesel sem, da je bil proračun soglasno sprejet in smo ga začeli že uresničevati. V teku so investicije in priprava ustrezne dokumentacije. Za zazidalni načrt Predstruge je na upravni enoti vložena dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo infrastrukture. V izvedbi sta že priprava popisa del in priprava javnega naročila za izvedbo infrastrukture, ki jo bomo zgradili fazno. Obrtna cona (OC) Predstruge je v celoti prevzeta, infrastruktura pa predana občini in Javnemu komunalnemu pod- jetju Grosuplje. Interes za gradnjo v tej obrtni coni je velik. Kmalu bodo zasedene vse površine, tako da bo treba iti v razširitev z zazidalnim načrtom, saj je v občinskem prostorskem načrtu predvidena širitev v obsegu pribl. 4 ha. V letošnjem letu bomo v OC Predstruge gradili malo čistilno napravo za 50 populacijskih enot. Potekajo vse dejavnosti, da v OC Predstruge zgradimo zbirni center, kjer bo možno odlagati določene nenevarne komunalne odpadke, kar bo tudi dobra pridobitev za naše občane. Gradnja podtlačne kanalizacije v Kompoljah poteka skladno s terminskim načrtom. V izdelavi je projekt za izgradnjo javne razsvetljave, ki se bo gradila istočasno. Prav tako Elektro Kočevje izvaja projektiranje za pokablitev električne napeljave, ki bo izvedena, če bo s krajani dosežen dogovor. Občani, ki živijo in delajo neposredno v bližini podjetja Organa v OC Ratike, se pritožujejo nad smradom in tudi izpustom odpadne vode v bližnje močilo, ki je izvir pitne vode. Organa je v inšpekcijskem postopku že več kot leto in pol. Smo redno obveščeni o dejavnostih, ki jih mora podjetje izvesti, da bo zadostilo okoljskim standardom oz. predpisom. Na poziv občanov smo si skupaj ogledali stanje in povzročeno škodo ter o tem obvestili pristojne institucije. Pričakujemo njihovo hitro ukrepanje in ureditev razmer, da ne bo več nedopustnih posegov v posest in okolje. Naša skupnost je odprta za gospodarsko dejavnost, zahtevamo pa, da z nami deli našo zavezanost predpisom in standardom, ki veljajo v naši občini in v naši državi. Za obnovo oziroma rekonstrukcijo obzidja pokopališča v Strugah se izdeluje tehnična dokumentacija in pridobiva razna soglasja. Upamo, da dokumentacijo čim prej pridobimo, da začnemo izgradnjo novega obzidja. Občina pripravlja popis del za vzdrževanje in rekonstrukcijo oziroma investicijsko vzdrževanje lokalnih cest in javnih poti, ki bodo izvedene v letošnjem letu in v prihodnjih dveh letih. Načrt vzdrževanja in investicij lokalnih cest in javnih poti bo sprejet na občinskem svetu. Z vzdrževalcem državnih cest smo imeli ravno v času izdaje časopisa sestanek, da smo skupaj pogledali, na katerih odsekih je vzdrževanje nujno. Članek končujem z voščilom za 8. in 25. marec. Iskrene čestitke ob mednarodnem dnevu žena, ki ga obeležujemo 8. marca, in materinskem dnevu 25. marca. Vsem ženam, materam in dekletom želim, da bi ta dan prijetno praznovale in si vzele čas tudi zase. Naj se zgodi le tisto, kar vas neizmerno veseli. »So dnevi, so leta in so pomladi, ko se imamo preprosto radi; so trenutki, ko je treba na novo začeti, in so ljudje, ki jih je treba preprosto objeti. Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš; ta svet je lep, če nekoga rad imaš, če stisneš roko komu, ki ga kaj boli; ta svet je lep, če si človek do ljudi.« (Tone Pavček) Naš kraj ■ februar 2024 ••• Obvestila ••• 5 Kako uspešni smo bili pri zbiranju komunalnih odpadkov v letu 2023 V lanskem letu smo na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica zbrali skupaj 13.621 ton odpadkov, od tega 9117 ton ločenih frakcij ter 4504 tone mešanih komunalnih odpadkov (črni zabojnik) in kosovnih odpadkov, ki jih ni mogoče ločiti in sodijo na obdelavo. Javno komunalno podjetje Grosuplje Skupaj smo tako zbrali 66,93 odstotka ločenih frakcij, kar je razvidno s spodnjega grafa. Graf 3: Prikaz količine zbranih ločenih frakcij od leta 2005, ko smo postavili nove ekološke otoke, do vključno leta 2023 Graf 1: Razmerje (v odstotkih) med količino ločeno zbranih frakcij (modra barva) in količino ostankov odpadkov v črnem zabojniku in kosovnih odpadkov, ki jih ni mogoče ločiti (rdeča barva) Vse mešane komunalne odpadke, ki jih zberemo v črnem zabojniku, odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo. Na Grafu 2 je prikazana količina zbranih odpadkov od leta 2016 do vključno 2023. V letu 2023 je bila količina odpeljanih odpadkov za 3,3 odstotka večja glede na leto poprej. Graf 2: Letni prikaz zbranih ostankov komunalnih odpadkov od leta 2016 do vključno 2023, ki jih odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo V zabojnikih pri gospodinjstvih smo v preteklem letu zbrali več biorazgradljivih odpadkov in mešane embalaže kot v letu 2022. Več smo zbrali tudi papirja in kartona, kovin, stekla ter nevarnih odpadkov. Povečala se je tudi količina zbrane odpadne električne in elektronske opreme. V lanskem letu pa smo zbrali manj odpadnega lesa kot leto poprej. Zmanjšala se je tudi količina zbranih odpadnih sveč, kar pomeni, da spreminjamo svoje navade pri obeleževanju spomina na mrtve. Veseli nas, ker s spreminjanjem te navade skrbite za okolje. V mesecu novembru smo pridobili tehnično dovoljenje za odlaganje odpadkov na odlagališču in tako že decembra na njem začeli odlagati odpadke ter odložili že del količine preostanka odpadkov po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov, ki smo jo skladiščili v RCERO Ljubljana. Naš cilj v letu 2024 je količino ločeno zbranih frakcij glede na zbrane odpadke povečati na način, da bomo nadaljevali ozaveščanje uporabnikov o pravilnem ločevanju odpadkov in pogosteje tudi izvajali kontrolo pravilnega ločevanja odpadkov v zabojnikih. Uporabnike bomo sprva opozorili na nepravilno ločevanje, v primeru ponavljajočega se neupoštevanja opozoril in nasvetov pa bomo v reševanje tovrstnih zadev vključili tudi medobčinski inšpektorat. V tem letu načrtujemo tudi izvedbo zbirnih akcij, in sicer dve zbirni akciji nevarnih odpadkov, zbirno akcijo za odpadno električno in elektronsko opremo ter akcije zbiranja starega, odpadnega papirja v sodelovanju z osnovnimi šolami z območja vseh treh občin. Želimo vas povabiti, da se zbirnih akcij udeležite, saj na ta način preprosto oddate odpadke. Vse informacije o ločevanju odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani: odpadki.jkpg.si. Spremljate nas lahko tudi na Facebooku, kjer nas najdete kot Javno komunalno podjetje Grosuplje in ste obveščeni o dogajanjih na področjih, ki jih pokrivamo. Trudili se bomo, da bomo skupaj z vami tudi v prihodnje poskrbeli za zdravo družbo in čisto okolje! ■ 6 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2024 Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - pomlad 2024 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v spomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan zbiranja nevarnih odpadkov: POMLADANSKI PREVZEM BO V PETEK, 15. 3. 2024 Struge parkirišče pred avtobusno postajo 13.00 - 14.00 h Kompolje parkirišče pri gasilskem domu 14.30 - 15.30 h Videm parkirišče pri gasilskem domu 16.00 - 17.00 h Predstruge parkirišče nasproti Iskre 17.15 – 17.45 h Ponikve parkirišče pri gasilskem domu 18.00 - 18.30 h Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in tudi majhna odpadna električna in elektronska oprema zunanje dimenzije do 25 cm. Javno komunalno podjetje Grosuplje Odprli so Informacijsko hiško v Minicityju Ljubljana! V soboto, 3. februarja 2024, so v Minicityju Ljubljana slavnostno odprli »Informacijsko hiško«, kjer bodo otroci spoznavali svet medijev in informacij. Uroš Gačnik (povzeto po Press Clippingu) Projekt je zasnovan tako, da otrokom na zabaven in interaktiven način predstavi svet medijev in informacij ter jih uči o pomenu medijske pismenosti. Odprtje pomeni začetek nove dobe v izobraževanju o medijski pismenosti med najmlajšimi in je del zaveze k spodbujanju kritičnega mišljenja in odgovornega deljenja informacij. Poslanstvo Press Clippinga je obogatiti otroke z orodji in veščinami, ki so potrebne za kritično ocenjevanje informacij v vse bolj digitaliziranem svetu. Razvoj teh sposobnosti je ključen za oblikovanje informiranih, odgovornih in proaktivnih članov družbe. Ta projekt pomeni zavezanost k izobraževanju in željo po ustvarjanju trajnostne prihodnosti, kjer bodo otroci sposobni razlikovati med resničnimi informacijami in dezinformacijami. Ta začetek nove dobe v izobraževanju simbolizira zavezo k spodbujanju kritičnega mišljenja in odgovornega ravnanja z informacijami. Otroci lahko med igro spoznavajo novičarski svet, razvijajo kritično razmišljanje ter se učijo o vrednosti resnice in transparentnosti v informacijah, kar je ključno za razvoj medijskega ekosistema. Vabljeni, da novost v prihodnje obiščete in preizkusite. ■ Um je ogenj, ki ga je treba podpihovati, ne posoda, ki jo je treba napolniti. Plutarh 7 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2024 ČISTILNA AKCIJA 2024 Spoštovane občanke in občani! Obveščamo vas, da bo čistilna akcija v soboto, 16. marca, z začetkom ob 8. uri. Čistili bomo javne površine ter površine ob vseh cestah (regionalnih, lokalnih, javnih, gozdnih), pri tem pa kosovni odpadki in divja odlagališča ne sodijo v to čistilno akcijo. Divja odlagališča se samo evidentirajo in sporočijo koordinatorju JKP Grosuplje Branku Novaku (tel. št.: 031 745 639). Prijave zbira predsednik vaškega odbora posamezne vasi, ki mora do ponedeljka, 11. marca 2024, zaradi lažje organizacije in naročanja materiala (vreče za smeti, rokavice in malica) občini sporočiti okvirno število prijav. Točno število prijav pa do srede, 13. marca 2024, do 10. ure. ZBIRAJO SE LE KOMUNALNI ODPADKI. NEKOMUNALNI (deli pri razgradnji avtomobilov in drugo) OZ. GRADBENI ODPADKI NISO PREDMET ČISTILNE AKCIJE. Za vse udeležence bo organizirana malica. Prevzem malice bo na dan čistilne akcije v trgovini Spar na Vidmu. Rokavice iz lateksa in barvne vrečke boste lahko prevzeli na sedežu občine (v delovnem času) v tednu pred čistilno akcijo. Organizator čistilne akcije po posameznih vaseh je vaški odbor. VAS PREDSEDNIK VO ZBIRNO MESTO ZBIRNO MESTO ODVOZA SMETI Bruhanja vas Janez Lohkar pri rekreacijskem centru Gmajna pri ekološkem otoku Cesta Miroslav Petrušen pred vaškim domom pri ekološkem otoku Hočevje Lucija Laharnar Mesojedec pri gasilskem domu pri gasilskem domu Kompolje Branko Brodnik pri gasilskem domu pri gasilskem domu Mala vas Rožle Cimerman na luži pri ekološkem otoku pri ekološkem otoku Podgora Jože Klun pri ekološkem otoku pri ekološkem otoku Podgorica Jože Hočevar pri ekološkem otoku/oglasni tabli pri ekološkem otoku Podpeč Jože Zrnec pri igrišču pri ekološkem otoku Ponikve Janez Gačnik pri gasilskem domu pri gasilskem domu Predstruge Boris Kaplan pri igrišču pri igrišču Struge Marjan Ferkulj pri gasilskem domu pri gasilskem domu Videm Aleš Babnik pred Jakličevim domom ekološki otok pri gasilskem domu Vodice nima predsednika pri ekološkem otoku pri ekološkem otoku Zagorica Andrej Škulj pri ekološkem otoku pri ekološkem otoku Zdenska vas Sabina Pugelj pri gasilskem domu pri gasilskem domu Delili bomo vreče različnih barv. Navodila za uporabo barvnih vreč glede na vrsto odpadkov: • črne vreče za zbiranje mešanih oz. preostanka odpadkov (oblačila, čevlji, robci, maske ipd.), • rumene vreče za zbiranje mešane embalaže (pločevinke, plastenke, kovinska embalaža, trda plastika, tetrapak, folije, PVC-vrečke, embalažni stiropor, drobna embalaža ipd.), • zelena vreča za zbiranje steklene embalaže (steklenice, kozarci za vlaganje ipd.), • rdeče vreče za zbiranje nevarnih odpadkov (baterije, akumulatorji, zdravila, pesticidi, barve in laki, odpadna olja, embalaža z vsebino nevarnih odpadkov – nafta, bencin ipd.). Odvoz odpadkov bo na dan čistilne akcije od 12. ure dalje. Vreče se po posameznih barvah ločeno zbirajo na mestih odvoza (v tabeli). V primeru slabega vremena bomo vse spremembe in nadaljnje informacije sporočali predsednikom vaških odborov in ažurirali objavo na naši spletni strani. Predviden nadomestni datum je 13. april 2024. S spoštovanjem in se vidimo 16. marca. Janez Pavlin, župan 8 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2024 Pridružite se sajenju medovitih rastlin Čebelarji se zavedamo pomena ohranjanja okolja, saj vsaka večja sprememba vpliva na naše čebele in druge opraševalce. Zato smo se pri Čebelarski zvezi Slovenije odločili narediti korak naprej in prispevati k zmanjšanju negativnega vpliva na okolje. Letos, že tretje leto zapored, bomo ozaveščali širšo javnost o pomenu sajenja medovitih rastlin s projektom »Dan sajenja medovitih rastlin«. Tomaž Samec, svetovalec za varno hrano pri JSSČ Spoznavamo, da je nujno ohraniti naravo v ravnovesju, kot smo ga prejeli od prednikov. Spoštovanje pravil, ki vladajo v naravi, ter vračanje tistega, kar ji vzamemo, sta ključnega pomena. Namen projekta je, da naši otroci in širša javnost spoznajo medovite rastline ter se zavedajo njihovega pomena, na koncu pa imamo vsi skupaj korist. Opraševalcem omogočimo vir medičine in cvetnega prahu na medovitih rastlinah, jeseni pa nas te rastline nagradijo s pridelki, ki jih uživamo vse do prihoda nove pomladi. Prostor, ki ga želimo nameniti medovitim rastlinam, je odvisen od same velikosti. Lahko gre za cvetlična korita na balkonu, majhen vrtiček, njivo ali celo javne površine. Pri cvetličnem koritu imamo številne možnosti izbire medovitih rastlin, kot so bazilika, timijan, melisa, nizka sončnica, ameriški slamnik in še mnoge druge. »Odkrijte čarobni svet medovitih rastlin! Izvedite več o njihovih lastnostih in kako jih lahko uspešno zasadite v svojem vrtu. Skenirajte QR-kodo in se podajte na raziskovanje, ki ga ponujajo medovite rastline.« Na večjih površinah (vrtovi, javne površine) se lahko odločimo za zasaditev dreves, kot so divja češnja, kostanj, javor, lipa. Na vrtovih in javnih površinah lahko poleg medovitih začimb in dišavnic posadimo tudi grmovnice, na primer vrtnice. Za vzdrževanje estetskega videza parkov in zelenih površin občine spod- Saditev medovitih rastlin za našo prihodnost. Foto: T. Samec opraševalcem, prispevamo k raznovrstnosti medu in drugih čebeljih pridelkov ter lokalno pridelanega sadja in zelenjave. S sajenjem medovitih rastlin tudi zmanjšujemo izpuste ogljikovega dioksida (CO2) in s tem zmanjšujemo ogljični odtis. Vabljeni, da se nam pridružite in da skupaj posadimo medovite rastline za lepši jutri. ■ bujamo h kasnejši košnji, zlasti po cvetenju rastlin, kar prispeva k obogatitvi okolja in privabljanju številnih opraševalcev. Možnosti za sajenje medovitih rastlin na njivah so prav tako obsežne, posadite lahko na primer: sončnice, buče, ajdo, mak, oljno ogrščico, facelijo, deteljo in še mnoge druge. S tem se ne le izboljša biotska raznovrstnost, ampak tudi spodbuja opraševanje rastlin, kar ima pozitiven vpliv na ekosistem. Letos bomo izpeljali »Dan sajenja medovitih rastlin«, ki bo potekal v soboto, 23. marca 2024. Gre za edinstveno priložnost, da vsi skupaj prispevamo k sajenju medovitih rastlin. Namen je zelo širok, saj s tem pomagamo čebelam, Naš kraj ■ februar 2024 9 ••• Obvestila ••• Dan brez cigarete Vsako leto 31. januarja obeležujemo dan brez cigarete. Na ta dan se želi uporabnike različnih tobačnih in nikotinskih izdelkov spodbuditi k opustitvi. Uroš Gačnik (povzeto po prispevku NIJZ-ja) Opozarja se ne le kadilce, pač pa tudi uporabnike ogrevanih tobačnih izdelkov, elektronskih cigaret, brezdimnih tobačnih izdelkov (snus, fuge, tobak za oralno uporabo ali žvečenje) in nikotinskih vrečk. Opustitev prinese številne koristi za zdravje v vsakem starostnem obdobju. Vsem kadilcem tobačnih izdelkov in uporabnikom drugih izdelkov z nikotinom, ki želijo kajenje oziroma uporabo teh izdelkov opustiti in pri tem potrebujejo pomoč, svetujemo, da se vključijo v številne programe za opuščanje, ki so v Sloveniji brezplačno na voljo vsem uporabnikom ter po potrebi uporabljajo preizkušene, učinkovite in varne vrste medikamentozne pomoči. Podatki raziskav Nacionalnega inštituta za javno zdravje tudi kažejo, da po elektronskih cigaretah, ogrevanih tobačnih izdelkih, nikotinskih vrečkah in brezdimnih tobačnih izdelkih posegajo še posebej mladostniki in mladi odrasli, kar je skrb vzbujajoče, saj je v tem starostnem obdobju uporaba izdelkov z nikotinom povezana s pomembnimi tveganji. Zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pogosto izvajajo spletna predavanja in druge dejavnosti za šolske delavce in starše, kjer jih ozaveščajo o teh izdelkih in pristopih k preprečevanju uporabe ter vrstah pomoči pri zasvojenosti. V okviru NIJZ-ja deluje brezplačna anonimna telefonska številka 080 27 77, na katero se lahko obrnejo tisti, ki bi želeli prenehati z rabo nikotina. Telefon deluje vsak dan, tudi med konci tedna in prazniki, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. Svetovanje za opuščanje je dostopno tudi na internetu na forumu: https:// med.over.net/. V lekarnah so na voljo različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja, ki pomagajo uporabniku pri opustitvi nikotina. Na voljo so tako žvečilke, obliži in inhalatorji, o uporabi teh izdelkov vam lahko svetujejo v lekarni. Zdravila na recept vam lahko predpiše osebni zdravnik. Večina uporabnikov tobačnih ali nikotinskih izdelkov želi prenehati z njihovo rabo, toda le redki so zares sposobni za ta korak, še posebej če poskušajo to sami, brez pomoči. ■ 10 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2024 Varni na internetu Katere nevarnosti nam grozijo, kadar je naš računalnik ali mobilni telefon povezan z internetom? Damjan Lenček, pomočnik načelnika policijske postaje O nevarnostih pri uporabi interneta se je začelo razmišljati s pojavom novih tehnologij, ki so omogočile velike spremembe – ne le pri sporazumevanju, temveč tudi pri opravljanju vsakodnevnih nalog. Zaradi teh pridobitev pa smo postali tudi ranljivejši. Magnet za napadalce (hekerje, pirate, prevarante, pošiljatelje nezaželenih elektronskih sporočil in podobne nepridiprave) so postali naši osebni in poslovni podatki ter različna varnostna gesla, z zlorabo katerih lahko naredijo velikansko škodo. Med vsemi grožnjami varnosti na internetu so tovrstni napadalci ena največjih. Njihove tarče niso samo vladne ustanove in finančne institucije, temveč tudi podjetja in fizične osebe. Družbena omrežja – deset najboljših nasvetov 1. Že na začetku, ko se pridružuješ novemu družbenemu omrežju, vpiši čim manj osebnih podatkov. Raje ne sinhroniziraj profila in podatkov z drugimi omrežji, e-pošto, stiki v mobilnem telefonu ipd. 2. Upoštevaj starostno omejitev, ki jo imajo družbena omrežja (pogosto je 13 let, za nekatera pa tudi 18). 3. Nastavitve zasebnosti svojega profila v družbenih omrežjih nastavi tako, da lahko tvoje objave in profil vidijo le prijatelji in ne splošna javnost. Družbena omrežja zelo pogosto spreminjajo te nastavitve, zato vsake toliko časa preveri, če je še vedno vse v redu. 4. Za prijatelje na družbenih omrežjih sprejemaj le ljudi, ki jih tudi v živo poznaš, in ne potrjuj neznancev, samo zato, da boš imel čim več prijateljev. 5. Nauči se prijaviti zlorabo, nadlegovanje, sovražno skupino, sliko, posnetek in blokirati osebo v družbenem omrežju, ki ga uporabljaš. Nauči se tudi izbrisati svoj profil. 6. Spoštuj zasebnost drugih in ne ob- javljaj njihovih slik, če ti tega niso dovolili. Prav tako preverjaj in spremljaj, kaj so drugi objavili o tebi. 7. Nikomur ne zaupaj svojega gesla za omrežja, lahko ti ukrade identiteto in povzroči velike težave. 8. Previdno z uporabo lokacijskih storitev v družbenih omrežjih. 9. Po družbenih omrežjih se širijo tudi spam, virusi in goljufije. Ne odpiraj sporočil od neznancev in nenavadnih sporočil svojih prijateljev (kjer te prosijo za denarno pomoč ali ti pošiljajo »smešne« ali podobno »zanimive« videe). 10. Zavedaj se, da kar objaviš na družbenem omrežju, na nek način predaš v last omrežja, saj lahko uporabijo podatke in slike predvsem za oglaševalske namene. Preberi pogoje uporabe omrežja, ki ga uporabljaš, in ugotovi, kaj lahko storijo s tvojimi podatki ... Opozorila in nasvete o varni uporabi interneta najdete na spletnih straneh policije, v rubriki Varnost na internetu, pa tudi na spletnih straneh: www.safe.si in www.cert.si. ■ OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO V ČETRTEK, 18. 4. 2024, OD 8. DO 12. URE V OSNOVNI ŠOLI VIDEM - DOBREPOLJE; V PETEK, 19. 4. 2024, OD 8. DO 12. URE V ŽUPNIJSKEM DOMU V ŠENTVIDU PRI STIČNI; V PONEDELJEK, 22. 4. 2024, OD 7. DO 13. URE V DRUŽBENEM DOMU GROSUPLJE; V TOREK, 23. 4. 2024, OD 7. DO 13. URE V SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA V IVANČNI GORICI. 11 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2024 Podjetniški kotiček z Območno obrtno-podjetniško zbornico Grosuplje Živimo v dinamičnem, hitro spreminjajočem se svetu, kjer so vsak dan na voljo nove informacije, spoprijemamo se s spremembami, na katere se moramo hitro odzvati. Vedno ni lahko, zato smo tukaj mi. Patricija Brezovar, mag. inž. str., poslovna sekretarka OOZ Grosuplje Postanite član OOZ Grosuplje ter nam dovolite, da smo vaš partner na vaši poslovni poti ter vam pomagamo pri doseganju vaših ciljev. S članstvom pridobite najmanj 30 BREZPLAČNIH svetovanj naših strokovnjakov na letni ravni, vaše podjetje je predstavljeno na največjem obrtniškem portalu, dostop do ugodnih ali celo brezplačnih usposabljanj z najrazličnejših področij, predavanj ter seminarjev (SolidWorks, Excel, davki …), s kartico Mozaik pa se vam odpre svet številnih popustov pri naših partnerjih. Leto 2024 bo zaznamovano z mladimi podjetniki. Načrtujejo se povezovalni dogodki ter seminarji za vse, ki se prvič srečate s poslovanjem. PRIHAJAJOČI DOGODKI NA OOZ GROSUPLJE: KDAJ ter KJE? NASLOV VSEBINA SEMINARJA 23. 3. 2024 ob 7.00 v Domu obrtnikov REDNO USPOSABLJANJE VOZNIKOV ZA LETO 2024 (koda 95) Predavanje v okviru PROGRAMA 5 bo zajemalo naslednji temi: • Prevoz tovora – tehnologija prevozov (prva polovica časa). • Nalaganje in pritrjevanje tovora (druga polovica časa). Predviden čas trajanja usposabljanja je sedem šolskih ur. Prijavnico najdete na spletni strani OOZ Grosuplje: https://shorturl.at/gsIU0. Spremljajte našo spletno stran, Facebook in Instagram za vse novosti ter aktualne novice. Obveščamo vas, da se odpirajo novi termini za najem dvoran v Domu obrtnikov, Ob Grosupeljščici 1b. Na voljo imamo dve dvorani: Velika dvorana: • Kapaciteta do 90 oseb, 98 m2. • Oprema: Wi-Fi, projektor, multimedijska oprema, tabla, mize in stoli. • Garderoba. • Zagotovljeno parkirišče. Mala dvorana: • Kapaciteta do 60 oseb, 58 m2. • Dostop za gibalno ovirane. • Oprema: Wi-Fi, projektor, multimedijska oprema, tabla, mize in stoli. • Zagotovljeno parkirišče. Ponujamo možnost hitrega najema za neprofitno uporabo. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje člane in stranke obveščamo, da se na nas lahko obrnete po elektronski pošti: ooz.grosuplje@ozs.si in po telefonu: 01 786 51 30. V času uradnih ur pa se lahko zglasite v naši pisarni. 12 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ februar 2024 Delovni čas pomembnih služb, ustanov AMBULANTA VIDEM - DOBREPOLJE Ordinacijski čas ambulante: Ponedeljek: 12.00 do 20.30. Torek: 7.00 do 14.30. Četrtek: 12.00 do 20.30. Petek: 7.00 do 14.30. Sreda: referenčna ambulanta od 7.00 do 14.30 (po predhodnem dogovoru). LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM Ponedeljek in četrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00, e-naslov: lekarna.dobrepolje@lekarna-lj.si. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za naročanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). FIZIOTERAPIJA KRAJNC Od ponedeljka do petka: 6.00 do 11.00. www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 040 332 712, e-naslov: info@fizioterpija-krajnc.si. ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOČI – dežurna služba Ob delavnikih ponoči (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivančna Gorica. Za vsa NUJNA stanja kličite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na: 031 656 000. OBČINA DOBREPOLJE – URADNE URE Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30. Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00. Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00. Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 13.00 do 19.30. Sreda: 7.00 do 13.30. Četrtek: 7.00 do 13.30. Petek: 7.00 do 13.30. Naročanje je možno na telefonskih številkah: 01 780 78 66 in 031 478 290 ali po elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) Od ponedeljka do petka: 8.00 do 18.00. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM Delovni čas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 8.00 do 15.00. Sreda: 12.30 do 19.00. Četrtek: 11.00 do 15.00. Petek: 12.30 do 19.00. www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Torek: 18.00 do 20.00. POŠTA VIDEM Ponedeljek in sreda: 14.00 do 18.00. Torek, četrtek in petek: 9.00 do 14.00. Sobota: 9.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Od ponedeljka do petka: 7.00 do 17.00 (ob prestavitvi ure zimski čas – odprto do 16.00). Sobota: 8.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE – Jakličev dom (vhod iz smeri igrišča) Uradne ure: Ponedeljek: 15.00 do 17.00. Torek: 10.00 do 12.00. www.policija.si, tel številka: 01 781 83 80, e-naslov: pp_grosuplje.pulj@policija.si KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠČ, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276, e-naslov: marija.novak@siol.net. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA 5G: PODROČJE UREJANJA PROSTORA IN VARSTVA OKOLJA Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 59, e-naslov: jasmina.selan@grosuplje.si. MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: inspektorat@grosuplje.si. MEDOBČINSKO REDARSTVO Kontaktna telefonska številka: 01 788 87 50, e-naslov: redarstvo@grosuplje.si. Učenje je kot veslanje proti toku: če ne MLADINSKA KOMISIJA GASILSKE ZVEZE DOBREPOLJE PGD HOČEVJE, PGD KOMPOLJE, PGD PONIKVE, PGD STRUGE, PGD VIDEM - DOBREPOLJE, PGD ZAGORICA, PGD ZDENSKA VAS napreduješ, greš nazaj. Kitajski pregovor Na osnovi programa dela Mladinske komisije Gasilske zveze Dobrepolje za leto 2024 organizira: * 17. OBČINSKI KVIZ GASILSKE MLADINE, Učenje brez razmišljanja ki bo v soboto, 2. marca 2024, ob 8. uri v Osnovni šoli Dobrepolje. Vabljeni k ogledu vaje štafetnega vezanja vozlov in opreme ter vaj gasilske spretnosti. Povabljeni tudi vsi, ki vas tovrstna tematika zanima in bi želeli postati mladi gasilci. je neplodno; razmišljanje brez učenja je nevarno. Konfucij Naš kraj ■ februar 2024 13 ••• Intervju ••• Glasilo Naš kraj stopa v 30. leto! Tokratni klepet je potekal sproščeno, saj sva z Bojanom Novakom, ki je bil četrti urednik, pri glasilu sva vrsto let sodelovala in kot taka »sodelavca« sva se tikala. Tudi sedaj, ko je nekaj številk že za mano, se v primeru vprašanj še vedno obračam nate, Bojan, za kar se ti tudi tukaj iskreno zahvaljujem. Uroš Gačnik Bojan, urednikoval in sooblikoval si občinsko glasilo skoraj sedem let. Mnogo stvari se je v teh letih pripetilo, mnogi te dobro poznajo, pa te vseeno na začetku najinega pogovora poprosim za kratko predstavitev. Verjamem, da so me v slabih sedmih letih urednikovanja redni bralci Našega kraja kar dobro spoznali. Sicer se gibljem bolj v športnih krogih, med urednikovanjem pa sem bil prisoten tudi na kulturnih dogodkih, se podal tudi po vaseh in v številna podjetja in organizacije. Ostajam dejaven v športu (v Futsal klubu Dobrepolje, Športnem društvu Dobrepolje in Zvezi športnih organizacij Dobrepolje). Od kdaj do kdaj si urednikoval? Urednikoval sem med februarjem 2016 in januarjem 2023. Kakšni so bili tvoji začetki? Uh, glede na to, kako hitro teče čas, se začetkov komaj spomnim. Na začetku sem od prejšnje urednice prevzel ideje in postopke urejanja glasila, se s takratnim oblikovalcem dogovoril za načine sodelovanja in si začrtal smer urednikovanja. Seveda na začetku spoznavaš redne in občasne dopisnike in si postaviš sistem, ki je najbolj racionalen in učinkovit. Od kje si črpal ideje za različne rubrike? Glede na to, da sem se že pred obdobjem urednika gibal v različnih občinskih krogih, sem poznal delovanje večine društev, nekaj manj pa utrip v posameznih vaseh in v različnih podjetjih. Pri snovanju rubrik sem izhajal iz lastnega pogleda na to, kaj bi si kot bralec občinskega glasila želel brati. Lahko bi rekli, da je delo urednika stresno. Bi se strinjal s tem? Ja, delno bi se. Glavni izziv uredniškega dela je »kampanjska« narava dela. Večina dela se namreč zgosti okrog roka za oddajo prispevkov. Po tem roku sledi veliko dela, prej pa ga je lahko nekaj časa tudi zelo malo. V času pred oddajo roka sem običajno opravljal razne intervjuje in svoje prispevke, saj v času zadnjih dni pred izdajo glasila za to preprosto ni časa. Ker sem bi dejaven še na nekaterih drugih področjih, obenem pa imam tudi družino, se je delo pogosto zavleklo tudi pozno v noč. Kaj je bilo po tvojem mnenju najhujša stvar, ki se je zgodila, in kako si jo kompenziral? Verjamem, da bi pred leti med mandatom lahko naštel nekaj zoprnih stvari, zdaj, ko pa je zadeva že nekoliko oddaljena, bi pa težko izpostavil kakšno hujšo stvar. Še najbolj se spomnim, da sem eno številko kmalu po nastopu mandata lastnoročno raznašal po vaseh (s pomočniki), ker je bila prepozno natisnjena, da bi jo raznesli osnovnošolci, v številki pa je bilo pomembno vabilo na dogodek med vikendom. Seveda pa je bil poseben izziv čas epidemije in z njo povezanih prilagoditev. Tudi pri uredniškem delu sem se takrat znašel pred številnimi novostmi. Zagotovo te na vsa ta leta urednikovanja vežejo tudi lepi spomini. Želiš iz- postaviti kakšno zgodbo/anekdoto, ki so se primerile pri tvojem delu? Seveda, predvsem me na čas urednikovanja vežejo lepi spomini. Ko takole razmišljam, mi najprej na misel pridejo paraolimpijska medalja Veselke Pevec in sprejemi po vrnitvi v Slovenijo. Bil sem še nekako »zelen« v vlogi urednika, tako da so mi pogovori z Veselko in visokimi funkcionarji bili kar dober izziv. Podobno lepe izkušnje imam s številnih druženj in pogovorov s člani vaških odborov in podjetnikov. Pa mogoče še lepa druženja z mladimi osnovnošolci, člani izbirnega predmeta šolsko novinarstvo. Nepozabna in tudi pretresljiva je bila tudi priprava pogovora z ukrajinskimi begunci, ko so ob začetku vojne prišli v našo občino. Poleg poslušanja žalostnih zgodb je bil izziv tudi razumevanje jezikov in prevajanje iz ukrajinščine v angleščino in nato v slovenščino. Ampak, kot rečemo, ogromno je lepih spominov in mogoče bi jutri že našteval druge (smeh). Kako je potekalo tvoje delo? Kakšne so bile zadolžitve? Delo urednika lokalnega glasila sem nekako videl dvoplastno. En del je urejanje prispevkov številnih dopisnikov. Vsak prispevek sem se potrudil prebrati, ga ob tem razumeti in nekako smiselno vključiti v glasilo. Pri tem sem korektno sodeloval z lektorico in oblikovalcem glasila. Drugi del pa je vezan na pogovore, intervjuje, pripravo aktualnih prispevkov, »pokrivanje« dogodkov v občini, poročanja s sej občinskega sveta ipd. Glede na vse zapise, ki si jih redno objavljal, smo bralci dobili občutek velike strokovne rasti in smo tvoje delo cenili. Si se za svoje delo kako strokovno izpopolnjeval? Moram reči, da sem imel občutek, da se največ naučim z delom. Pisanje prispevkov mi nikoli ni bilo težava, že v osnovni in srednji šoli sem rad pisal spise in eseje. Naučil sem se postavljati vpra- 14 ••• Intervju ••• Naš kraj ■ februar 2024 večino dogajanja v občini odpade na gasilstvo in šport. To me veseli, saj vem, da je veliko posameznikov in organizacij, ki se zelo trudijo. Prav je, da njihovo delo pokažemo. Še vedno pa pogrešam kakih 90 odstotkov Dobrepoljcev, ki jih ni srečati na dogodkih in druženjih. Pogrešam sposobne mlade, ki v društvih in organizacijah zelo manjkajo. Vsako delo, ki ga človek naredi za skupnost, ga bogati. Tako njega kot skupnost. Žal mi je, da se tega ne loti več občanov, predvsem mladih. šanja za intervjuje, uporabljati diktafon in druge tehnične naprave. Tudi na drugih področjih verjamem v sprotno učenje in rast. Če ima človek željo, se lahko nauči marsikaj. Ob tem kdaj tudi pade, ampak se po vsakem pobiranju nekaj novega nauči. Tehnologija se hitreje spreminja kot mi, kar se pozna tudi pri uredniškem delu. Še sedaj spremljaš NK? Kaj meniš o dogajanju v Dobrepolju? Moram reči, da življenje tudi po koncu mandata teče malo prehitro in da nisem prav pogost bralec. Večkrat se pošalim, da sem v življenju več napisal, kot prebral. Naš kraj vedno preletim in preberem kak del, ki mi pade v oči. Običajno ob kosilu ali po njem. Vidim, da V zadnjem delu se moram strinjati s tabo, čeprav tudi pri meni tli želja, da v sodelovanje vključimo čim več različnih vsebin in piscev. Spomin na zaključek je še dokaj svež. Kaj pogrešaš ves ta vrvež in napetost pred izdajo? Ne, pogrešam pa res ne. Kot rečeno, še vedno sem dejaven predvsem na športnem področju, kjer nikoli ni dolgčas. So tudi številni roki in z njimi povezan vrvež. Sem pa človek, ki brez vrveža niti ne more, zato ga ne jemljem kot nekaj slabega. Prav nasprotno. Želiš za konec z bralci deliti še kakšno misel, vodilo ali pa preprosto prigodo? Na tem mestu bi samo še enkrat povabil vse občane, predvsem mlade, da se vključujejo v delo v lokalni skupnosti. Imamo nekaj zelo dejavnih društev (šport, gasilstvo, turizem) in verjamem, da lahko vsak novi član še izboljša dru- žabno življenje v občini. Če bo to živahno in bogato, bo tudi vsebina našega glasila vedno zanimiva. Ob tem želim tudi pohvaliti novega urednika Uroša, ki odlično vodi glasilo. Hvala, Bojan, za pohvalo. Kljub laičnemu pristopu se trudimo, kot ste se trudili tudi moji predhodniki, ki se jim moramo zahvaliti, da že vrsto let prebiramo novice. Najlepše se ti zahvaljujem za pogovor, želim ti še naprej obilo veselja ter iskrena hvala za tvoj prispevek. Menim, da se ti lahko v imenu občanov zahvalim za ves trud, ki si ga med urednikovanjem vlagal v glasilo, ga s tem bogatil in ohranjal dogodke v pisani obliki. ■ Kaj je prostofer? Komu je namenjen? Kdo je lahko prostofer? Prostofer je trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših, ki povezuje starejše osebe, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, s starejšimi aktivnimi vozniki, ki pa po drugi strani radi priskočijo na pomoč. Številni starejši imajo velike težave s prevozi, sploh če so doma zunaj mestnih središč, kjer ni razvite avtobusne mreže. Namenjen je vsem tistim starejšim, ki ne vozijo sami, nimajo sorodnikov in imajo slabše povezave z javnimi prevoznimi sredstvi. Prostofer omogoča lažjo dostopnost do zdravniške oskrbe, brezplačne prevoze do javnih ustanov itd. Za prevoz pokličite na brezplačno številko 080 10 10. Rezervacijo prevoza je potrebno najaviti vsaj 3 dni pred izvedbo storitve. Prostovoljni šofer je lahko vsak, ki ima veljavno vozniško dovoljenje in je v svojem prostem času pripravljen pomagati tistim, ki prevoz potrebujejo. Kako postati prostofer? Vozniki, ki želijo postati prostoferji, to sporočijo na Občino Dobrepolje na telefon 01 7880 210 ali po elektronski pošti na obcina@dobrepolje.si Naš kraj ■ februar 2024 15 ••• Intervju ••• Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge Desetega marca 2023 je društvo praznovalo 30-letnico delovanja. Od leta 1993, ko so se žene sestale in registrirale društvo, pa vse do danes so nepogrešljive na vsaki prireditvi, na kateri je veselo in zabavno. Vsekakor pomembna dejavnost, ki brez sence dvoma skrbi za ohranjanje in prenos znanja peke in priprave posebnih jedi, ki so značilne za naše okolje. Uroš Gačnik V enem izmed naših prijetnih srečanj je bilo poudarjeno, da v vseh 30-ih letih ni bilo priložnosti, da bi se tudi na ta način predstavile širši publiki. K pogovoru sem zato povabil predsednico društva Marijo Nučič iz Podgorice. Večina prebivalcev vas pozna še iz časov, ko ste službovali kot trgovka v »Špelci«. Vseeno pa bi vas poprosil za kratko predstavitev predvsem za mlajše bralce. Rojena sem bila v Zagorici. Ko sem imela dve leti, smo se preselili v Podgorico, kjer živim še danes, samo na drugem naslovu. Sem poročena in imam tudi tri že poročene otroke in devet vnukov. Obiskovala sem Srednjo trgovsko šolo v Ljubljani. Po dveh letih dela v Ljubljani sem se zaposlila na Vidmu, kot pravite, v trgovini »Špelca«. Tam sem imela stik z različnimi ljudmi, različnih starosti in poklicev. Vsi pa so si več ali manj želeli družbe, pogovorov, predavanj ali izletov. Tako se mi je utrnila zamisel, da bi osnovala neko društvo, skupinico, ki bi vse to tudi izvajala. Koliko časa ste že v vlogi povezovalke in predstavnice društva? Sto let KZ Dobrepolje, sejem Gornja Radgona, 24. 8. 2016 Leta 1991 sem navezala stik s kmetijsko svetovalko, in tako se je rodil naš Aktiv kmečkih žena Videm. Ker pa nismo bile samo kmetice in tudi ne samo žene, sem sklenila, da ga poimenujemo Društvo podeželskih žena. Ko pa se je rodila Občina Dobrepolje, ki je zavzemala tudi Struško dolino, in so bile članice tudi od tam, smo se poimenovale Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge. Tako se naše društvo imenuje še sedaj. Na začetku nas je bilo več kot 50 članic. Pozneje se je članstvo zmanjševalo, delno zaradi smrti ali izstopov. V času mojega predsedovanja jih je zelo malo odstopilo. Je bila katera druga pred vami, ki je vodila dejavnosti društva? Opišite, prosim, na kratko zgodovino delovanja društva. Za nekaj let so se na mestu predsednice zamenjale še druge štiri članice. Eno moram omeniti, žal zdaj že pokojno gospo Pavlo Hočevar, ki je veliko pripomogla k razvoju našega društva. Tudi prapor svete Marte je njena zasluga. Jaz sem pozneje dobila še drog in prapor je postal uporaben tudi za nošenje, npr. na občinski proslavi. Koliko članov/članic šteje društvo? Danes nas je 11 članic. Nekatere smo že od samega začetka. Smo majhno društvo, a zelo veliko po srcu in delu. Ni izziva, ki si ga ne bi upale sprejeti. Dan odprtih vrat Dondon Grosuplje, 12. 5. 2018 V društvu ste združene žene iz obeh dolin. Obstaja kakšna miselna ali druga prepreka? Ker navzven delujete složne in povezane. Veseli me, da ste vse vedno prijazne in nasmejane. Na to sploh nikoli nisem pomislila, ker tudi moje korenine izvirajo iz stru- 16 ••• Intervju ••• Naš kraj ■ februar 2024 Vem, da je organizacijsko zelo zahtevno delovati, imate pri tem kako posebno pomoč? Verjetno je dela preveč za eno osebo? To je dobro vprašanje. Odkar obstaja Društvo podeželskih žena, mi je v veliko pomoč hčerka Alenka. Vsa pisarniška dela opravlja ona, jaz ji samo povem ali spišem na list papirja. Kar je v zvezi z blagajno in bilanco, je delo požrtvovalne blagajničarke Jožice. Vse druge nam stojijo ob strani z nasveti. Druge članice so še Fani, Tončka, Marta, Ivanka, Marinka, Mari, Nada in Marija. Praznovanje sv. Marte, Podpeč, 26. 7. 2018 ško- tisovškega konca. Dobra volja pa je naš moto. Kakšne so vaše osnovne usmeritve in na kaj ste pozorne pri svojem delovanju? Usmerjamo se predvsem na kakovost, da je dobro izpeljano vse, česar se lotimo, naj bodo pogostitve, predavanja ali delavnice. Drugo pa je naše zadovoljstvo, da smo članice nekaj pridobile s tem. Imate kaj sestankov, sej? Kako se dogovorite, kaj in katera bo kaj postorila (na primer peka, organizacije dogodkov …)? Prej, ko smo bile nekatere še malo bolj »prehodne«, smo se dobivale vsak mesec v svoji sobi v Jakličevem domu. Ker pa je ta prostor čisto na vrhu in ni dvigala do tega nadstropja, se izogibamo njeni uporabi. Tako se dobimo kje drugje ali pa jih obvestim po telefonu. Moje delo je določitev, kaj bo katera postorila, članice pa vedno brez ugovarjanja to naredijo in spečejo. Moram reči, da so zelo pridne in poslušne. Vemo, da so cene hrane zadnje čase poskočile, sploh pa če želite dobiti kakovostno domačo robo. Kako se financirate? Finance so vedno težava za taka društva. Večinoma se preživljamo same, delno pa nam pomaga občina, včasih pa se dobi kakšen donator, ki nam primakne kak evro, za kar smo zelo hvaležne. Poprtniki 2023, članice z županom in predsednico ZKS, 6. 1. 2023 Poleg prenosa znanja na mlajše, saj ste rade v družbi vrtčevskih in osnovnošolskih otrok, razmišljate morda o kakšnih delavnicah za mlade gospodinje, ki so se primožile v Dobrepolje? Če me spomin ne vara, ste nekaj takega v preteklosti že organizirale, sledi v bližnji prihodnosti morda ponovno kaj takega? Imele smo že veliko delavnic: peka poprtnikov, velikonočnih kolačkov, pujskov, domačih keksov, kuhanje žgancev, delanje štule, ajdovih štrukljev, pa tudi sejanje in vlaganje in še kaj bi se našlo. V prihodnje smo tudi na to pomislile, da bi še kdaj to izvedle. Udeležba je bila zelo velika, na koncu pa so bili vsi zelo zadovoljni. Za svoj društveni simbol ste si uredile tudi prelep prapor, na katerega ste umestile sv. Marto, ki je zavetnica gospodinj. Na prapor ste zagotovo ponos- ne, saj ga ob občinski prireditvi vedno s ponosom nosite. Sedaj je prapor star že 15 let, ker sem tudi sam aktivno sodeloval pri podobnem projektu za gasilsko društvo in vem, da stvar ni poceni, me zanima, kako ste realizirale nakup? Ker je sv. Marta nekoliko manj prepoznavna, jo lahko malo bolje opišete? Glede prapora sv. Marte sem že nekaj omenila, obstaja pa že več kot 15 let. Res je, s ponosom ga predstavljamo na raznih svečanostih, poprtnikih, občinskih proslavah in na žalost na pogrebih svojih članic. Sveta Marta je zavetnica vseh gospodinj, torej nas vseh, ki se borimo s kuhanjem in peko, zato je tudi naš simbol. Omislile ste si tudi posebne »pražnje« obleke, v katerih delujete. Od kje ideje? Kaj posebnega predstavlja tovrstno oblačilo? Ker je zelo lepo gledati sprevod društev, ko so oblečeni v razne noše, smo se tudi me odločile zanje. Gre za neko prepoznavnost društva oziroma kraja. Smo pa zelo ponosne na te svoje obleke oziroma noše, čeprav niso ravno »prave dobrepoljske noše«. V njih se tudi predstavljamo širni Sloveniji. Projekti: sejem na tiho nedeljo, predbožična tržnica, sejem na cvetno nedeljo, državna razstava in ocenjevanje poprtnikov, občinske proslave, nova maša Jerneja Šuštarja ... vas nedvomno odlikujejo. Imate na določene prireditve kakšen poseben pogled ali do njih gojite poseben odnos? S projekti smo začele že od samega začetka delovanja. Borile smo se za pitno 17 ••• Intervju ••• Naš kraj ■ februar 2024 vodo – za zamenjavo vodovodnih cevi v letu 1993. Za ta namen smo se tudi uradno registrirale marca 1993, da smo lahko s svojim žigom delovale uradno. Poleg vsega, kar ste že omenili, naj povem, da smo prve zastopale našo občino na sejmu Alpe Adria v Ljubljani. Sprejele smo ugledne goste ob 100-letnici železnice na Slovenskem. Sodelovale smo v Gornji Radgoni na sejmu ob prejemu priznanja Kmetijske zadruge Dobrepolje ter s svojimi izdelki pogostile člane tedanje vlade in ministre. Več let smo imele na zahvalni dan razstavo pod arkadami pred cerkvijo na Vidmu. Sodelovale smo pri odprtju kotlovnice in vrtca, kjer je bil prisoten tudi tedanji predsednik gospod Borut Pahor. Vedno je bilo lepo in uspešno izpeljano, z veliko zadovoljstva na obeh straneh. Na vse dogodke smo ponosne in vsi nam ostajajo v lepem spominu. Na prireditvi Državna razstava in ocenjevanje poprtnikov sem opazil, da je kar nekaj oseb moškega spola, ki so dejavni na tem področju. Tudi ocenjeni so bili z zlatim priznanjem ter zbrali veliko točk. Očitno je zanimanje za dobro družbo, hrano in odlično kapljico dovolj velik vzrok, da se društvu priključi tudi kakšen moški. Se boste, če bo treba, preimenovale ? To, da bi včlanile še moške, pa ne bo šlo. Smo pač žensko društvo in tako naj tudi ostane. Imamo pa tudi ženske pravico biti malo samostojne, brez moških. Me pa veseli in zelo rade vidimo, ko nam poprtnike prinesejo tudi moški, da se za to zanimajo. Naj kar tako ostane, pa bo vse lepo za nas in zanje. Ni pa nič naro- be, če nas ti obiščejo na delavnicah ali predavanjih. Marca 2023 ste praznovale 30 let uspešnega delovanja. Ste obletnico kako posebej obeležile? Kakšne načrte za prihodnost imate? Marca 2023 je uradno minilo 30 let delovanja našega društva. Ob tem nismo delale nobenega pompa. Šle smo na kosilo in si razdelile jopice, ki smo jih dale delati za ta namen. Naši načrti so enaki, kot so bili prej. Še naprej delati, se družiti, kolikor je v naši moči. Želimo si še naprej uspešno sodelovati z našo občino in županom gospodom Janezom Pavlinom, z Zvezo kmetic Slovenije in predsednico gospo Ireno Ule. Uspešno pa sodelujemo tudi s sosednjimi društvi podeželskih žena: Sončnicami iz Grosuplja, Ivanjščicami iz Ivančne Gorice, iz Velikih Lašč, Ribnice in z Nežicami iz Kostela. Pripravljate idejno kakšno novo prireditev, na kateri boste prisotne? Novi izzivi se porajajo sproti, nenačrtovano. Ti so najlepši, najboljši. Naj tako ostane. Za konec najinega pogovora morda poveste še kakšno anekdoto, ki bi zanimala bralce? Ni ravno anekdota, je pa čista resnica: »Če človek pol sveta obteče, najboljši kruh doma se peče!« »V vinu je resnica, v kruhu je moč in pravica!« Z lepimi pozdravi, Marija Nučič, predsednica Društva podeželskih žena Dobrepolje - Struge ■ Javni sklad za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, in Občina Dobrepolje vabita na MAROLTOVO SREČANJE, območno srečanje odraslih folklornih skupin, in NAPEV – ODSEV, revijo poustvarjalcev glasbenega izročila, v petek, 8. marca 2024, ob 18. uri v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju. Dogodek bosta strokovno spremljala Ingrid Mačus in Saša Krajnc. Program bo povezoval Lovrenc Škoda. Se vidimo na sprehodu po poteh naše kulturne dediščine. Dobrodošli! Vstop prost. 18 ••• Intervju ••• Naš kraj ■ februar 2024 Vid Valič Komik, igralec in TV-voditelj Vid Valič že 17 let ustvarja na slovenski medijski in stand up sceni. Gledališke predstave Udar po moško in Udar po moško 2, Do nazga, Ebola, Tvoj bodoči bivši mož, Seks po slovensko; televizijske oddaje Slovenija ima talent (pet sezon), X Factor (ena sezona), Vid in Pero šov (tri sezone), Stand-up comedy roast Vida Valiča, Viktorji 2011 in 2016, EMA 2018, Na žaru (Boris Kobal), produkcija oddaje StendAp predstavlja (dve sezoni), v kateri je poleg njega nastopilo še 15 komikov in komičark, in avtorski projekt Vida in Domna Valiča, komična serija »Vse punce moj'ga brata« (tri sezone) (uradna predstavitev). Uroš Gačnik Bralcem Našega kraja želim Vida Valiča predstaviti v drugi luči. Zabavljač, vedno nasmejan in uspešen moški se je kot večina drugih znašel v odgovorni vlogi starševstva. Kaj vam je ta vloga prinesla v smislu osebnostnega razvoja/ali destrukcije ? Prinesla mi je največje veselje in srečo, obenem pa tesnobo, ki je prej nisem poznal. Na osebnostnem razvoju bom moral pa delati kar do konca svojega življenja, pa še to ne bom imel dovolj časa, da vse »razvijem«. Verjamem, da ste popolnoma predan, skrben in ljubeč oče. Sedaj ste se verjetno že privadili, pa vendar, kako ste sprejeli novo vlogo v življenju? Na začetku nisem vedel, da prve tri mesece – ali še malo več – nisi toliko oče, kot si medicinski brat. To samo previjaš, hraniš, tehtaš, paziš, da dovolj jé, paziš, da se kaj ne prehladi ali da se ji kaj ne vname. Če se ji vname, je treba to mazati, peljati k pediatru, potem doma odmeriti pravo dozo zdravila, sestankovati s patronažno sestro. Kot da sem šel medicino študirat, specializacija dojenček. Zdaj, ko je hčerka stara malce več kot leto in pol, zdaj je pa že nekaj časa res luštno in zabavno in polno emocij in lupčkov in tantrumov, pa potem spet lupč­ kov. Ta nova vloga mi je pa zelo všeč. So bili med vsemi veselimi dogodki z naraščajem tudi kakšni, ki se jih raje ne bi spominjali? Seveda, takoj na začetku naju je treslo ene 14 dni, potem pa se je počasi uravnotežilo … Tam nekje do hčerkinega tretjega meseca. Teh prvih 14 dni sem pa lahko doživljal to tesnobo, o kateri sem prej govoril (smeh). Vsi našteti projekti nedvomno nakazujejo uspešno pot. Imate morda poleg strasti po nastopanju še kakšno drugo strast? Več strasti imam že od prej, pa nekaj novih strasti sem sedaj dobil. Na primer spanje brez prekinitve je postalo moja nova strast. Ali pa tišina v stanovanju … uau! Postanem kar vznemirjen, ko pomislim na to. Pripravljate kakšno novo predstavo? Nam lahko poveste kaj več o tem? Počasi jo pa res pripravljam, ampak ne morem še ničesar povedati, ker sem za zdaj v ustvarjalnem procesu, ki je pri meni ponavadi kar konstruktivno destruktivni kaos. Ampak ja, kmalu bo spet kaj novega … Lahko, da ne … vendar najbrž bo … Upam … Mogoče ne bo nič, mogoče pa bo nekaj … Ne pritiskajte name! Saj delam na tem! Pot nastopanja vas je zanesla tudi v Dobrepolje. Mi lahko zaupate, kako ste povezani z našim krajem? Povezan sem tako, da vem, da moram 18. februarja priti k vam v vaš kulturni dom, ker bi se rad družil z vami. In če boste vsi prišli na mojo predstavo, bom še bolj povezan z vami, ker se boste tudi vi povezali z mano … in bomo v resni zvezi. Nekaj časa … uro in pol, potem vas pa pustim zaradi druge (smeh). Nam lahko zaupate kakšno smešno anekdoto, ki se vam je pripetila ob nastopanju? Hja, zato morate priti pa na predstavo, je v živo boljše kot pa na papirju. Verjemite! Tale intervju bi bil zagotovo bolj smešen, če bi ga publika gledala v živo, kot pa da ga bere. Vsekakor velja vabilo po sodelovanju tudi v prihodnje. Veseli smo, če se lahko sprostimo, nasmejemo dejstvom, v katerih se prepoznamo, in tako vsaj za trenutek pozabimo na dnevne izzive, ki nam jih življenje prinaša. ■ Naš kraj ■ februar 2024 ••• Iz vrtca in šole ••• Obisk zdravnikov Medimedo Kolektiv vrtca Ringaraja V okviru projekta Medimedo so nas 6. februarja 2024 dopoldne v vrtcu Ringaraja obiskali študenti medicine, ki delujejo pod okriljem Društva študentov medicine Slovenije (DŠMS) in Društva študentov medicine Maribor (DŠMM). Medimedo je projekt, pri katerem z igro pri otrocih premagujemo strah pred zdravniki, drugim medicinskim osebjem in medicinskimi postopki. Rezultat dela so zdrave igračke in veseli otroci. Na delavnicah v vrtcu Ringaraja so sodelovali otroci in strokovni delavci iz skupin Miške, Medvedki in Sovice. Med igro so mladi zdravniki otrokom predstavili čakalnico, ambulanto, obisk pri zdravniku, operacijsko dvorano in rentgensko sobo. Seznanili so jih z osnovnimi deli in organi človeškega telesa, skupaj so se postavili v vlogo zdravnikov in zdravili njihove bolne igrače, na koncu so se ustavili tudi v lekarni. Ker so bili otroci aktivno vključeni v proces zdravljenja in so se ob tem zabavali, so imeli po koncu delavnice bolj pozitivno predstavo o bolnišnicah ter zdravstvenem osebju. Svoje zdrave igrače so prenesli v svoje igralne kotičke v igralnicah ter nadaljevali z igro vlog kot zdravniki. Projekt je zelo pomemben tudi za študente medicine, saj je enkratna priložnost, da se naučijo pristopa k otroku in vzpostavitvijo stik z njim. Otrokom in zaposlenim bo obisk ostal v lepem in trajnem spominu. ■ 19 20 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2024 Ob slovenskem kulturnem prazniku V sredo, 7. februarja 2024, smo s kulturno prireditvijo obeležili praznik – Prešernov dan. Iva Jereb Povezovalec Luka Žerdin, ki je nastopil v vlogi mladega Prešerna, je udeležence prireditve popeljal skozi kulturni program besed, pesmi, plesa in glasbe. Mimogrede nam je odstrl še kakšno zanimivost iz Prešernove mladosti. Ste vedeli, da je France Prešeren obiskoval osnovno šolo v Ribnici? Kot zelo dober učenec je bil vpisan tudi v zlato knjigo. O knjigah in pomenu branja nas je v svojem zgodovinsko obarvanem nagovoru opomnil tudi ravnatelj Ivan Grandovec. Pod vodstvom Tine Škrjanec in Marjane Rus so učenci prvih in drugih razredov zapeli pesem Bosi in obuti vrabci. Glasbeni program se je nadaljeval v sodelovanju z glasbeno šolo z nastopi Florijana Marna, Nike Mohar in Mile Strah. Na dan največjega slovenskega pesnika pa na odru zagotovo ni smela manj- kati poezija. Učenci petega razreda Nejc Drobnič, Mia Hartman, Dora Hočevar, David Kadunc, Manja Novak, Ela Šinkovec in Nuša Štih so pod mentorstvom Anje Tekavčič pripravili Prešernovo razli- čico balade Lepa Vida. S svojim literarno-instrumentalnim nastopom so nam na inovativen način predstavili usodo lepe Vide, katere motiv je v slovenski literaturi uporabljen v več kot 40 predelavah. Kulturni program se je zaključil z nastopom otroške folklorne skupine, ki je na oder prinesla prvine ljudskega izročila. Mladi folkloristi so nam s svojim nastopom pokazali, kako lahko z željo po 21 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2024 aktivnem sodelovanju z glasbo in plesom negujemo lastno kulturne dediščino in ob tem uživamo. S prijaznim pozdravom, nasmehom, spoštovanjem in zavedanjem, da lepa beseda lepo mesto najde, naj se kultura odraža tudi v našem vsakdanjem življenju. ■ Prešernov dan na PŠ Struge V sredo, 7. februarja 2024, smo osmošolci za vse učence in učiteljice podružnične šole pripravili prireditev o našem največjem pesniku Francetu Prešernu. Kulturni program sva povezovali Maša Struna in Anja Nose. Maša Struna Najprej sva s sošolko Anjo prebrali nekaj zanimivosti o pesniku. Letos smo poudarili njegova tri ustvarjalna obdobja in spoznavali, kako je nastala Zdravljica. Matevž, Klemen in Lana, učenci 9. razreda, so nam jo tudi pogumno zrecitirali. Med prebiranjem besedila je nastopil še Jakob Pogorelc s sedmimi kiticami Povodnega moža, Timotej Beden pa nas je razveselil s sonetom O Vrba. Da so učenci pozorno sledili najinim besedam, so dokazali še v kvizu. Sodelovale so tri ekipe, v vsaki je bil po en šestošolec, sedmošolec in devetošolec. Nekatera vprašanja so bila lažja, nekatera pa malo težja, ampak ugotovili smo, da zdaj pa že kar dobro poznamo našega mojstra besed. Znali smo odgovoriti tudi na uganko, ki so jo postavili učenci 1. in 2. razreda. Nato pa je sledil še ustvarjalni del. Vsak razred je moral napisati eno kitico Zdravljice. Pri zapisu smo morali biti pozorni na obliko, saj so kitice napisane v obliki čaše. Ugotovili smo, da je bil Prešeren res pravi mojster in si zasluži, da ga vsi Slovenci dobro poznamo. In na naši šoli se vsako leto z veseljem poglabljamo v njegovo življenje in delo ter prebiramo oziroma se na pamet učimo njegove pesmi. ■ Zimska šola v naravi Tudi letos smo uspešno izvedli šolo v naravi v Kranjski Gori, ki je potekala v obdobju od 8. do 12. januarja. Alenka Leskovar Začeli smo precej zaskrbljeno, saj je bilo napovedano zelo mrzlo vreme, pravi polarni mraz. Ker pa se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha, se je na srečo na koncu izkazalo, da sploh ni bilo tako mrzlo, kot je bilo napovedano. Vse se je prav lepo izteklo, celo pozitivno, da ni bilo pretoplo in smo imeli pravo zimsko vzdušje. Letos se je šole v naravi udeležilo kar veliko otrok. Vsakič znova smo veseli, kako dobro se je šola v naravi prijela in da se z leti krepi tudi zavest ljudi, da je gibanje koristno za telo in hkrati zabavno. Dejavnosti smo imeli toliko, da nam nikakor ni bilo dolgčas in nam je skoraj zmanjkalo dni za vse načrte. Vsak dan smo smučali ali pa smo imeli pohod, kakor se z zimsko šolo v naravi tudi spodobi in pričakuje. Da se učenci ne bi preveč zasitili z zimskimi športi in zimskimi dejavnostmi, smo, malo za presekat, en dan šli tudi plavat v bazen. Smuči smo en dan zamenjali tudi za drsalke. Gibi so bili povsem drugačni kakor na smučanju, ampak je učencem zelo prijala raznovrstnost dejavnosti. Športne dejavnosti smo popestrili s poučnim in zabavnim delom, da smo si ogledali tudi smučarski servis od blizu. 22 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2024 tobusom v Planico. Bilo je zelo zabavno. Naši dnevi so bili videti tako: vstajanje ob 7.30, zajtrk ob 8.00, smučanje ob 9.00, kosilo ob 14.00, večerja ob 19.00, dejavnosti in spanje ob 22.00. Hrana je bila odlična. Uživali smo v zelo lepem pogledu na gore in svežem zraku. Učitelji so bili zelo prijazni. Dogajalo se je toliko, da sploh nisem imela domotožja, kar ga imam vsakič. Najbolj pa mi je bil všeč družaben večer, saj je bilo zelo zabavno. To je bila najboljša šola v naravi. Z veseljem bi jo ponovila. Julija Cimerman, 6. b Učenci so se lahko na lastne oči prepričali, kako potekata profesionalno popravilo in priprava smuči. Velika večina od njih je vse to videla prvič. Da ne bi bilo vse monotono, smo si popestrili bivanje še z obiskom slaščičarne, trgovine, pa tudi na pošto smo se odpravili. Učenci so bili izjemno uspešni pri pridobivanju znanja, saj so vsi pokazali občuten napredek zlasti v smučarskih spretnostih, ki je bila seveda glavna dejavnost šole v naravi, in tudi v znanju v drugih zimskih športih. Odpravili smo se tudi na prijeten in ravno prav dolg izlet do idiličnega jezera Jasna. Naj za konec omenimo tudi kulinarični del, ki si ga vsako lačno bitje zelo dobro zapomni. Hrana je bila namreč tako izjemno okusna in slastna, da je niso mogli prehvaliti. Naše zimsko srečanje je tudi tokrat zelo dobro uspelo, najboljši pokazatelj tega pa je, da so se učenci po končani šoli v naravi vračali domov izjemno srečni in veseli. Tudi učenci so zapisali nekaj vtisov: KRANJSKA GORA (šola v naravi) Vsako leto gredo šestošolci, ki obiskujejo našo šolo, v šolo v naravi v Kranjsko Goro, da bi se naučili smučati. Tudi letos je bilo tako. Prvi dan (v ponedeljek zjutraj) smo svoje stvari naložili v avtobus in se odpeljali v Kranjsko Goro. Ko smo prispeli, smo vzeli prtljago in šli po sobah. Po kosilu smo se preoblekli in šli smučat. Razdelili so nas v dve skupini. Po smu- čanju smo šli na pohod do jezera Jasna. Drugi dan smo šli plavat in v slaščičarno. V bazen smo šli, ker ni bilo dovolj snega za tek na smučeh. V sredo smo šli drsat in na pošto po razglednice. V četrtek smo si šli ogledat, kako s stroji popravijo smuči ali deske, imeli pa smo tudi družabni večer. V petek smo šli po smučanju z av- ZIMSKA ŠOLA V NARAVI V ponedeljek, 8. januarja 2024, ob 8.10 smo se odpravili v Kranjsko Goro. Tja smo prispeli približno ob 10. uri. Nato smo se razpakirali in potem kosili. Po kosilu so učitelji preverili, kako smučamo, da so nas lahko razdelili v skupine. Naslednji dan smo dopoldne smučali, popoldne smo se šli pa kopat. Dnevi so minevali zelo hitro, ker smo se imeli lepo in smo uživali v vsakem trenutku. V ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ februar 2024 23 sredo smo zjutraj oz. dopoldne smučali, popoldne smo se šli drsat. Zvečer smo napisali razglednice. V četrtek smo zjutraj oz. dopoldne smučali, popoldne oziroma proti večeru pa smo imeli zaključni večer. Zadnji dan smo dopoldne imeli preizkus. Po smučanju smo se odpravili v dolino pod Poncami, a smo si jo ogledali le panoramsko. Po kosilu smo se odpravili domov. Ko smo se v ponedeljek vrnili v šolo, smo dobili diplome. Ažbe Pugelj, 6. b KRANJSKA GORA V šolo v naravi smo odšli 8. januarja. Vožnja je trajala približno dve uri. Po prihodu v Kranjsko Goro smo se namestili v Hostlu Nika. Pospravili smo vse kovčke in smučarsko opremo (palice, smuči, smučarske čevlje, čelade …). Nato smo imeli nekaj časa, da smo zložili svoje stvari. Nato je bilo kosilo. Vas zanima, kakšna je bila hrana? Hrana je bila res odlična! Po kosilu smo se odpravili na smučišče. Jaz še nisem znala smučati, ampak sem se zelo dobro naučila (učitelj me je tudi pohvalil). V ponedeljek smo odšli do jezera Jasna. V torek smo odšli na bazen, v sredo na drsanje, v četrtek je bil najboljši večer – plesni. Bilo je ZELO zabavno (imeli smo tudi DJ-ja, ki je vrtel glasbo; bil je najboljši DJ). V petek smo odšli domov. Učenci, res vam predlagam, da greste v Kranjsko Goro, ker je bila to najboljša šola v naravi! Ajla Šakonjić, 6. a Plavalni tečaj v Fari Učenci 3. razreda OŠ Dobrepolje so se udeležili plavalnega tečaja v Fari. Mateja Hočevar Z letošnjimi tretješolci smo se konec januarja odpravili v Faro. Tam smo preživeli pet dni in opravili 20-urni plavalni tečaj. Še preden smo se odpravili na pot, smo dobro pregledali urnik za vsak dan posebej in se na ta način pripravili na tamkajšnje dogajanje. Hkrati pa smo se tudi že prej dogovorili, kako bomo razporejeni po sobah, kakšno je primerno vedenje na ogledih, avtobusu … Ob prihodu v Faro nas je vodja doma prijazno pozdravil. Prtljago smo odnesli v sobe, se seznanili s hišnim redom, pojedli kosilo in si pripravili nahrbtnik za na plavanje. Odpeljali smo se v Delnice v športni center. Prvi dan je učence čakal preizkus plavanja. Tam smo jih na podlagi njihovega predznanja učitelji razdelili v štiri skupine. Vsaka skupina je dobila svojega učitelja plavanja. Ure plavanja smo imeli vsak dan v dopoldanskem času. Intenzivno smo delali na prilagajanju na vodo in pravilni tehniki plavanja. Med učenjem smo popestrili dogajanje tudi z igrami v vodi, kot so igre z žogo, lovljenje v bazenu, pobiranje pripomočkov z dna bazena … Pestro dogajanje je sledilo tudi v popoldanskem času. Ogledali smo si Faro ponoči, se seznanili z življenjem nekoč in danes v tej vasi, si ogledali naravoslovni muzej na Brodu ob Kolpi. Zanimiva izkušnja je bila tudi postavljanje bivaka v naravi, priprava ognja, ki so ga zakurili s pomočjo kresilnega kamna. Na žerjavici 24 so si spekli klobase za malico. Vse dni je bilo lepo sončno vreme, zato smo izvajali tudi športne dejavnosti v naravi. Uživali so v adrenalinskem parku, kjer so preizkusili svoje spretnosti v plezanju, moči, ravnotežju … Večeri so bili namenjeni druženju in plesu. Vsaka soba je pripravila presenečenje in se nato predstavila. Prijateljske vezi so učenci krepili tudi ••• Iz vrtca in šole ••• s pomočjo družabnih iger, ki so jih prinesli od doma. Poleg tega pa so veliko vlogo igrali tudi njihovi skupni trenutki, ki so jih preživeli v sobah. Smeh, veselje, spodbujanje, prilagajanje, popuščanje, vztrajanje … Vse to so bile izkušnje, s pomočjo katerih so naši otroci šli domov bogatejši, ali kot radi rečemo učitelji: bila je tudi šola za življenje. Zadnji dan letovanja smo še enkrat Naš kraj ■ februar 2024 opravili preizkus plavanja, kjer je vsak posebej pokazal, kaj se je naučil. Tako smo podelili enega srebrnega konjička, 22 bronastih delfinčkov in dva srebrna delfinčka. Kar je najpomembneje, je to, da je vsak pri sebi napredoval. Tako na plavalnem kot na socialnem področju. S ponosom in z nabranimi izkušnjami so se vsi srečno vrnili v domače okolje. ■ Športni dan devetošolcev v Postojnski jami V ponedeljek, 5. februarja 2024, smo z devetošolci matične šole Videm in podružnične šole Struge obiskali eno najbolj znanih turističnih zanimivosti v Sloveniji – Postojnsko jamo. Mateja Javoršek Postojnska jama je zaradi svojih veličastnih kapniških struktur ena najzanimivejših jam na svetu, kar privablja turiste s celega sveta. Prav zato jo vsako leto obiščemo tudi z učenci 9. razreda. V jamo smo se najprej zapeljali s podzemnim vlakcem, nato pa smo pot po veličastnih rovih in dvoranah nadaljevali peš, v spremstvu izkušenega vodnika, ki nam je povedal marsikatero zanimivost jamskega sveta. Poleg Postojnske jame pa smo si z učenci ogledali še Črno in Pivko jamo, vse so med seboj povezane z umetnimi rovi. Imeli smo tudi srečo, da smo lahko najbolj znano prebivalko jame, človeško ribico, videli v njenem naravnem okolju. Bolj natančno pa smo si zmajeve mladičke, kot tudi imenujejo človeške ribice, ogledali v akvariju. Izku- sili smo tudi, kako je videti jamski svet v popolni temi in tišini. Prijetno utrujeni, kot se za športni dan spodobi, smo se odpravili proti domu. ■ Naš kraj ■ februar 2024 ••• Iz vrtca in šole ••• 25 Učilnica v naravi Otroci veliko pridobijo, če čas preživljajo v naravnem okolju, ki jim daje neskončne možnosti gibanja, ustvarjanja, učenja, raziskovanja, sodelovanja in povezovanja. Otrokom se v naravi prebudita domišljija in samostojnost. Zelena učilnica ima mnogokatere pozitivne učinke na otroke, beležimo lahko napredke, ki se zgodijo pri otrocih, prav tako otroke najbolj pomirja in je izjemna pomočnica pri vzgoji. Otroci so fizično bolje pripravljeni, imajo boljše ravnotežje, moč, stabilnost, vzdržljivost in redko so bolni. Mateja Lohkar in Mojca Gruden (vrtčevska skupina Miške) Z otroki smo zunaj v vseh vremenskih razmerah, bolj ali manj smo veliko časa v naravi, gibljemo se na različnih površinah. S pomočjo naravnih okolij se učimo izražanja raznih čustev in potreb. Prva stvar, ki jo otroci pridobijo v naravi, je stik s samim seboj. Hkrati se urijo v koncentraciji, pridobivajo fokus. Tudi žagamo v gozdu. Imamo manjšo ročno žago. Z otroki smo se pogovorili o varnosti, preden žagajo, si nataknejo rokavice, žagajo pa samo tiste veje, ki ležijo na tleh. Vedno smo poleg otroka, ki žaga. Otroci so takrat osredotočeni in to je predpriprava za kasnejše delo za šolo. V gozdu smo si nažagali leskove palice, ki jih potrebujemo za ples rašplo. V gozdu se otroci umirijo, najdejo materiale, ki jih je tam na pretek, in z njimi nekaj ustvarjajo. Vse, česar se lotijo, prihaja iz njih. Vzgojitelji smo le opazovalci, pojesti moramo vse juhe, ki jih otroci skuhajo na sto in en način, popiti vse gozdne zvarke in pojesti en kup peciv in zelišč. Ustvarijo si svoja plezala, gugalnice, skrivališča, zavetišča za zajčke, ježke. Zanimivo nama je bilo, kako so zavetišče prekrili z mahom. Zakaj? »Da ne pada dežek noter.« S tem razvijajo najrazličnejše logične povezave. V gozdu otroci ponujajo, mi pa sprejmemo njihovo igro. Sami ugotovijo, kaj bi radi počeli, in se naučijo, da so oni sami zmožni te stvari izpeljati do konca. Kot sva že omenili, otroci se v naravi izredno pomirijo, prav tako mi vzgojitelji. Otroci obvladajo svoje telo in motoriko. Fizično so bolje pripravljeni, imajo boljše ravnotežje, moč, stabilnost, vzdržljivost, manj je tudi poškodb. Narava jim ponuja najrazličnejše prepreke, ovire (kamni, veje, spolzke korenine ipd.). Bolj kot otroci izkusijo naravo, naletijo na ovire in izzive, ki jim jih gozd ponuja, bolj so gibčni in 26 spretni, tako plezalno kot gibalno. Otroci pridobijo zaznavo okolja. Zavedajo se svojega okolja. Zavedajo se, da imajo druge otroke okrog sebe, da imajo drevesa okrog sebe, naravo ipd. Zavedajo se, kaj se dogaja okrog njih. Veliko tudi plezamo, kar pomaga kasneje pri pisanju. Ko se igrajo s kamenčki, ko pobirajo semena in drug gozdni material, se razvija njihova fina motorika. V gozdu so vklopljena vsa njihova čutila. Narava ponuja takšno raznovrstnost barv in tekstur … Če pomislimo na kožo, imamo na prstih eno tretjino vseh čutil in otroci v naravi dobijo največ teh senzoričnih spodbud. S to motoriko, ki jo pridobijo v gozdu, se jim potem ustvarjajo te povezave v možganih itd. Skratka, pridobitev je zelo veliko. V gozdu otroci razvijajo sposobnost zaporedja, analiziranja, vzorčenja, razvrščanja, ki so pomembne kognitivne sposobnosti. Otroci se med gibanjem v naravi učijo na svojih napakah in spoznavajo, da so neuspehi samo pot do uspeha. Otroci tudi nimajo težav z mrazom. ••• Iz vrtca in šole ••• Kljub mili zimi smo imeli možnost, da smo se en dan sankali. Zgrabili smo priložnost in se šli na bližnji hrib sankat, lopatkat, bobat. Otroci so zelo uživali, neštetokrat so se spustili in vlekli sanke in bobe nazaj v hrib. Sneg v otroku prebudi še večjega otroka, vsakega otroka spravi v gibanje in ublaži morebitne padce in udarce. Bivanje na snegu krepi telo in imunski sistem. Na snegu se otroci še bolj zbližajo in se še raje družijo. Med seboj so si menjavali in posojali snežne pripomočke. Lepo je videti otroke, kako si med sabo znajo deliti, pomagati in skupinsko družiti in sodelovati. Na snegu res uživajo na polno. Lahko rečemo: sneg ima svoj čar. Opazovali smo tudi zaledenelo Staro lužo. Otrokom sva povedali, da kljub zaledenitvi led ni dovolj debel in se je prepovedano drsati na njem. Na naše veselje smo pred Staro lužo na travniku našli zaledenele ploskve. Nastali led smo z veseljem izkoristili za drsanje, in kar je najpomembneje, uživali, kolikor se da. Odšli smo tudi na dolg zimski pohod, FOTOREPORTAŽA: Različne barve zime … Dragi bralci, drage bralke! Tik pred odhodom na zimske počitnice smo šolske novinarke pripravile že peto številko šolskega lista. Z vami delimo utrinek: fotoreportažo, ki jo je pripravila Staša Kušlan iz 7.a razreda. Ponesla vas bo v zimo in radostne dni. Naš kraj ■ februar 2024 na koncu nam je merilnik razdalje pokazal, da smo prehodili kar 6,6 kilometra. Veliko truda in moči smo morali vložiti v to pot, ker so bile kolesnice zaledenele in se je moral vsak otrok odločiti, kje bo hodil, po ledu ali po snegu poleg kolesnic. Koliko se lahko naučimo iz narave. Kakšne žive poskuse nam ponuja. Primeri: Zakaj ni luže, ampak led? Kaj se zgodi s snegom in ledom, če je zunaj toplo sonce? Kje sneg dlje ostane (senčna stran)? Zakaj? Z odprtimi vprašanji spodbujamo otroke h kritičnemu in analitičnemu mišljenju. Tako otrok povezuje procese, ki se dogajajo ves čas okoli nas. Na koncu nam je uspelo in bili smo zadovoljni, koliko moči in vztrajnosti imamo. Ne pozabimo, kako malo otrok potrebuje, da je motiviran, le ena pohvala, objem ali poved: Ponosen sem nate, da ti je uspelo. Če se odrasli ne bomo odločili, da je narava koristna za otroka, in v to ne bomo verjeli, tudi otrok ne bo verjel. Otroci vidijo, kaj lahko sami naredijo, ker so v okolju, kjer jim mi zaupamo. ■ Naš kraj ■ februar 2024 27 ••• Iz vrtca in šole ••• Življenje nekoč Obisk spominske sobe pisatelja, učitelja, organizatorja in politika Frana Jakliča - Podgoričana. Mojca Babič Prvi razred osnovne šole že nekaj dni namenja pouk spoznavanju življenja nekoč. V šolo so od doma prinesli razne stare predmete, iz katerih so nare- dili razredno razstavo. S pomočjo starih iger, pripovedi in pesmi so obujali stare običaje in ljudsko izročilo Dobrepoljcev. Zato smo se odpravili v spominsko sobo Frana Jakliča, kjer smo si lahko ogledali nekaj o njegovem življenju, stare predmete, kostume ponikovskih in zagoriških maškar, poprtnike, krušno peč in še bi lahko naštevali. Iskrena hvala Dušici in Marički, da sta si vzeli čas in otroke popeljali skozi zgodovino Dobrepolja. ■ 28 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ februar 2024 Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje ● tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 9.00 do 15.00. Četrtek: od 10.00 do 15.00. Srečanja bralnega kluba Dobrevoljci v knjižnici Dobrepolje že jubilejno deseto leto »Pravijo, da knjige same najdejo bralce, a včasih potrebujejo koga, da jim pokaže pot.« Carsten Henn (Sprehajalec knjig) Jasmina Mersel Šušteršič V bralnem klubu Dobrevoljci, ki deluje pod okriljem krajevne knjižnice, se ljubitelji pisane besede srečujemo že deseto leto zapored. Prijetna druženja ob knjigi so priložnost za bogatenje znanja, poglabljanje bralnih spretnosti ter kakovostno preživljanje prostega časa. Izbrano knjižno delo člani preberemo in se na srečanju posvetimo pogovoru o vsebini. Na ta način delimo mnenja in vtise ter širimo svoje vedenje. Večkrat pogovor obogatimo z ogledom avdiovizualnih vsebin, kot so intervjuji z literarnimi ustvarjalci, izseki iz filmov, posnetih po knjigi, najbolj pa se razveselimo osebne udeležbe avtorjev. Na srečanju v mesecu decembru smo obravnavali navdihujoče knjižno delo nemškega pisatelja Carstena Henna z naslovom Sprehajalec knjig. Protagonist zgodbe je dostavljavec knjig Carl, ki raznaša knjige bralcem na domu. Svoje mnenje o knjigi v nadaljevanju podaja članica bralnega kluba gospa Ivanka Zrnec. »Veš, ljudje čedalje bolj pozabljajo na branje. Toda med platnicami so ljudje, njihove zgodbe. Vsaka knjiga ima srce, ki začne biti, ko jo kdo bere, ker se z njim poveže bralčevo srce.« (Carsten Henn) Razstava likovnih del ob slovenskem kulturnem prazniku v knjižnici Dobrepolje Florijan Marn, učenec 2. razreda, je pripravil zapis slovenske himne Zdravljice v Braillovi pisavi. Prostore krajevne knjižnice so ob kulturnem prazniku obogatili čudoviti likovni izdelki učencev OŠ Dobrepolje ter podružnic Kompolje in Struge. Učenci od 1. do 5. razreda so pod mentorstvom učiteljic ustvarili zanimivo barvito razstavo, poimenovano France Prešeren in življenje nekoč. Pisana paleta izdelkov prikazuje različne Pisatelj piše le tople, lepe misli, da te branje pelje naprej. Sprehajalec knjig z imenom Carl prevzame naročene knjige v knjigarni in jih popoldan raznese k bralcem od hiše do hiše, tistim, ki neradi zahajajo ven. V pomoč mu pride prikupna, samostojna šolarka Saša. Veliko mu pomaga pri izbiri knjig, saj bralce hitro spozna v njihovo dušo. Proti sredini se začnejo zapleti s Sašinim očetom ter lastnico knjigarne Sabino Gruber. Knjiga je medgeneracijska s pozitivnim razpletom in dokazuje, da branje povezuje ljudi. Nagovori vsakega bralca, saj se vsakdo v njej najde. Vabimo vas, da se nam pridružite na pogovornih večerih ob knjigi. Informacije o izbrani knjigi lahko pridobite v knjižnici, kjer si jo tudi izposodite. Srečanje članov bralnega kluba Dobrevoljci ob knjigi Sprehajalec knjig Razstava likovnih izdelkov učencev OŠ Dobrepolje ob kulturnem prazniku Naš kraj ■ februar 2024 29 ••• Kultura ••• Učenci so si razstavo izdelkov po šolski prireditvi ob kulturnem prazniku tudi ogledali. oblike likovnega izražanja. Vsak izmed razredov se je posvetil svojevrstnemu ustvarjanju od risanja portretov našega velikega pesnika s svinčnikom do akvarelov slovenske zastave, lepenk z motivi Prešerna, monotipij in risanja starih predmetov. Učenec Florijan Marn pa je pripravil tudi zapis slovenske himne Zdravljice v Braillovi pisavi. Iskreno se zahvaljujemo tako učencem kot učiteljem za čudovito razstavo, ki bo navduševala vse bralce in obiskovalce knjižnice do konca meseca februarja. Vabljeni, da si razstavo čudovitih likovnih umetnin ogledate v obratovalnem času knjižnice. brali. Prepričani smo, da bodo otroci sedaj še z večjim veseljem prinašali knjige tudi v šolo ter pripovedovali dogodivščine, ki so jih s starši prebrali, ter vsi opravili bralno značko. Poudarili pa bi tudi izjemno zavedanje učiteljic o pomenu branja kot vrednote ter stiku s knjigo kot pomembno življenjsko sopotnico. ■ Obisk učencev 1. razredov OŠ Dobrepolje v krajevni knjižnici Razveselili smo se obiska učencev 1. razredov, ki so v knjižnico prišli v okviru bibliopedagoške dejavnosti knjižnične in knjižne vzgoje. Učenci pod vodstvom skrbnih učiteljic, Tine Škrjanec in Martine Prhaj, so se seznanili z različnimi vrstami gradiva, ki je v knjižnici. Z zanimanjem so prisluhnili pravljici Najvišja gora knjig na svetu, ki spregovori o pomenu branja. Vsebina zgodbe namreč prikaže, kako lahko s knjigo poletimo, kamor koli želimo. Ko odpremo knjigo, se lahko družimo z vitezi, dinozavri, zmaji ali poletimo v vesolje ter raziščemo planete. Možnosti je neskončno. Otroci so si z navdušenjem knjige tudi ogledali, tisti, ki so že osvojili skrivnostni svet črk, pa so jih tudi že samostojno Vabljeni, na volilni občni zbor Muzejskega društva Ribnica, ki bo v petek, 1. marca 2024, ob 18. uri v dvorani Rokodelskega centra Ribnica. Predsednik društva, Nejc Lovšin Učenci 1. razredov so si z zanimanjem ogledovali knjige ter se navduševali nad različnimi vsebinami. Poglej, tukaj notri so narisani zmaji in tam je knjiga o dinozavrih. 30 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ februar 2024 Kulturno rajanje v vrtcu Ringaraja: proslava ob kulturnem prazniku V sredo, 7. februarja 2024, smo se vse skupine vrtca Ringaraja zbrale v skupnem prostoru, kjer smo priredili proslavo ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Ester Rebolj, dipl. vzg. pred. otrok, v imenu kolektiva vrtca Ringaraja Proslavo smo začeli s poslušanjem slovenske himne in njeno recitacijo, ki jo je izvedel Jože Hočevar. Nato se je vsaka skupina predstavila s krajšo točko. Mlajše skupine so se predstavile s prepevanjem pesmi, medtem ko so starejši otroci za nas pripravili nekaj ugank in izštevank. Celotno proslavo je povezovala ga. Cvetka Košir, ki je predstavila nekaj dejstev o Francetu Prešernu. Proslavo smo sklenili z nastopom Mojce Gruden in Jožeta Hočevarja, ki sta nam ob spremljavi kitare zapela pesem z naslovom »Kam?«. Glede na to, da je France Prešeren zelo rad delil otrokom fige in bil poznan kot dr. Fig, je ob zaključku vsaka skupina dobila vrečko teh in se z njimi posladkala. ■ Naš kraj ■ februar 2024 ••• Kultura ••• 31 Proslava ob kulturnem prazniku Na predvečer kulturnega praznika, ki je dela prost dan, se je v Jakličevem domu zbralo veliko poslušalcev, ki so uživali v proslavi. Letos je bil scenarist in organizator proslave Jože Babič, sicer vodja Zagoriških fantov, ki so obeležili 75-letnico ter izid zgoščenke. Izbranim skladbam z izdane zgoščenke ter recitacijam je spretno priključil druge nastopajoče, ki so lepo obogatili program. Uroš Gačnik Proslavo je s slovensko himno začela še ne sedemletna Eva Kadunc, ki je zbrane pritegnila k skupnemu petju državne himne. Z ubranim petjem in spevno melodijo so nadalje vse prisotne pozdravili Zagoriški fantje. Na prisrčen način so z recitiranjem pesmi povezali kulturni praznik s predstavitvijo nekaterih pesmi z zgoščenke, na katero so jih sicer uvrstili 13. Za zdaj jim je uspelo posneti tudi dva videospota, ki si ju lahko ogledate na njihovem YouTube kanalu. Največji aplavz je požela v duetu Jožeta Babiča in Staneta Klinca odpeta Prešernova »O Vrba« ob Jožetovi kitarski spremljavi. Med odmorom je nastopila otroška folklorna skupina, ki je na odru znova pričarala pristno, domače vzdušje z odrsko postavitvijo »Kačji pik«. Nadalje je župan Občine Dobrepolje g. Janez Pavlin nagovoril navzoče ter razpredel misli o pomembnosti kulture. Z Zagoriškimi fanti že dalj časa sodeluje Veronika Lavrič (dekl. Zajec), ki s svojimi violinskimi citrami vrne poslušalca v čase, ko je z istim inštrumentom na odru kraljeval »Pirčev ata«. Prireditev je z domačo govorico popestrila Marička Žnidaršič, ki uspešno nadaljuje pripovedovalsko tradicijo Vintarjeve Ančke iz Zagorice. Slišali smo nekaj verzov, ki so jih »fantje pisal' svojim dekletom«, ter »štorjo ad francoskga vajaka«. Prireditev je spretno povezovala Tina Kadunc. Na koncu je na oder prišel predstavnik Javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), pomočnik za posebne projekte mag. Jani Šalamon, ki je v imenu JSKD podelil častna Maroltova priznanja in značko Franciju Štihu in Jožetu Babiču, celotni skupini Zagoriških fantov pa je podelil jubilejno priznanje za 75-letnico delovanja. Vsa priznanja so dokaz, da tako skupina kot posamezniki odlično kulturno delajo. Iskrene čestitke prejemnikom visokih priznanj in vsem, ki ste sodelovali in prisostvovali proslavi ob kulturnem prazniku. Hvala tudi občini Dobrepolje in vsem sodelujočim. Po koncu proslave je bilo mogoče ku- 32 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ februar 2024 piti zgoščenke. Zagoriški fantje so vsa sredstva, pridobljena z nakupom zgoščenk, namenili organizaciji Karitas. Vsi prisotni so bili ob zaključku povabljeni na druženje v spodnje prostore dvorane, kjer so članice DPŽ Dobrepolje – Struge ponovno pripravile vse potrebno, da so se vsi navzoči ob kapljici in prigrizku lahko podružili in kramljali še dolgo v večer. Vtisi s proslave ob kulturnem prazniku: Zagoriškim fantom ob njihovi 75-letnici delovanja iskreno čestitam. Njihov koncert, na katerem so združili praznovanje svoje 75-letnice in praznovanje slovenskega kulturnega praznika, je bil za nas obiskovalce prijetno doživetje. Pripravili so nam lep kulturni program, v katerem se niso izkazali samo kot dobri pevci, ampak tudi kot dobri recitatorji. Lepo vodena prireditev in soliden obisk, čeprav bi pričakoval, da bo ob tako pomembnem jubileju dvorana pokala po šivih. Otroška folklorna skupina, mala Eva s petjem himne in Veronika s citrami so prireditev še popestrili. Zagoriškim fantom želim še dolgo delovanje, saj te vrste kulture v današnjem norem času še kako potrebujemo. Upam tudi, da jim bo uspelo v svoje vrste pritegniti še kaj mladih fantov, predvsem Zagoričanov, da bodo res pravi zagoriški fantje. Torej fantje, ki imate smisel in posluh za petje, pustite malo zaslončke in se jim pridružite. Anton Jakopič Slovenci smo med redkimi narodi, ki imamo in praznujemo svoj kulturni praznik. V sredo na predvečer praznika smo Dobrepoljci doživeli čudovit večer. V sklopu kulturnega praznika smo počastili tudi 75 let neprekinjenega delovanja Zagoriških fantov. Fantje so nas s svojim nastopom, pesmijo, recitacijo in šarmom lepo popeljali čez vsa leta svojega delovanja. Roman Bukovec Letošnji kulturni praznik v Dobrepolju ni bil le Prešernov dan, ampak tudi dan Zagoriških fantov, ki so praznovanje svoje že 75-letnice delovanja oplemenitili tudi s pripravo proslave za občane. Pri tem so se pokazali ne le kot ljudski pevci in pomembni ohranjevalci kulturne dediščine, po čemer jih sicer poznamo, ampak s širšim naborom in talenti, med drugim tudi kot organizatorji in scenaristi celotnega kulturnega programa in celo kot odlični recitatorji, kar je bila res dobrodošla popestritev. Vsekakor je bil večer z Zagoriškimi fanti kljub nekoliko otožnim sporočilom njihovih pesmi sproščen, je pa kot vedno tudi hkrati dvigal duha in nas vse prisotne obogatil. Mene, po poreklu tudi Zagoričana, pa je tudi nostalgično ponesel med otroške in mladostne spomine ter med svoje ljudi, žive in mrtve, med katerimi sem odraščal in se hranil iz njihovega prepoznavnega in tudi dragocenega izročila. Pesem Zagoriških fantov je bila vedno ena od pomembnih vezi moje ožje in širše družine ter celotne vaške skupnosti. Prav lepo, da jo lahko sedaj ponesemo tudi na naše domove in si njihove in naše pesmi zavrtimo tudi na zgoščenki ali na YouTubu. Čestitke Zagoriškim fantom in iskrena zahvala vsem, aktualni generaciji pevcev in njihovim predhodnikom, za njihovo veselje do petja in za dragoceni prispevek k slovenski kulturni dediščini. Albin Kralj V interpretaciji pesmi Zagoriških fantov slišim izpeto srčno izkušnjo bivanja. Igor Kranjc Zagoriški fantje me vedno znova navdušujejo. Častitljivih 75 let njihovega delovanja je presenetljiv fenomen v svetu sprememb, svetu, kjer je izročilo nenehno na preizkušnji. Njihova prizadevanja imajo pri ohranjanju duha nesnovne dediščine najvišji smisel in neprecenljivo vrednost. Želim jim vztrajanje na njihovi poti in še veliko lepih nastopov! Mihela Wohinz Kranjc Ko smo se na predvečer kulturnega praznika odpravili na proslavo, sem bila brez pričakovanj oziroma nisem niti posebej razmišljala o tem. Želela sem le izraziti podporo z udeležbo in pa da se proslave skupaj z mano udeležijo tudi otroci. In tako smo dogodku prisostvovale tri generacije, od šest do 63 let. Kljub temu da niso vsi z navdušenjem privolili v udeležbo, sem jih jaz z navdušenjem opazovala celotno proslavo, kako so jo spremljali, ploskali. Brez vprašanj o trajanju proslave so sodelovali od uvoda, v katerem je šestletna Eva čudovito zapela slovensko himno, pa do samega konca. Izjemni vokali Zagoriških fantov, njihove recitacije, Maričkino pripovedovanje, Veronika na violinskih citrah in nastop otroške folklorne skupine so pričarali čudovit družinski večer. Seveda je vse skupaj lepo povezala Tina Kadunc. Nad celotno proslavo smo bili vsi zelo navdušeni. Za piko na i pa nas je na koncu pričakala bogata ponudba izpod rok društva podeželskih žena. Tina Kastelic Naš kraj ■ februar 2024 Proslava v Jakličevem domu ob letošnjem kulturnem prazniku me je navdala z zadovoljstvom zaradi več razlogov. Najprej zato, ker je bila proslava izvedena na ravni, ki je primerna za počastitev takšnega praznika. Drugič pa zato, ker smo z njo obhajali 75-letnico delovanja Zagoriških fantov. Z ljudskimi pevci in godci iz Zagorice sem preživel kar nekaj časa in sodeloval z njimi na več prireditvah, zato mi pred leti, ko so začeli razmišljati, da bi skupino razpustili, res ni bilo vseeno. Ohranjanje kulturne dediščine določenega okolja in celotnega naroda je v resnici pomembnejše od vse sodobne kulturne dejavnosti posameznikov. Zakladnica ljudskega izročila konec koncev opredeljuje narod, mu daje korenine in izhodišča za vse sodobno ustvarjanje, pa tudi za smer politične in gospodarske dejavnosti. Tega se sicer ne zaveda prav veliko ljudi, a brez takšnega temelja bi 33 ••• Kultura ••• narod počasi izpuhtel. Zato sem bil zares vesel in zadovoljen, da ste vztrajali 75 let. Spoštovani Zagoriški fantje, želim si, upam in vas prosim, da to nadaljujete, če je možno, pa tudi razširite področje delovanja oziroma vključite v delo še druge ljudi, kajti ljudsko izročilo ni samo petje, ampak tudi govorjena beseda in številni običaji naše preteklosti, kar ste na proslavi tudi pokazali. Igor Ahačevčič Z veseljem se udeležim vsake proslave v naši župniji in občini, saj vem, koliko se morajo prireditelji truditi, da proslavo pripravijo. Letošnja proslava na kulturni praznik me je nenavadno razveselila. Tako sproščena, tako domača in iz srca narejena je bila, da nas je verjetno vse navdušila. Hvala vsem, ki so jo pripravili. Glavni pečat ji je gotovo dala 75-le- tnica ZAGORIŠKIH FANTOV, saj njih in njihovo delo vsi spremljamo z veliko simpatijo in ponosom. Sedanja izvedba petja ljudskih pesmi že skoraj prekorači navadno ljudsko petje. Izredno ubrano in zlito, noben ne izstopa. Res jih je užitek poslušati in jim samo čestitam. Prav tako vedno navdušijo naši mladi folkloristi, pa hvala Bogu za Maričko Žnidaršič, ki tako lepo nadaljuje delo svoje predhodnice Vintarjeve Ančke. Povezovanje Tine je bilo profesionalno, da ne govorimo o njeni hčerki, mali Evi, ki je tako suvereno in dovršeno na začetku zapela himno. Res izredno lepo, in kar mene kot duhovnika posebej vedno navduši v Dobrepolju: ne bojite se, v nasprotju s celo Slovenijo, imenovati z vsem spoštovanjem Boga in vere vanj. To je garancija, da bo kultura v naši dolini še živela. Župnik Franc Škulj Spominska maša za pokojnega Rafka V nedeljo, 28. januarja, je Moški zbor Rafko Fabiani s pesmijo obeležil pol stoletja smrti zborovodje, organista in župnika, po katerem si je moški zbor tudi nadel ime. Uroš Gačnik V farni cerkvi povišanja svetega Križa je moški zbor pri nedeljski maši prepeval pesmi, ki so nastale izpod peresa Rafka ter se na ta način spomnil nanj. »O Bog, ki si podaril« je naslov vstopne mašne pesmi, ki jo je Rafko napisal posebej za 34 moški zbor. Priredil je tudi mnogo drugih pesmi, ki jih je zbor vzel za svoje. Moški zbor Rafko Fabiani še s posebnim veseljem in spoštovanjem prepeva pesem »Marija ljubiti«, ki je spevna in poslušalcu lepo sede v uho. G. župnik Franc Škulj se je v predgovoru in v pridigi spomnil pokojnega župnika, njegovega delovanja v Dobrepolju ter njegovega slovesa. Tako se je žalne slovesnosti udeležilo velika množica ljudi, od tega več kot 100 duhovnikov, škofov in drugih redovnikov, kar je vsekakor pokazatelj, da je bil pokojnik tako v duhovščini kot pri ljudeh zelo priljubljen. ••• Kultura ••• Več ste si lahko prebrali tudi v Oznanilih in v prispevku, ki je bil objavljen v prejšnji številki Našega kraja. Pol stoletja zbor vodi Tone Šinkovec, ki je prevzel vodenje ravno na pogrebu Rafka Fabianija. Tone se spominja, da je pred 50 leti takrat kot še neizkušen, mlad zborovodja bil primoran voditi zbor na tako velikem pogrebu, kar vsekakor ni bilo lahko in prijetno. Seveda je vse šlo kot po maslu, ker so bili pevci dobri in usklajeni. Kasneje se je Tone na vseh področjih izpopolnil in uspešno nadaljeval Rafkovo delo. Tone sedaj že več kot 50 let uspešno vodi zbor, za kar se mu Naš kraj ■ februar 2024 tako pevci kot drugi farani zahvaljujemo in mu obenem čestitamo za vztrajno in bogato delo v vlogi zborovodje. Marsikdo se bo strinjal z menoj, če poudarim, da poleg vseh drugih nastopov, ki jih ni malo, praznovanje obreda velikega petka in dneva vseh svetih brez moškega zbora ne bi bilo tako, kot je. Zboru – vsem pevcem in zborovodji – želim še veliko uspešnih let, ker pa se novih pevcev nikoli ne branimo, vabimo v svoje vrste vse fante in može, ki jih petje zanima, imajo posluh ter veselje do tovrstne glasbe. Ne oklevajte, pridite – veseli bomo vaše družbe. ■ Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje Vabilo Vabimo vas, da s svojimi prispevki sodelujete pri Zborniku občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje je periodična publikacija, ki povezuje vse tri omenjene občine in objavlja gradivo, ki obravnava tematike z njihovih območij. Zbornik ohranja spomin preteklosti in sedanjosti, saj je naša edina tiskana publikacija, ki izhaja na dve leti od leta 1969 dalje. Vsi dosedanji zvezki so dosegljivi tudi spletno v digitalni knjižnici Dlib. Od prvih začetkov 1969 je uredništvo usmerjal dr. France Adamič, z letom 1990 je uredništvo prevzel dr. Mihael Glavan, ki ga je urejal vse do svoje prezgodnje smrti v letu 2022. Od začetkov je v 32 zvezkih Zbornika sodelovalo že 340 avtorjev. Načrtovano je, da bi v letošnjem letu izšel 33. zvezek Zbornika, zato vas vabimo, da sodelujete pri njegovi pestrosti s tematikami, ki zajemajo domoznansko problematiko, s prispevki o krajih in ljudeh, zgodovini, kulturnem in družbenem življenju, gospodarstvu itd. Rok za oddajo prispevkov je julij 2024. Prispevke lahko oddate v Mestni knjižnici Grosuplje: Urška Emeršič, direktorica, tel. št.: 01 786 00 20, e-naslov: urska.emersic@knjiznicagro.si. Naš kraj ■ februar 2024 35 ••• Iz društev ••• Mlada flavtistka osvojila prvo mesto Helena Potočnik, mentorica, Glasbena šola Grosuplje, podružnica Dobrepolje V veliko veselje nam je, da je bil trud naše flavtistke Lucije Lončar poplačan z osvojitvijo prvega mesta na mednarodnem tekmovanju »Mladi Padovec« na Hrvaškem. Za izvedbo je prejela 99 točk. Čestitamo naši Luciji. Verjamemo, da ji bosta javno nastopanje in vsakodnevno vadenje v prihodnje v še večje zadovoljstvo. ■ Letna poročila na občnem zboru PGD Videm Dobrepolje V soboto, 3. februarja, smo se člani PGD Videm - Dobrepolje srečali na rednem občnem zboru, na katerem so se podala poročila o delu v preteklem letu. Uroš Gačnik Zbora se je udeležilo 68 članov ter vabljeni gostje. Dvorana se je dodobra napolnila, tako so zbrani poslušali poročila, ki so jih podali predsednik društva Janez Kaplan, poveljnik društva Dejan Pugelj, predsednik komisije za veterane Ivo Krivec, predsednica komisije za članice Zala Zevnik ter predsednik komisije za mladino Uroš Gačnik. Iz poročil je bilo mogoče razbrati, da je društvo preteklo leto delalo zelo aktivno na vseh področjih. Še posebej so se veselili novih moči članic, ki so v izredno kratkem času naredile ogromno. Tekmovalni uspehi so bili v letu 2023 izjemni, tako se je miza šibila pod številnimi pokali, med katerimi so kraljevali prehodni pokali in pokal za drugo mesto na državnem tekmovanju. Operativci so na 35 intervencijah oddelali 821 ur, skupnega dela in udejstvovanja pa je bilo za 8775 ur, kamor so vštete vaje, prireditve, sestanki, tekmovanja, usposabljanja in druge dejavnosti, ki potekajo v sklopu društva. Zavidljivo 36 visoka številka, ki priča o velikem in bogatem delu članov. V letu 2024 društvo namerava urediti notranje prostore (sanitarije, dvorano, kuhinjo), ki so zaradi teže let dotrajani in jih bo treba ustrezno sanirati, da bodo vse nadaljnje dejavnosti potekale nemoteno. K sodelovanju tudi tokrat povabljeni vsi člani, saj je vsak član delček, ki na koncu leta doda k lepo popolnjeni celoti in skupnim uspehom. Vsi poročevalci so se zahvalili članom za ves trud, pripravljenost, voljo, sredstva ter čas, ki ga namenjamo pri izvajanju gasilske službe, ki ima velik pomen pri ••• Iz društev ••• varnosti naših občanov. Po prebranih poročilih so zbrane nagovorili: podžupan dr. Jernej Stare, ki je vse lepo pozdravil in med drugim poudaril pomen prostovoljstva ter se zahvalil za izkazano pomoč, zavzetost na področju družbenih dejavnosti in na področju sistema zaščite in reševanja. Poudaril je, da bo občina še naprej skrbela, da tovrstne dejavnosti potekajo nemoteno. Poveljnik Gasilske zveze Dobrepolje Boštjan Hren je poudaril odlično sodelovanje ter poprosil za pomoč pri izobraževanju. Pohvalil je delovanje vseh starostnih skupin, ki delujejo v društvu. Zbor so Naš kraj ■ februar 2024 pozdravili tudi predstavniki PGD Barje, PGD Ivančna Gorica in PGD Zdenska vas, ki so izrazili željo po nadaljnjem sodelovanju, zaželeli so tudi obilo uspehov v prihodnje. Občni zbor smo sklenili s pesmijo harmonikarjev Patrika Erčulja in Nejca Jakiča, ki sta zbranim zaigrala nekaj skladb. Še dolgo v noč smo se zadržali v prijateljskem pogovoru, se sladkali z noro dobrimi slaščicami, ki so jih napekle naše članice, širili »pozitivo« ter se tako še dodatno medsebojno povezali. ■ Prvi posredovalci – steber varnosti in strokovnosti v našem vsakdanu V mesecu decembru in januarju je 13 članov in članic Gasilske zveze Dobrepolje z drugimi udeleženimi zavzeto sodelovalo na izobraževanju za gasilca bolničarja v sosednji GZ Ribnica. S 70-urnim programom so pridobili dragocene veščine in znanje o osnovah prve pomoči ter se seznanili z najnovejšimi smernicami na tem področju. Izobraževanje je omogočilo razpravo o dilemah na terenu, kar je bistvenega pomena za strokovno in kakovostno delo prvih posredovalcev v lokalni skupnosti. Klara Sadar Prvi posredovalci so ključni steber v varnostni verigi našega vsakdana. So tisti, ki hitro in učinkovito ukrepajo v nujnih situacijah, bodisi prometnih nesrečah bodisi srčnih zastojih ali drugih zdravstvenih nesrečah. Njihovo znanje in spretnosti pogosto pomenijo razliko med življenjem in smrtjo. Izobraževanje, ki so se ga udeležili člani Gasilske zveze Dobrepolje, ter druga podobna izobraževanja so ključna za usposobljenost in strokovnost ga- silcev bolničarjev oziroma prvih posredovalcev. Sodelovanje na teh dogodkih omogoča, da celotna ekipa ostane na tekočem z najnovejšimi protokoli in postopki prve pomoči. Poleg tega pa tudi izmenjava izkušenj in razprava o realnih situacijah na terenu prispeva k boljšemu razumevanju in prilagajanju pri nudenju pomoči. Poleg formalnih izobraževanj je ključnega pomena tudi redna praksa. Člani gasilske zveze so se v okviru praktičnih vaj srečali z mnogimi dilemami pri pristopu k ponesrečencem, hitremu odzivu in razmišljanju k pravilnemu pristopu v različnih scenarijih. Ta praktična izkušnja je neprecenljiva, saj nam gasilcem omogoča, da razvijemo intuitivno razumevanje situacij in se naučimo prilagajati glede na specifične okoliščine. Zavedanje o pomenu prvih posredovalcev in njihovega stalnega izobraževanja ne bi moglo priti ob boljšem času kot v decembru in januarju, ko se vreme poslabša in nesreče postanejo pogostejše. Zahvaljujoč predanemu delu in nenehnemu izpopolnjevanju veščin se lahko kot skupnost počutimo bolj varne Naš kraj ■ februar 2024 in pripravljene na morebitne nujne situacije v vsakdanjem življenju. Ob tej priložnosti želi GZ Dobrepolje čestitati vsem članom za več kot uspešno zaključen tečaj in se obenem želi 37 ••• Iz društev ••• zahvaliti GZ Ribnica za vso organizacijo, z željo, da bi tudi v prihodnje gradili uspešno medsebojno sodelovanje, predavatelju Antonu Posavcu pa velika zahvala za odpredavane ure in podane izkušnje s terena. Hvala tudi vsem reševalcem, ki so svoj prosti čas namenili prikazu različnih scenarijev in tehnik pomoči na praktičnih vajah. ■ Prvi korak k operativnemu gasilstvu: tečaj za gasilca pripravnika v Gasilski zvezi Dobrepolje V gasilstvu se vsakodnevno spoprijemamo z izzivi, ki zahtevajo pogum, spretnosti in predanost. Biti prostovoljni gasilec ni le hobi, ampak poslanstvo in poklicanost k pomoči in zaščiti drugih v najtežjih trenutkih. Za tiste, ki si želijo stopiti na pot operativnega gasilstva, sta potrebna usposabljanje in predvsem srce, pripravljeno pomagati v najtežjih situacijah. Boštjan Škulj, GZ Dobrepolje V januarju 2024 se je v prostorih PGD Zdenska vas v organizaciji Gasilske zveze Dobrepolje odvijal tečaj za gasilca pripravnika, ki je ponudil vpogled v svet gasilstva, širok spekter veščin in znanj ter priložnost za osebno rast. Na tem tečaju se je zbrala skupina navdušenih posameznikov, ki so si želeli stopiti na pot gasilstva in prispevati k varnosti in zaščiti skupnosti. Prvi korak na 34-urnem tečaju, ki je potekal devet dni, je bilo spoznavanje prostovoljne gasilske organizacije, zakonodaje, osnov gasilstva, opreme in vozil, požarne preventive, izvajanja prve pomoči in pravil varnega delovanja. Strokovno usposobljeni in izkušeni inštruktorji so delili svoje znanje in izkušnje, med praktičnimi vajami pa so udeleženci pridobivali ključne veščine, potrebne za učinkovito in varno delovanje pri gašenju začetnih požarov in prvi pomoči. Tečaj je uspešno zaključilo 22 kandidatk in kandidatov, ki so s tem pridobili čin »gasilec pripravnik«. A prava nagrada so bili občutki novih dosežkov, samozavesti in pripravljenosti, da se podajo na teren in pomagajo sočloveku pri opravljanju lažjih nalog v opera- tivnem gasilstvu. Tečaj gasilskega pripravnika v Gasilski zvezi Dobrepolje je bil za vse udeležence nepozabna izkušnja, ki je presegla zgolj pridobivanje tehničnih znanj. Bila je priložnost za rast, povezovanje in pripravo na prihodnje izzive v gasilstvu. Za mnoge udeležence je bil to prvi korak na poti do operativnega gasilca, ki zahteva odločnost in predanost, a obenem prinaša tudi neprecenljivo zadovoljstvo in ponos. Več informacij o tečajih in gasilski dejavnosti v Dobrepolju najdete na spletni strani GZ Dobrepolje (gzdobrepolje.si). ■ 38 ••• Iz društev ••• Občni zbor Župnijske karitas in vabilo za postni čas Naš kraj ■ februar 2024 Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm V januarju smo v Župnijski karitas Dobrepolje in Struge pregledali delo v preteklem letu in izdelali vsa potrebna poročila, ki smo jih morali oddati na Škofijsko karitas Ljubljana. Imeli smo občni zbor, kjer smo se zbrali skoraj vsi redni sodelavci. Z nami je bila tudi predstavnica Občine Dobrepolje Andreja Babič. Marta Šuštar Pregledali in potrdili smo poročila in sprejeli načrt dela za tekoče leto. V lanskem letu je delo v Karitas potekalo nekoliko bolj umirjeno kot v letu 2022, ko smo veliko pomagali beguncem iz Ukrajine in imeli praznovanje 30-letnice delovanja. V okviru rednih dejavnosti smo obiskovali starejše, osamljene in bolne po vaseh ali v domovih, štirikrat smo delili hrano iz EU-rezerv, pred veliko nočjo smo najbolj socialno ogroženim družinam in posameznikom (tudi beguncem) pripravili paket hrane in pralni prašek. Organizirali smo srečanje za starejše in bolne, poskrbeli za Miklavževo obdaritev. Voščili smo 90 letnikom. Nekaterim smo pomagali s plačilom položnic za stanovanjske stroške. Za nekatere smo pripravili dokumentacijo in naredili vlogo, da so prejeli pomoč s Škofijske karitas Ljubljana za nakup kurjave ali šolskih potrebščin. V oktobru vam že več let ponujamo svečke Karitas, za katere zbiramo prostovoljne prispevke. Hvala vam za vsak dar. Brez vaših darov ne bi mogli nikomur pomagati. Sodelavci župnijske Karitas delamo vse prostovoljno in pogosto še sami prispevamo za delovanje Karitas. Tudi vse prevoze opravimo brezplačno. Plačamo pa prevoze večjih količin hrane iz Ljubljane. Pri Karitas si je možno izposoditi nekatere invalidske pripomočke. Trenutno je na Župnijski karitas možno dobiti: električno bolniško posteljo, invalidski voziček, sobno stranišče in sprehajalni voziček. Vabilo za postni čas Post nas nagovarja k odpovedi, poglobitvi našega odnosa z Bogom in k sočutju z ljudmi v stiskah. Slovenska karitas je tudi za letošnji post pripravila naslednja povabila: spretnosti, šport, poslušanje, sočutnost). Talenti in darovi krepijo našo edinstvenost in pomagajo, da spoznavamo nove ljudi in se povezujemo z domačimi in prijatelji ter so lahko pomembna podpora posamezniku, da se odloči za zmanjšano pitje alkohola. V okviru te spodbude je vsako leto tudi sv. maša na Brezjah za vse, ki trpijo zaradi različnih odvisnosti. Ambasadorka letošnje akcije je pevka in učiteljica Monika Avsenik. Več o tej temi na: https://nalijem.si/o-alkoholu/. Preventivna spodbuda 40 dni brez alkohola Spodbuda je izraz solidarnosti in sočutja z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola v družini, v prometu in zdravju. Letošnja vodilna misel je VIR VESELJA IN POVEZANOST. Z njo želimo poudariti številne talente in darove, ki jih ima vsak in so vir našega veselja (glasba, ročne in miselne Dobrodelna akcija »Ne pozabimo« Akcija je namenjena za pomoč ljudem v stiski v jugovzhodni Evropi (BiH, Srbija, Makedonija in Albanija). Zaradi vse dražjih življenjskih potrebščin se število družin, ki živijo v velikem pomanjkanju, še povečuje. Lokalne Karitas pomagajo lajšati te hude stiske. S sredstvi, ki se zberejo v tej akciji, podpiramo ljudske kuhinje, pomoč s paketi hrane in higienskimi pripomočki, šolskimi potrebščinami, delovanje ambulant in nego na domu za starejše in bolne ter za opremo in obnovo hiš najranljivejšim. Naša pomoč lju- Naš kraj ■ februar 2024 Poglobimo postni čas dem v bližnjih državah pomaga pri preživetju in jim vliva upanje. Položnice so v župnijski cerkvi na poličkah pod korom. 39 ••• Iz društev ••• Papež Frančišek nas nagovarja, da se podamo na pot sprememb. Pred nami je 40 ugodnih dni za dejavno ljubezen, za odkritosrčno molitev, za post, ko se zazremo v svoja življenja in se odločimo za to, kar je pomembno. Jezus nas spodbuja, da mu izročimo srčne bolečine in se dejavno odpravimo na pot za njim – na pot odpuščanja in spremembe, ki se začne v nas. Naj post ne ostane samo pri besedah, naj nas odpre navzven v odnos z drugimi in z Bogom. Začnimo pri sebi, v družini, med sodelavci, sošolci. Odrecimo se prepirom, krivičnim sodbam, sebičnosti, pohlepu. Žarimo post navzven – naj bosta veselje in zaupanje naša spremljevalca na poti srečevanja z ljudmi. Spodbujeni smo, da prepoznamo zatiranje in se mu upremo, da govorimo resnico in nasičujemo telesno in duhovno lačne. Naše besede naj gradijo, naša dejanja naj povezujejo in ne razdirajo. Naša srca naj bodo pogumna. Gospod nas kliče, posluša in usliši! Postni čas preživimo skromno. Privarčevana sredstva in pozornost namenimo ljudem, ki nas potrebujejo. Povzeto po publikaciji Poglobimo postni čas, Slovenska karitas, februar 2024, www.karitas.si/post ■ Zimovanje čete Vztrajnih bizonov Škocjan – Turjak 1 S četo Vztrajnih bizonov smo se v petek, 9. februarja 2024, odpravili na zimovanje v Kočevski Rog. Po uvodnem kvadratu smo si uredili prostore za spanje, nato pa je sledila večerja. Blažka Koren V skladu s temo zimovanja – Minecraftom – smo si obroke prislužili z lesniki. Lesnike smo dobili za sodelovanje na delavnicah, jutranji telovadbi in z dobrimi deli. Večer smo si popestrili z igro »sardelce«, pri kateri smo se razdelili po skupinah, v katerih smo v času zimovanja sodelovali. Kasneje smo jih predsta- vili in se odpravili spat. Jutranja telovadba je poskrbela, da smo se vsi prebudili. Pojedli smo zajtrk in začeli dopoldanske delavnice. Na voljo smo imeli postavljanje ognja, spoznavanje kulturne dediščine in cvrtje krofov. Po kosilu smo se z našimi skupinami odpravili po poti, na kateri smo spoznavali okolico in osno- ve prve pomoči. Seveda pa zimovanje ni minilo brez igre roverčka. Zvečer nas je obiskal duhovnik, s katerim smo imeli sveto mašo. Po večerji so sledili prižig ognja in večerne igre. V nedeljo smo izdelali ščite, potem pa skrbno pospravili hišo in se z zaključnim kvadratom poslovili. ■ 40 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ februar 2024 Zavod sv. Terezije: na prehodu iz božičnega v postni čas Danes bomo krofe cvrli, kakšno smešno še razdrli. Vso obleko bomo slekli, se v pajace preoblekli. S krinko si obraz zakrili, ŠEME v svet se zapodili. Žalost vso naj šment pohrusta, danes šli se bomo PUSTA. (Danilo Gorinšek) Eva Kovačič, dipl. del. ter. Zadnji dan v januarju smo se odpravili na ogled jaslic v župnijsko cerkev povišanja sv. Križa na Vidmu. Pri spremstvu stanovalcev na invalidskih vozičkih so nam priskočile na pomoč prostovoljke dobrepoljske Karitas. Ko smo premagali vse cestne ovire in klančine, smo vstopili v cerkev. Stanovalce je direktorica zavoda ga. Sabina Hočevar Lenarčič seznanila z maketami v jaslicah, s katerimi so spoznali podobe lokalnih cerkva. V cerkvi smo zapeli nekaj božičnih pesmi, skupaj prepoznavali podobe svetnikov na glavnem in stranskih oltarjih. Iz cerkve smo se odpravili na sprehod po velikem Vidmu ter tako zaključili svoj kratki izlet. Prvi petek v februarju so nas obiskali člani Društva Rdeči noski. Razveselila sta nas dva para klovnov. Svoj pohod po ustanovi so začeli v jedilnici in bifeju ter nato nadaljevali po sobah stanovalcev. Za zaključek čudovitega, smeha in veselja polnega druženja so klovni priredili še predstavo na domski terasi. Stanovalci so se jim pridružili pri petju, plesu in jih nagradili z bučnim aplavzom. V očeh vsakega stanovalca so tudi po odhodu naših gostov ostale iskrice veselja. Na petek pred pustno soboto je po našem domu omamno zadišalo po domačih krofih. Obiskali sta nas dobrepoljski gospodinji ga. Nada Lunder in ga. Ivanka Zrnec, ki sta skupaj s stanovalci ob peki krofov in jogurtovih mišk obujali spomine na domačo peko ob večjih praznovanjih. Ker so bili stanovalci navdušeni nad gospodinjsko delavnico, smo sklenili, da v ponedeljek pripravimo avtohtono pustno jed, in sicer dobrepoljsko štulo. V ta namen se nam je pridružila še tre- tja dobrepoljska gospodinja, in sicer ga. Minka Rotar. Nekateri od stanovalcev so se prvič srečali z izdelavo tradicionalne dobrepoljske pustne jedi. Skupnost stanovalcev in zaposlenih v zavodu se je na pustni torek prelevila v veliko pasje krdelo junakov iz zgodbe 101 dalmatinec z zlobnico Kruelo na čelu. Bele ovratnike s črnimi pikami, ki so bili del pustne oprave, so stanovalci v okviru dejavnosti delovne terapije izdelali sami. Že tradicionalno so nas ta dan obiskale maškarice iz vrtca Ringaraja in Osnovne šole Videm. Najlepša hvala vsem, ki ste nam obogatili pretekli mesec. ■ Naš kraj ■ februar 2024 41 ••• Iz društev ••• Rdeči križ Slovenije in naša krajevna organizacija Pomen organizacije Rdečega križa (RK) je premalo znan ali pa napačno razumljen. Krajevna organizacija RK Dobrepolje obnavlja svoje članstvo in želimo, da nas ljudje vidijo in razumejo. Dr. Zora Korošec-Koruza, tajnica KORK Dobrepolje Rdeči križ je več kot društvo pikadistov RK je humanitarna organizacija, prisotna na vseh kriznih žariščih po svetu in doma, organizacija z javnim programom in preverjeno shemo delovanja. V Sloveniji smo leta 2016 praznovali 150 let dela RK. Vključeni smo v civilno zaščito, v financiranje in delo Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS (FIHO). RKS je član Mednarodne federacije društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca, ima številna mednarodna pooblastila. Organiziranost od spodaj navzgor nas povezuje in približa ljudem, od krajevnih organizacij, dve sta v naši občini – KORK Dobrepolje in KORK Struge, do območnih združenj, za nas OZ Grosuplje. Tam delamo skupaj z drugimi dvajsetimi KORK. RKS ima 56 območnih združenj. Nepravilnosti in kritike Leta 1998 je izbruhnila afera s podjetjem SLORK (prodaja higienskih in zdr. pripomočkov), šlo je za sporna posojila in vlogo generalnega sekretarja RKS. Prenos sredstev v tujino? V Mladini so zapisali: »RK postaja simbol za prevarantstvo.« Bila so nesoglasja v vodstvu, več menjav in odstopov predsednikov in generalnih sekretarjev. Na Debelem rtiču, kjer ima RKS že leta počitniške kolonije, se je leta 2018 razkrila gradnja hotela s spornimi dolgovi in plačili, investicija je bila zelo slabo vodena in gradnja je bila ob zaključku polna napak. Ali se spomnite enega leta v samostojni Sloveniji, da ne bi z užitkom poslušali o aferah v politiki in gospodarstvu? RKS na žalost ni bil izjema, vendar se mi zdi, da od vsega najdlje živijo afere o RKS. Vem, da zanje ni nikakršnega opravičila, vendar, kdo še omenja afero »čista lopata«, kako dolgo bomo še govorili o aferi s sodno palačo? Upam in verjamem, da imamo pravne poti in prave ljudi, da se zlorabe imena in sredstev RK-ja ne ponovijo. Dejavnosti KORK Dobrepolje Pomoč ljudem v stiski je naše osnovno delo. Stiske so zelo različne, največ jih imajo v našem okolju starejši, bolni in družine z več otroki. Lani smo v KORK Dobrepolje pomagali 150 ljudem (polovica je bila žensk), med njimi so tudi begunci iz Ukrajine. Imeli smo 25 članov in deset aktivnih prostovoljcev. Razdelimo hrano in oblačila iz programa OZ Grosuplje, lani smo dobili več donacij kruha iz Pekarne Grosuplje, za kar jim res hvala. Tudi sami zbiramo oblačila, obutev in sezonsko zelenjavo. Poskušamo ljudem tudi z malimi stvarmi olajšati vsak dan, ponudimo pomoč na vrtu, pripeljemo mojstra za manjša popravila ali nekomu ponudimo prevoz v Grosuplje, od trgovine do doma. Prosilcu poravnamo manjše finančne obveznosti, vendar je bil lani naš finančni proračun le 1200 EUR. Krajanom v Žireh smo ob poplavi nakazali 200 EUR, v zahvalo za njihovo pomoč ob naših poplavah leta 2010. Zahvaljujemo se Občini Dobrepolje, ki nam je iz programa pokroviteljstva dala 590 EUR. Smo pa bili veliko bolj radodarni z našimi prostovoljnimi urami, opravili smo jih skoraj 1000. Za dodelitev pomoči prosilci izpolnijo obrazec z osnovnimi podatki, ki so varovani, so pa potrebni, da vemo, kako pomagati. Redko pri tem naletimo na izkrivljene podatke o socialnem statusu prosilca, vendar ljudje smo malo nagnjeni k zlorabi javnih sredstev (vzemimo več, saj je državno), takrat nam pomagajo strokovne službe RK-ja. Prosilci so za javnost anonimni. Po navadi gremo mi prostovoljci do prosilca, ker smo se naučili, da jim veliko pomeni naš obisk, razgovor ali vsaj telefonski klic. V zadnjih letih je vse več psihosocialnih stisk in zato tudi mi vse več ur porabimo za to. Pri krovni organizaciji lahko dobimo usposabljanje prostovoljcev za to delo. Sodelujemo z Društvom upokojencev in Župnijsko karitas, saj prisegamo na nepristranskost in nevtralnost. Z njimi sodelujemo predvsem pri srečanjih in obiskih ostarelih. Na projektnem taboru mladih avgusta na Debelem rtiču je med 11 udeleženci iz vse Slovenije sodelovala tudi prostovoljka iz naše KORK, obljubili smo mentorstvo in sodelovanje pri njenem enoletnem projektu. Krvodajalstvo V občini imamo dve akciji darovanja krvi na leto, ki se ju udeleži od 80 do 100 ljudi, mi pa pomagamo pri organizaciji. Spoznati krvodajalce je posebno prijetno, to je ena od najbolj svetlih točk našega dela. Potruditi bi se morali za večjo promocijo krvodajalstva, še posebej ob zadnjih nesporazumih pri plačevanju krvi, ki na te akcije mečejo grdo senco. Ljudje razumejo, da sta shranjevanje in obdelava krvnih pripravkov zelo zahtevno delo, a ravnanje z njimi ne more biti kot na tržnici: kdo da več. Vpletene strani morajo najti pravo rešitev za spore. Ne pustimo, da bi ta, še ena od številnih slabih zgodb našega zdravstva, povzročila osip krvodajalcev. Postanite podpornik, član ali prostovoljec RK-ja Na kratko je težko prikazati vso zapletenost in različne plasti našega dela, 42 morali bi vam prebrati nekaj zakonov in pravilnikov, Statut OZ Grosuplje, Etični kodeks organiziranega prostovoljstva in še kaj. Sami verjetno veste in vidite, koliko pomoči potrebujejo ljudje okoli vas. Grozijo nam narava, brezsmiselne vojne, ponorelo potrošništvo in brezumje. Ne pomaga tarnanje ali tiščanje glave v pesek, treba je kaj storiti. Pa ne gre za velik hokus pokus, v poplavi humanitarnih ••• Iz društev ••• akcij so mnoge muhe enodnevnice, ki se lahko končajo z večmestnimi številkami donacij, ampak morda tudi z neznanim razpletom. Mi smo tu vsak dan, vse leto, za majhne korake pomoči in podpore, naše knjige so vam odprte. Pridružite se nam. Letna naročnina je 5 EUR, kot član nimate veliko obveznosti. Lahko brez članstva samo donirate nekaj sredstev in vas imamo za svojega podpornika ali pa Naš kraj ■ februar 2024 se odločite za aktivno članstvo oz. prostovoljstvo. V letu 2024 želimo imeti več članov in hočemo delati še več in še bolje. Povejte nam kritike, dajte predloge, vprašajte o podrobnostih našega dela, samo ne stojte ob strani kot opazovalec ali cinični komentator in ne sprašujte, komu zvoni. Zvoni vsem nam in potrebni smo drug drugemu. ■ Odganjanje zime v Prizmi Ponikve Seveda se zavedamo, da zna biti zima trmasta, a to nas ni ustavilo, da smo se zbrali in jo s skupnimi močmi poskusili odgnati. Bavdek Barbara, dipl. del. ter., Prizma Ponikve Letos je bila motivacija še toliko višja, saj smo imeli kar nekaj želja po pustnih kostumih. V delovni terapiji smo sestavili 27 kostumov in še dodatno opravo za zaposlene. Tako se je na dan dogodka zbralo veliko število balerin, čebel, mušnic ter kuharjev. Smo poskusili z brenčanjem, plesom in vihtenjem kuhalnic odganjati mraz. Seveda pa so na pomoč priskočile tudi posamezne maske. Brez zdrave mere tekmovalnosti pač ne gre. Tako so vse skupinske kot posamezne maske dobile priložnost, da se predstavijo in poberejo nagrade. Žirija je letos dokaj hitro prišla do zaključka in podelila tretje mesto priznanemu slikarju Picassu, drugo mesto je osvojila modra kraljična, prva nagrada pa je odšla k papežu. Skupinsko nagrado so si prisvojile hudomušne mušnice. Brez krofov pa bi si rajanje zelo težko omislili. V naši kuhinji so jih pripravili več kot 300 in v roke smo jih dobili še tople, da smo se lahko z več energije vrteli po plesišču. Obeležili smo tudi dan Franceta Prešerna. Zbrali smo se v drugem nadstropju, kjer smo pripravili krhke figove blon­dije. Sama priprava je za nas že mačji kašelj, pa čeprav recepta nismo poznali. Je pa občasno izziv počakati, da pecivo pride iz pečice. Tako smo se zaposlili in poskusili nasititi s pisano besedo našega priznanega dr. Figa. Šli smo skozi njegovo življenje, našteli njegova dela ter nekatera tudi zrecitirali. Mislim, da si upamo pohvaliti se, da je bila tudi pita na koncu čista poezija. Že lani smo organizirali Kupidove igre, ki so bile zelo dobro sprejete. Tako smo se letos odločili, da jih ponovimo, a v drugih športnih panogah. Začeli smo že nekaj dni poprej, saj smo morali izde- lati pripomočke. Pobarvali smo srca in izdelali posebno valentinovo škatlo. Na dan dogodka nas je sprva fizioterapevtka ogrela z razteznimi vajami. Pripravljene smo imeli tri postaje – poligon, keglji in žogice. Nismo oklevali in se skozi ovire poligona prebili uspešno. Podiranje kegljev je bilo za nas že čisto preveč preprosto, metanje žogic pa je bilo bolj polno izzivov. Seveda smo nabirali točke, ki jih je bilo skupno kar 21. Prvi trije so prejeli tudi simbolične nagrade. ■ Naš kraj ■ februar 2024 43 ••• Iz društev ••• Sejem Alpe-Adria na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Marija Žnidaršič Sejem je potekal od srede, 31. januarja, do sobote, 3. februarja 2024, v znamenju turizma in gastronomije. Poudarek je bil na aktivnem preživljanju prostega časa, zato je za turizem ključnega pomena oh- ranjati našo naravo in ponuditi dragocene naravne in kulturne znamenitosti. Člani TD Dobrepolje smo se na sejmu predstavili s predstavitvijo našega kraja – Občine Dobrepolje – in s programom prireditev, pohodov, delavnic, ekskurzij in dejavnosti, ki potekajo v okviru društva. Obiskovalce smo povabili, da obiščejo naš kraj. Na sejmu smo se predstavili v okviru Turizma Ljubljana in Turistične zveze Slovenija. ■ Volilni občni zbor ČD Dobrepolje V soboto, 3. februarja 2024, je v prostorih Modre dvorane Jakličevega doma potekal redni volilni občni zbor Čebelarskega društva Dobrepolje. Po dveh zaporednih mandatih predsedovanja Roberta Cimermana je v društvu prišlo do pomladitve. Miha Tekavec Predsednik društva Robert Cimerman je pozdravil vse navzoče. Prisotnih je bilo 30 članov. Delovno predsedstvo so zastopali Marko Miklič, Igor Janežič in Miha Tekavec, verifikacijsko komisijo pa Tone Vodičar in Erna Vodičar. Zapisnik je pisal tajnik društva Dušan Cimerman. Po poročilih predsednika, blagajnika in predsednika nadzornega odbora je sledila točka sprejem novih članov. Medse smo sprejeli dva nova člana. To sta soglasno postala Drago Elikan iz Škocjana in Stanko Novak iz Ponikev. Sledila je razrešnica dosedanjemu vodstvu in s tem pogoj za nove volitve. Volitve so potekale tajno. Poročilo volilne komisije je prebrala Jelka Pugelj. Novi predsednik je tako postal Miha Tekavec (Zagorica), podpredsednik Miha Tekavčič (Cesta), tajnik Robert Cimerman (Mala vas) in blagajničarka Breda Žunič (Predstruge). Volili so se tudi šest članov upravnega odbora, trije člani nadzornega odbora in trije člani častnega razsodišča. Načrt za prihajajoče leto je predvsem delo na področju čebelarstva, in sicer na razpisih v čebelarstvu in izobraževanjih ter projektih, kot so dan sajenja medovitih rastlin, dan slovenskega zajtrka, dan odprtih vrat in drugi. V veliko veselje nam bo sodelovanje z Občino Dobrepolje. Med čebelarji že dalj časa živi ideja o čebelarski tržnici v naši občini, po vzoru 44 ••• Iz društev ••• nekaterih sosednjih občin, npr. Velikih Lašč in Grosuplja, ki bi sčasoma lahko prerastla tudi v splošno tržnico lokalnih izdelkov. Potrudili se bomo, da zaživi spletna stran ČD Dobrepolje. Čaka nas osvežitev statuta društva, ki si po približno 20 letih to tudi zasluži. Na področju izobraževanja v čebelarstvu smo bili v preteklosti med dejavnejšimi, ne samo v regiji, ampak celo v državi. To želimo nadaljevati. Vsi vemo, da samo stalno izobraževanje prinese rezultate in s tem kakovostne izdelke za potrošnika. Občni zbor smo slavnostno zaključili s podelitvijo priznanj. Priznanje Antona Janše II. stopnje je prejel Metod Kovač, priznanje Antona Janše III. stopnje pa je prejel Robert Cimerman. Priznanje ČD Dobrepolje so prejeli: Erna Vodičar, Janko Drobnič, Franc Francelj in Anton Pugelj, pohvalo društva pa je prejela Mirjam Cimerman. Naš kraj ■ februar 2024 Nagrajencem iskrene čestitke! Občni zbor je bil po točki razno zaključen v preddverju Modre dvorane s tradicionalno pogostitvijo. Kot novoizvoljeni predsednik se na tem mestu iskreno zahvaljujem prejšnjemu predsedniku in organom društva za odlično vodenje društva. S čebelarskim pozdravom Naj medi! ■ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Pozdravljeni! Dodobra smo že zakorakali v leto 2024 in mnogi se sprašujete, ali se v društvu sploh kaj dogaja. Eni pravijo nič, drugi pa so bolj prizanesljivi in vedo, da je januarju in februarju veliko administrativnega dela: pobiranje članarine, obnovitev seznamov društva in posmrtninskega sklada, oddaja statistike. Obrazec je obsežen, saj ima kar šest strani. Marija Tegel V letu, ki je za nami, smo izgubili dva pomembna člana našega društva, g. Andreja Vrega in g. Francija Straha. Veliko sta naredila za društvo. Franci je bil dolga leta podpredsednik, praporščak in od vsega začetka PROSTOFER. Vedno je bil pri roki ob pripravi naših srečanj in druženj. Organiziral je skupino, ki je igrala in tekmovala v pikadu. Bili so uspešni skupinsko in posamezno. Skupina je zaradi odstopa članov prenehala z delovanjem. Ko se je odpovedal podpredsedništvu, je njegovo mesto prevzel gospod Vreg. Prevzel je tudi organizacijo izletov. To je pripravljal skrbno in odgovorno in uspelo mu je pripraviti lepa druženja. Naj samo spomnim na izlet v Postojnsko jamo. Bil je tudi vesten PROSTOFER. Hvala jima za vse delo, ki sta ga opra- vljala v dobro društva. Tudi letos bomo odšli na sedemdnevno letovanje v Izolo. Skupina ni velika, so pa prijavljeni prijetni člani in vem, da nam bo lepo. No, prišel je tudi čas, da povemo, kaj in kako smo delali v letu 2023 in načrte za leto 2024, bo pa to tudi priložnost za prijetno druženje, da srečamo prijatelja ali znanca. V a b i l o! VABIMO VAS NA REDNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE, ki bo v nedeljo, 3. marca 2024, ob 15. uri v prostorih društva v Jakličevem domu. V letu 2023 so se od nas poslovili: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Andrej VREG, Videm; Anton MLAKAR, Predstruge; Silva LETONJA, Ponikve; Danica KAPLAN, Podgorica; Ciril KUŽNIK, Cesta; Kristina ŽNIDARŠIČ, Zdenska vas; Lizika MOHORIČ, Ponikve; Terezija LENARČIČ, Zagorica; Franci STRAH, Videm; Jože GRM, Zagorica. Imejmo jih v lepem spominu! Naš kraj ■ februar 2024 45 ••• Iz društev ••• Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge vas vabi na Društvo podeželskih žena Dobrepolje - Struge vas vabi na Sejem na tiho nedeljo, Sejem na cvetno nedeljo, 17.marca 2024, pri cerkvi sv. Antona v Zdenski vasi. 24.marca 2024, pred Jakličev dom na Vidmu. Na stojnicah pod cerkvijo bo pestra ponudba peciva, potic, kruha, žolce, ajdovih štrukljev in kolačkov, ki vam jih bomo ponudile članice društva. Med preostalo ponudbo se bodo uvrstili tudi domače šunke in vsi suhomesnati izdelki, velikonočne butarice, oljke, leseni izdelki in okraski ter košarice. Pridite kot ponudnik ali kupec. Vljudno vabljeni med 9. in 12. uro na Zdensko reber! Na stojnicah bo pestra ponudba peciva, potic, kruha, žolce, ajdovih štrukljev in kolačkov, ki vam jih bomo ponudile članice društva. Med preostalo ponudbo se bodo uvrstili tudi domače šunke in vsi suhomesnati izdelki, leseni izdelki in okraski ter košarice. Vljudno vabljeni na Videm med 8. in 12. uro! Mladi iz PGD Videm – Dobrepolje se izobražujejo Poleg priprav na občinski kviz smo mentorji s pomočjo članov pričeli z izvedbo treh tečajev. Uroš Gačnik V januarju smo že izvedli tečaj za pionirja I, katerega je obiskovalo in uspešno zaključilo 9 mladih. Na koncu predavanj je sledilo preverjanje znanja, ki so ga nekateri bolje odpisali, drugi slabše, so pa bili na koncu vsi uspešni. Sedaj nadaljujemo s tečajem za pionirja II, katerega obiskuje 7 tečajnikov. Obema tečajema sledi tečaj za mladinca I, ki ga bomo izpeljali v mesecu marcu. Mladim želimo podati znanje s področja prve pomoči, gasilske tehnike in opreme, gašenja začetnih požarov, preventive ter ostale zanimive teme. Veseli nas, da skozi druženje uspešno predajamo znanje na najmlajše, kar je najlepša popotnica za nadaljnje društveno delo. Hvala vsem mentoricam in mentorjem, ki žrtvujete svoj prosti čas, pridete na vaje in usposabljate mlade. ■ Včasih nas mladi tudi med ocenjevanjem testa močno nasmejijo. 46 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ februar 2024 Poslovili smo se od Stanka Kostanjška V božično praznično okrašeno cerkev smo zadnjič pripeljali človeka, ki je v ta Božji hram neskončno rad zahajal, v njem prebil mnogo ur, zanj nesebično dolga leta skrbel in ga lepšal in v njem prejemal moč in tolažbo za svoje in svojih dragih življenje. Franc Škulj, župnik V naši župniji radi na začetku pogrebne svete maše predstavimo človeka, od katerega se na zemlji poslavljamo, in tako povemo, da je vsak človek poklican, da s svojim življenjem napiše evangelij – veselo novico drugim ljudem. Naš pokojni mežnar, tako se je najraje imenoval, Stanko Kostanjšek je to naredil več kot dobro, lahko bi rekli kar odlično. Tu bomo omenili samo bivanje v naši župniji, v kateri je pustil trajen pečat. Pred 50 leti, v časih socializma, se je z družino priselil v Dobrepolje z vsemi svojimi težavami in iskanji, kako bi lažje živeli. Kot vsem tudi njemu ni bilo lahko in borba za ljubi kruhek je dopustila tudi kakšno nevšečnost in težavo. Vedno pa je vedel, kje je rešitev. Boga nikoli ni pozabil. Ko pa je stopil v službo cerkve kot cerkovnik, je postal kot nov človek, človek po Božjem srcu, v marsičem zgled vsem drugim. K poklicu mežnarja je pristopal z vsem spoštovanjem in ponosom. Elegantno napravljen na zunaj, v srcu pa poln svetega spoštovanja. Kmalu se je službi mežnarja pridružilo še poučeva- nje verouka. Naredil je katehetsko šolo in se z navdušenjem vrgel v poučevanje otrok. Še posebno so si ga zapomnili otroci na Ilovi Gori, kjer je bilo med njimi res pravo prijateljstvo. Pokazala se je potreba po izrednem delivcu svetega obhajila. Z veseljem in ponosom je to sprejel on, pa tudi verniki, ki znajo biti včasih do teh služb kritični. Bili so mu hvaležni, saj so videli njegovo živo vero in pobožnost, ter spoštovanje, s katerim se je bližal svetim opravilom. Posebno so mu bili hvaležni mnogi, ki jim je vsako nedeljo prinašal obhajilo na dom, ker niso več mogli k sveti maši. Ne moremo mimo velikega dela, ki ga je opravljal dolga leta kot glavni tajnik Karitas. V marsičem je moral orati ledi- no, a njegova trdna volja, znanje in prijeten pristop so naredili Župnijsko karitas zelo razpoznavno, delujočo in tolikim ljudem v pomoč. Bog mu je dal veliko naravnih darov. Ko so iskali hišnika za občino in Jakličev dom, ko je bilo treba urediti pokopališče, spet ni bilo primernejšega človeka kot je on. Veliko služb, veliko dela, pa nobeno opravljeno površno ali z nejevoljo. Res, pravi človek, na pravem mestu. Skromni honorarji in nagrade ga niso motili, saj je delal in se razdajal z veseljem in ponosom, da dela nekaj dobrega Bogu v čast in ljudem v veselje. Tako je dozorel za nebesa, na katera se je lepo pripravljal v težki bolezni, pa se ni nikoli pritoževal. Bil je deležen skrbne nege in pozorne ljubezni žene Milene in drugih domačih. Njegovo prejemanje obhajila in drugih zakramentov je bilo duhovniku zgled, zato trdno upamo, da je ob prihodu na nebeška vrata slišal besede samega Boga: »Pridi, zvesti služabnik, prejmi kraljestvo, ki sem ti ga pripravil, ko sem gledal tvoje skrbno in ljubeče delo za Božjo čast in v korist ljudem.« ■ Slovo od ustanovitelja, tajnika in zvestega sodelavca Karitas Stanko Kostanjšek je bil skoraj 20 let tajnik Župnijske karitas Dobrepolje. Ob vseh zadolžitvah in dejavnostih, ki jih je imel v župniji, je bila Karitas pri njem gotovo na prvem mestu. Takoj po osamosvojitvi, ko je bilo tudi v Sloveniji omogočeno delo Karitas, je uredil vse potrebno, da je bila ustanovljena Župnijska karitas Dobrepolje, in se potrudil, da je delovanje Karitas seglo tudi v Župnijo Struge. Več mandatov je bil tudi član sveta Škofijske karitas Ljubljana. Marta Šuštar Začetki so bili težki in negotovi. Precej je bilo nezaupanja in tudi nasprotovanja. A vztrajno je iskal prostovoljce in prostovoljke in nas navdušil za delo v Karitas. Iskal je možnosti, kako pridobiti sredstva. Izobraževal se je na področju karitativne dejavnosti, poglabljal svoje versko znanje in se duhovno krepil. Vse je skušal prenesti na nas sodelavce. Imel je izjemen dar, da je deloval tiho in neopazno, ni povzdignil glasu in ni hitel, vendar je vse odlično organiziral in bil vedno ob pravem času na pravem mestu. Odkrival je ljudi, ki so bili potrebni pomoči, in jim diskretno ponudil pomoč v hrani, s plačilom položnic ali zgolj s svetovanjem, pogovorom, poslušanjem. Organiziral je številne dobrodelne akcije. Ko je bilo možno dobiti hrano za socialno ogrožene, jo je več let sam vozil iz Ljubljane in jo tudi sam, s svojim avtom, na lastne stroške razvažal do ljudi. Čutili smo, da je delal predano s srcem in dušo, zato smo ga cenili in spoštovali. Veliko zaslug ima za prenovo gospodarskega poslopja poleg župnišča, kjer so veroučne učilnice in kjer je uredil lepo sobico za potrebe ŽK. Ob 30-letnici ŽK je za delo na karitativnem področju prejel občinsko priznanje. Kje je črpal moč in kaj je bilo vodilo pri njegovem delu, naj povem kar z njegovimi besedami, ki jih je povedal v intervjuju leta 2012 ob 20-letnici ŽK. Rekel je: Naš kraj ■ februar 2024 »Zame je Karitas 'naj ne ve levica, kaj dela desnica', pomagaj brez pričakovanja povračila. Če nekaj daruješ, daruj vesel in ne zahtevaj podatka, kdo je tvoj dar dobil. Treba je zaupati članom Karitas, da znajo presoditi, kdo pomoč potrebuje, da zaupajo našemu delu, prav tako kot moramo člani Karitas zaupati ljudem, ki pridejo prosit za pomoč. Zame je Karitas vsaka pomoč nekomu drugemu iz ljubezni, da nekomu kaj olajšaš, to je prava Karitas. Treba pa se je večkrat ustaviti, razmisliti, se obrniti na Boga. Imam možnost in priložnost, da se lahko večkrat sam v tišini pogovorim z Bogom, ko odklenem cerkev ali preden jo zaklenem. To človeka prepoji z močjo in voljo. Zelo pomembna je duhovna priprava na delo. Kot je rekla mati Terezija: 'Zjutraj se priporočite Jezusu v sveti hostiji, da Ga boste videli čez dan v trpečih.' Kajti 'če Gospod ne zida hiše, se zaman trudijo zidarji'.« Tako je pokojni Stane delal vztrajno in požrtvovalno z zaupanjem v Boga in ostal zvest sodelavec Karitas, dokler so mu moči dopuščale. Ob tem ga je ves čas podpirala in mu pomagala žena Milena, ki se ji prisrčno zahvaljujemo in njej kot 47 ••• Pisma bralcev ••• tudi vsem domačim izrekamo iskreno sožalje. V imenu sodelavk in sodelavcev Karitas in, verjamem, tudi v imenu vseh tistih ljudi v župnijah Dobrepolje in Struge, ki jim je pomagal, izražam hvaležnost in iskreno želim, naj mu Bog povrne vse dobro in ga sprejme v svoje ljubeče naročje. ■ Obletnica ledene stihije V SSKJ je pri besedi stihija zapisano tole: nenačrtno, nekontrolirano dogajanje. S stihijo v okolju označujemo delovanje naravnih sil, neodvisno od volje človeka. Uroš Gačnik V sredo, 31. januarja 2024, smo se nekateri spomnili, kako je bilo pred desetimi leti, ko smo se zbudili v okolje, ki je bilo v prvi vrsti videti kot lepa ledena pravljica, ki pa se je kasneje izkazala kot huda vremenska ujma, ki tudi nam Dobrepoljcem takrat ni prizanesla. Spominjam se, kako smo se ravno vrnili z nekega gasilskega tečaja, ki je potekal v Grosuplju, in smo po kosilu že hiteli proti gasilskemu domu, saj se je oglasil pozivnik. Na delu je bil celoten sistem zaščite in reševanja z gasilci na čelu, ki so v povezavi z drugimi možmi, ki posedujejo kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo, več dni skrbeli, da smo razmeroma hitro vzpostavili električno omrežje in prevoznost cest. Pomembno je predvsem dejstvo, da je večina občanov pristopila k reševanju nastale težave, tako nam je s skupnimi močmi uspelo, da smo razmeroma hitro ponovno vzpostavili »normalno« stanje. Spomini, ki so po desetih letih še kako živi, nas morda opomnijo, da je človek proti naravi majhen. Zato velja povabilo tudi v prihodnje, da če se nam primerijo take ali podobne nesreče, vsi stopimo skupaj in pomagamo. ■ 48 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ februar 2024 Galerija na prostem Bliža se pomlad in naša naravna dediščina bo zasijala kot sonce na modrem jasnem nebu. Bo tudi čas sprehodov po naši občini in občudovanja naše stavbne dediščine. Sprehodimo se po naši galeriji. Stane Škulj Kozolci, ta presežek stavbne dediščine, so svetovna posebnost, saj so v svojem razvoju dosegli dovršeno obliko in uporabnost. Naši predniki so imeli izreden čut pri uporabi naravnih materialov in izredne mojstre tesarske obrti. Premožni gruntarji so se še posebej trudili, da je bil njihov kozolec, po naše »kazuc«, okrašen z umetelnimi rezbarskimi detajli. Pred dobrimi 20 leti sem želel tudi v naši dolini tej kulturni dediščini dati poseben pečat s prireditvijo Srečanje pod kozolcem. Namen projekta je bil, da bi lastniki ohranili to dediščino in jo primerno vzdrževali in srečanjem dali še socialno noto druženja in prikazali razna kmečka opravila. Glede na zamišljeni projekt o kozolcih smo pred vpadnicami v občino postavili miniaturni prikaz kozolca toplarja z napisom Občina Dobrepolje. S tem prikazom sem želel, da obiskovalci že pri vstopu v občino vidijo, da prihajajo v deželo kozolcev. Nekaj let kasneje so v Občini Šentrupert naredili muzej kozolcev na prostem, ki ga obiskujejo množice turistov. Gotovo tudi za našo občino zamujena priložnost. Kljub temu pa se velja sprehoditi po naših vaseh in občudovati izdelke naših mojstrov tesarske obrti. Naše vasi so več ali manj lepo urejene. Hiše in gospodarska poslopja so v 80. letih prejšnjega stoletja začeli dobivati novo podobo. Stare hiše so se nadgradile v velike stanovanjske hiše, ki jih je večni raziskovalec prostora arhitekt Janez Su- hadolc opisal kot sramoto tedanjega urbanističnega načrtovanja, ki ga praktično ni bilo. Posebno po tako imenovani osamosvojitvi so ljudje dobili, skoraj bi rekli, proste roke za barvanje fasad na hišah. Hiše so dobivale podobe najrazličnejših barvnih odtenkov in vzorcev. Lahko bi rekli, da so si ljudje dali duška in izrazili svojo podobo okusov v galeriji našega bivanjskega prostora. Rečemo pa tudi lahko, da imajo vsake oči svojega malarja. Pomen stavbne dediščine se s časom spreminja. Prav je, da se skrbi za sožitje starega, ki naj se preliva z arhitekturo novega, za kar pa naj skrbi stroka. Izraz stroka je v zadnjem času izredno moderna beseda. S tem izrazom se brani predvsem politika, pa naj bo to občinska ali državna, ki išče izgovore za razna početja. Stavbe, za katere velja, da jih zaščitimo kot dediščino, morajo imeti gradbeno in arhitekturno vrednost. Takih stavb pa je v naši občini prav malo. V središču občine je to sedanja občinska stavba, zgrajena leta 1907, ki pa bi v 90. letih prejšnjega stoletja lahko dočakala rušenje. Le kje bi bivala občinska administracija? K sreči smo takrat iskali prostore za novo pošto in novo digitalno telefonsko centralo. Takratno mnenje občinskih načrtovalcev v naši prejšnji Občini Grosuplje je bilo, da se stavba podre, saj da bi potrebovala veliko finančnih sredstev za sanacijo. Za potrebe nove telefonske centrale in pošte pa naj bi se naredil prizidek k Jakličevemu domu. Takrat mladi diplomirani inženir krajinske arhitekture, sedanji minister za okolje g. Jože Novak, je prisluhnil našemu negodovanju in stara šola se je obnovila za potrebe pošte in kasneje za potrebe občine. Ena takšnih stavb, ki bi bila vredna restavratorske obnove, je gotovo Štehova hiša na Vidmu. Najpremožnejši kmet in razgledani posestnik Josip Šteh je hišo, lahko rečemo kar dvorec, sezidal leta 1894. Mogočna stavba je v svojih nedrjih skrivala imenitne prostore, kjer so se dogajale najrazličnejše dejavnosti. Le kaj vse bi posestnik v Dobrepolju še ustvaril, če ne bi po drugi svetovni vojni zaradi takratne komunistične oblasti ostal brez vsega imetja. Danes fasada še kaže bogate štukature in različno okrasje, ki pa iz leta v leto propada. Kako zaustaviti propadanje ene včasih najlepših stavb daleč naokoli? Mogoče s pravo mero pogovorov in dogovorom med lastnikom in občinskimi možmi. Potrudite se vsi skupaj in ohranite ta biser. Tudi ko smo turisti v različnih krajih sveta, si ogledujemo stare stavbe, trge, stara mestna jedra, spomenike, ne pa novih brezosebnih zgradb in razpokanega asfalta. Ko se bomo sprehajali po naših vaseh, bomo opazili tudi nekaj lepo urejenih starih hiš, ki so dobile lepe podobe v sožitju z novimi materiali. Tu se odpira vprašanje zaščite stavbne dediščine s strani države. V prvi vrsti gre tukaj za odločitev lokalne skupnosti, ki v neke svoje dokumente vpiše zaščito in to prenese v tako imenovane državne dokumente. Tak primer imamo v naši občini za Malo vas in Zdensko vas. Sprehodite se po teh Naš kraj ■ februar 2024 dveh vaseh in si ustvarite vtis zaščitene kulturne in stavbne dediščine. Moje skromno mnenje je, da se brez pogovora in dogovora med lastniki in občinskimi uradniki, ki načrtujejo prostor, ne da na silo nič narediti. Potem smo priča propadanju stavb, ki pa ne krasijo naše galerije. ••• Pisma bralcev ••• Bogato monografijo z naslovom Likovni izrazi Dobrepoljcev je ob svoji 90-letnici izdala priznana etnologinja in slovenistka, gospa Anka Novak. Velja si pogledati zgodovinski presek naselij, stavb, hiš in kmečkih domov. Takratni živelj si je v svoji preproščini in finančni 49 zmožnosti naredil dom, ki se je nekako spontano umestil v vaški prostor. Sedanji arhitekti in načrtovalci prostora pa po mojem mnenju slabo razumejo, kaj trajno lepega zapustiti za našo kulturno in stavbno dediščino. ■ Koalicija razpada, Slovenija hitro tone V kratkem obdobju vladanja te leve koalicije se je že zgodilo toliko nečednosti in umazanij, kot se jih ni zgodilo v nekaj mandatih predhodnih levih koalicij skupaj. Pa že tiste koalicije, ki so jih vodili Pahor, Bratušek, Šarec in Cerar, so bile slabe za ljudi. Jože Tanko Afere se v tej vladi vrstijo tako hitro, da jim je težko slediti že v državnem zboru, še težje je o njih pisati v mesečnih glasilih, saj se skoraj vsak dan pojavi nova, ki bi zahtevala tudi politično ukrepanje. Računalniki, razpisi za ulične nevladnike, nakupi neuporabnega premoženja (npr. za sodno palačo), biznisiranje predsednika vlade Goloba z elektriko, zlorabe službenih kartic, zlorabe pri izdajanju raznih dovoljenj itd., vse je obremenjeno s sumi koruptivnih in kaznivih dejanj. V SDS smo vložili še dve interpelaciji: proti ministrici Emiliji Stojmenovi Duh zaradi nakupa računalnikov in proti Dominiki Švarc Pipan zaradi mnogo predragega nakupa razpadajoče stavbe za sodno palačo. A po poslovniku so roki taki, da mora za obravnavo interpelacije preteči najmanj 45 dni, v tem času pa se pojavi že veliko novih afer. Kaj se dogaja z obema ministricama, vam je poznano. Obe ščiti predsednik vlade Golob. Stojmenova Duh bo najbrž preživela tudi interpelacijo, Švarc Pipan pa je kljub pritiskom SD-ja, ki se mu je odrekla, z odstopom zavlačevala ter uspešno potapljala SD in njegove funkcionarje. Nazadnje je vlada na predlog ministrice Švarc Pipan tik pred njenim odstopom razrešila še Kardeljevega vnuka Igorja Šoltesa, sicer državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje. Z odstopom ministrice poskušajo vsaj delno ublažiti javnomnenjski polom SD-ja in vlade. Nakup stavbe za sodstvo in neodziv predsednika vlade Goloba na zahtevo po razrešitvi ministrice Švarc Pipan, ki ga je nanj naslovil SD, iz katerega prihaja ministrica Švarc Pipan, je povzročil huda trenja v koaliciji in še hujša znotraj stranke SD. Tu se pojavljajo tudi zahteve po odstopu vodstva SD-ja, nazadnje so se odločili za izredni kongres, govori se o prestopih ali izstopih poslancev iz poslanske skupine. Če bo do izstopa SD-ja iz koalicije morda res prišlo, pa bo vlada izgubila tudi večino v parlamentu. V vsakem primeru pa so odnosi med tema strankama močno načeti. Je pa zanimivo, da nihče ne v SD ne v medijih ni omenjal državnega sekretarja pri Dominiki Švarc Pipan, Igorja Šoltesa, nekdanjega predsednika računskega sodišča, ki je, kakor je razvidno iz dokumentov, tudi aktivno sodeloval pri nakupu razpadajoče »sodne palače«. Hudi notranji spori so nastali tudi v drugi koalicijski stranki Levica, saj so se poslanska skupina Levice in vodstvo stranke »spravili« na poslanca Kordiša, ki ga želijo izločiti iz poslanske skupine. Če se bo ta spor nadaljeval, je tudi tu pričakovati razkol v stranki Levica in slabitev koalicije. Se pa skrito za temi dogodki odvijajo tudi druge prikrite zgodbe, še posebej na področju prestrukturiranja energetike, ki bodo imele velike posledice za oskrbo in ceno električne energije. Zaradi teh sporov je vlada nezmožna reševanja težav na drugih področjih, ki jih ni malo. Vrstijo se protesti kmetov, rekordno dolgo stavkajo zdravniki, stavka sodstvo, stavkajo na upravnih enotah, protestirajo upokojenci itd., le šolstvo se še ni pridružilo stavkovnemu valu. Vsi zahtevajo bolj pravične plače in pokojnine, saj je draginja prizadela vse. Vlada je pri vseh teh resnično prizadetih neodzivna, ima pa izjemen posluh za vojsko »revolucionarnih« nevladnikov, ki so Golobovo koalicijo potisnili na oblast. Tem deli milijone evrov, za te ni ne krize, ne poplav in ne plazov. Kar ni uspela realizirati odstopljena ministrica Sanja Ajanović Hovnik, je izpeljal novi minister Franc Props. Za »naše« pa ja mora biti. Da je zmeda v koaliciji popolna, kaže tudi to, da je poslanska skupina Svoboda pri zahtevi za sklic izredne seje priložila podpise (iz zaloge) z nekdanjo poslanko Matejo Čalušić, ki je nedavno postala ministrica za kmetijstvo. Pravijo, da je šlo za napako. Podobno se je zgodilo SD-ju, ki so v čestitki ob 8. februarju, državnem prazniku, objavili del pesmi Kajuha, avtorstvo pa pripisali Kosovelu. Poslanci SDS smo vložili tudi zahtevo za izredno sejo državnega zbora na temo koruptivnih ravnanj vladnih funkcionarjev. Ta po pravilih mora biti sklicana v 15 dneh. Bomo pa najbrž vložili tudi interpelacijo o delu vlade, saj nič ne poteka tako, kot bi od »vrhunskih mened­ žerjev« pričakovali. Slovenija pada po vseh mednarodnih lestvicah, med najslabšimi pa smo tudi pri črpanju evropskih sredstev. Zmeda, panika in razkroj v koaliciji so vse bolj očitni. Upam, da jih ne bo reševala kakšna politična skupina z desne. ■ 50 ••• Šport ••• Naš kraj ■ februar 2024 Tekmovanje v odbojki za starejše deklice Začelo se je obdobje v letu, ko se odvija več tekmovanj na športnem področju. Alenka Leskovar Naša šola se je udeležila tekmovanja v odbojki v kategoriji starejših deklic. Tokrat nam ni bilo treba nikamor potovati, saj smo bili gostitelji in se je tekmovanje odvijalo kar na naši šoli. Zaradi tega so se dekleta še bolj potrudila, bila izjemno motivirana ter pokazala strastno ter borbeno igro. V veliko veselje nam je, da je bilo ogromno navijačev, ki so pričarali izjemno vzdušje. Predvsem pa so močno podpirali in bodrili naše tekmovalke. Ne glede na rezultate je bilo vzdušje tako fantastično, da smo že na samo izvedbo tekmovanja in navijanje lahko še kako ponosni. Dekleta je poneslo, poživilo, da so na igrišču dala vse od sebe, kar se je poznalo na rezultatu. Učenke so igrale zelo dobro, čeprav je kar nekaj pomembnih igralk manjkalo. Posebej je treba poudariti, da so se hrabro in neustrašno borile s klubi, v katerih kar nekaj učenk resno trenira v klubih. Praktično nemogoče je konkurirati profesionalnim tekmovalkam, naša dekleta namreč odbojko igrajo bolj za zabavo in povsem rekreativno. Zato smo srečni, da so na igrišču od sebe dala svoj maksimum. Dekleta so osvojila četrto mesto. Učenke same so bile po koncu turnir- Dobrepoljke v Ljubljani Ritmičarke Občine Dobrepolje so svoje znanje prikazale v Ljubljani. Maja Gradinjan, ŠD AS Ljubljana V soboto, 27. januarja, je bil dan, ko so vadeči v Športnem društvu AS predstavili svoje koreografije na nastopih v Ljubljani. Med vadbene skupine sodijo tudi tri skupine Dobrepolja. Najmlajše so se predstavile z ruticami in žogami, srednje z žogami in obroči, najstarejše s kiji in obroči, vse pa še v skupni Asovi vaji. Vse vadeče so nastopile vsaj v treh točkah, najbolj zagnane kar v petih, saj so imele dodatno točko, če so se udeležile skupne sobotne vadbe v Ljubljani, ter še eno več udeleženke športnih jesenskih priprav na Dolenjskem. ja s svojo igro zelo zadovoljne in vesele podpore ter ponosne, da so lahko igrale doma in so se predstavile tako čudoviti publiki sošolcev in znancev. ■ Naš kraj ■ februar 2024 ••• Šport ••• 51 Čeprav je vadečih v društvu veliko in so razdeljene na več nastopov, je bila tribuna vsakič polna, kar nas še posebej veseli. Sicer vse tri skupine vadijo po rednem urniku v Športni dvorani Dobrepolje, ki smo jo dolgo, a z veseljem čakali. Sedaj že spoznavamo nove pripomočke (kolebnice in trakove) oz. se učimo tehnike z njimi. Kmalu začnemo učenje novih koreografij, veselimo pa se tudi Asovih poletnih počitnic konec junija. ■ Smučarski tečaj v Kranjski Gori V začetku februarja je bil izveden že 15. tečaj smučanja za otroke. Udeležilo se ga je 27 otrok iz Dobrepolja in okolice. Zanje je skrbelo pet usposobljenih strokovnih delavcev – učiteljev smučanja. Laura Strah V petek, 2. februarja, se je 27 smučarskega znanja željnih otrok odpeljalo proti Gorenjski. Prvi dan tečaja smo začeli na smučišču Trbiž — Sv. Višarje. Po nekaj ogrevalnih vajah so otroci opravili nekaj spustov po preprosti in kratki progi. Na podlagi prikazanega znanja smo otroke razvrstili v pet skupin. Po pričakovanjih so otroci z največ izkušnjami pokazali največ spretnosti in znanja. Odgovornost za njihov napredek je prevzel Jani. Skupina je do nedelje izpopolnjevala tehniko smučanja, na snegu pa izvajala tudi različne vragolije (skoki, vrtenje v paru, vzvratna vožnja po robniku). Otroci, ki smučajo šele drugo ali tretje leto, so bili razdeljeni v dve skupini, za kateri sta skrbela Andrej in Andrejček. Mladi smučarji so s pomočjo zanimivih vaj izboljševali svoje smučarsko znanje. Osem otrok je letos prvič stalo na smučeh. Delo z dvema skupinama začetnikov sta prevzela Mare in Laura. Posebno pozornost sta posvetila igrivosti in zabavnemu učenju smučanja. Kako je potekal naš dan na snegu? Po začetnem ogrevanju smo si pripeli smuči in po skupinah vadili s svojimi učitelji. Vadbo smo popestrili z različnimi pripomočki na progi. Prvi dan smo se po kosilu namestili v sobe. Popoldne je bilo namenjeno druženju, sklepanju novih poznanstev in utrjevanju starih prijateljskih vezi. Pred večerjo smo se odpravili na sprehod po Kranjski Gori. Prvi večer je bil načrtovan ogled filma, vendar so otroci predlagali druženje. Tako smo se od prvega dneva poslovili ob plesu, glasbi in druženju. Popoldne drugega dne smo se po kosilu sprehodili do središča mesta na drsališče. Prijetno utrujeni smo se po drsanju vrnili v hostel Nika, kjer smo bivali. Drugi večer je tradicionalno namenjen obisku slaščičarne. Peščico otrok je Mare kar s kombijem odpeljal na sladico, vsi drugi pa so si krajšali čas z različnimi igrami, petjem in plesom. Zadnji dan so se tečajniki pomerili 52 na veleslalomski tekmi. Vsi so uspešno pripeljali do cilja, hitrost in rezultat pa sta bila postranskega pomena. Po kosilu smo se utrujeni, a polni novih znanj in izkušenj odpeljali proti domu. Učitelji smučanja Andrej Topolovec, Andrej in Jani Škantelj, Mare in Laura Strah smo se vse dni trudili, da bi otro- ••• Šport ••• ci pridobili čim več znanja, spretnosti in samozavesti pri smučanju. Otrokom čestitamo za pogum, dobro voljo in nove spretnosti, ki ste jih pridobili v treh dneh bivanja z nami. Staršem se zahvaljujemo za zaupanje in podporo, ki jo dajete svojim otrokom. Se vidimo spet prihodnje leto. Hip, Naš kraj ■ februar 2024 hip, huraaa! Kaj so o tečaju povedali starši in otroci: Urban: »Meni je bilo na smučarskem tečaju zelo v redu. Naučil sem se bolje smučati. Imeli smo se luštno, veliko smo se nasmejali, se zabavali in uživali v zimskih športih. Na tečaj imam lepe spomine. Upam, da mi bo za smučanje uspelo navdušiti tudi moje starše.« Lia: »Na smučanju v Kranjski Gori je bilo tako dobro! Smučanje mi je bilo všeč, pa drsanje tudi. Prav izjemno je bilo .« Žiga: »Na smučarskem tečaju mi je bilo všeč, ko smo se učili tehniko smuka, kjer mi je šlo zelo dobro. Všeč sta mi bila druženje s prijatelji in obisk slaščičarne. Učitelji smučanja so bili izredno prijazni in so nas veliko naučili. Poleg smučanja so mi bili všeč tudi drsanje in večerni sprehodi po snegu.« Ines, mati: »Ooo, super ste! Jaz vam bom celo življenje hvaležna! Hvala, hvala, hvala!« Andreja, mati: »Draga ekipa, hvala za ves trud, razumevanje in učenje. Zelo smo vam hvaležni.« ■ Aktualno dogajanje v Futsal klubu Dobrepolje V marcu se konča večino futsal tekmovanj, tako da je tekmovalna sezona v zaključnem delu. Še vedno se za naslov državnega prvaka bori selekcija U-17. Bojan Novak Moška članska ekipa se krčevito bori za mesta, ki prinašajo obstanek v letos zelo kvalitetni 1. slovenski futsal ligi. 1. marca fantje igrajo na gostovanju pri vodilni ekipi, Futsal klub Dobovec, 15. marca pa sledi zadnja tekma na domačem terenu, na katero ste lepo vabljeni. Selekcija U-17 je letos na 17 tekmah kar šestnajstkrat zmagala in bije hud dvoboj za naslov državnega prvaka. Do konca mora odigrati še tri tekme – 16. marca gostuje v Ribnici, 23. in 30. marca pa igra tekmi na domačem parketu. Fantje imajo zagotovljeno najmanj drugo mesto, z zmagami pa lahko postanejo državni prvaki. Bržkone odločilni tekmi bosta ob 18.00, prav tako vabljeni. Zimska dobrepoljska rekreativna liga se končuje z zadnjim krogom v soboto, 16. marca. Prvaka bo odločila prav zadnja tekma (od skupno 96 tekem)! Vabljeni na tribune športne dvorane 16. marca od 17.30 naprej. V naslednji številki poročamo še o dogajanju v ostalih ekipah. Vse sprotne informacije pa lahko najdete na klubski Fb strani! ■ Naš kraj ■ februar 2024 53 ••• Oglasi ••• VABIMO NA BREZPLAČNI STOMATOLOŠKI PREGLED ZA OTROKE DO 19. LETA Pridružite se nam v sodobni ambulanti, kjer boste deležni neboleče obravnave s pomočjo najsodobnejšega laserskega pristopa. Naša ekipa, z več kot 30 leti izkušenj, vam zagotavlja strokovno oskrbo brez čakalnih vrst. Pomagamo vzpostaviti dobro ustno higieno že v zgodnjem obdobju, saj so rutinski pregledi ključni za zdrav nasmeh. VAŠE OTROŠTVO JE NAŠA SKRB, VAŠE ZDRAVJE PA NAŠA PREDNOSTNA NALOGA. Zobna ambulanta OŠ Videm 01 235 04 50 Ponedeljek: 12.00-20.00 Sreda 8.00-16.00 1. in 3. petek v mesecu: 8.00-15.00 KOTIČEK ZA RAZVEDRILO 54 ••• Zahvale ••• Tudi če bi hodil po globeli smrtne sence, se ne bojim hudega, ker si ti z menoj, tvoja palica in tvoja opora, ti me tolažita. Ps 23, 4 Naš kraj ■ februar 2024 PRIZMA Ponikve, Posebni socialno varstveni zavod Ponikve 76, 1312 Videm - Dobrepolje Sporočilo o prostem delovnem mestu V Božje naročje je 1. februarja 2024 odšel dragi mož, ati, dedek in pradedek STANISLAV KOSTANJŠEK, rojen 10. januarja 1943. Zahvaliti se želimo za izrečena sožalja, molitev ter lepe poslovilne besede in sveto mašo, ki jo je daroval škof Anton Jamnik, skupaj z drugimi duhovniki. Zahvaljujemo pa se tudi pogrebnemu zavodu Novak za super organizacijo. Naziv delovnega mesta: Strežnica – socialno varstvo (delo za nedoločen čas, enoizmenski delovni čas), varuhinja – institucionalno varstvo (delo za nedoločen čas, dvoizmenski delovni čas) (z zakonsko pripadajočimi dodatki na delovno mesto s področja socialnega varstva). Žalujoči, vsi njegovi Podatki za stik: Katarina Žnidaršič, info@prizma-ponikve.si, 01 788 01 00. POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber 2a ������� 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Februarja nas je nebo obdalo s prelepimi barvami foto: pexels.com Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� 55 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ februar 2024 www.kmetija-jakopic.si Podpeč 30 1312 Videm-Dobrepolje 031 718 446 MLEČNI IZDELKI (jogurti, skuta, siri, kisla smetana, maslo) MOKA IN MLEVSKI IZDELKI (kaše in zdrob) ČESEN in ČEBULA KROMPIR Možnost oglaševanja v Našem kraju Morebitni novi oglaševalci lahko vse informacije v zvezi z oglaševanjem dobite pri uredniku ali v tajništvu Občine Dobrepolje. Informat ivno gla silo obči ne Dobre polje ■ letnik XXIII. št. 2 ■ februar 2017 Infor mati vno g lasil o obč ine D obrep olje XXIII. št. 5 ■ letnik lje repo Dob čine o ob asil o gl tivn rma Info ■ letnik XXIII. ■maj 2017 ■ janua r 2017 št. 1 Slika zgoraj: V šoli je 15. 2. 2017 gostovala ljubljanska Hiša eksperimentov. Šolarji so se lahko tisti dan učili nekoliko drugače. Slika levo: Redni krvodajalci so se zbrali na srečanju in mnogi od njih so prejeli priznanja za številne darovane litre krvi. j: epolje Slika zgora šola Dobr pripravila bra Osnovna dnevu c decem je kone proslavo ob osti. slovesno osti in enotn samostojn brska Slika levo: jeva decem so ljena je Pinki Končana a akcija, pode tva. dobrodeln zbrana sreds že bila tudi Slika zgoraj: Otroci iz vrtca pa preživeli nekaj dni na taboru na Gradu Prestranek pri Postojn i. Slika levo: Člani Gobars kega društv Štorovke a Šentrumar udeležili so se tridnevnega dogodka gobarskega na Hrvašk em. Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Naše mlečne izdelke lahko kupite tudi v kmetijski zadrugi na Vidmu. Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si 041 755 688 (Ele) MALI OGLAS Odkupujem stare stripe, vzamem vse. Pridem na dom, plačam, naložim in odpeljem. Pošteno plačilo. Več informacij na 041 276 687, Roman K V A L I T E T A VA R N O S T VA R Č N O ST Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si VRHUNSKA KVALITETA IN BREZČASEN DIZAJN 051 402 780 / info@priba-okna.si / www.pribaokna.si Obrtna cona Ločica pri Turjaku avtokleparska in avtoličarska dela hladno popravilo poškodb od toče menjava vetrobranskih stekel nadomestna vozila za čas popravila pogodbeni servisni partner + cenilno mesto pogodbeni servisni partner www.avtolicarstvo-brundula.si