List s Tečaj XLII i Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 V 1 • 1 1 I 4 ^ 1 /^^v 1 1 . ^ old po posti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr za pol leta 2 gold za pol leta 2 gold za eetrt leta 1 gold., pošiljane 40 kr., za ëetrt leta 1 gold. 30 kr V Ljubljani 6. februarja 1884. 0 b s e g : Vabilo na naročbo. Domac m sadjerejcem za pomladanski čas. grozdja naj se sadi preko his eevernih krajev, in kako naj se jih goji. (Dalje.) Golmajer. (Dalje.) •— Razprava o nemškem državnem jeziku v državnem zboru. Bolezen rakov. (Konec.) Katere sorte Knezo-nadškof dr. Andrej Naši dopisi. Novičar. Vabilo na narocbo Glavni odbor c. k. kmetijske družbe kranjske odločil se je vsled sklepa občnega zbora predlanskega izdajati svoj poseben gospodarsk list, kateri bode imel nadomestovati dosedanja „Naznanila". Oziraje pa se na minulih eno- in štirideset let, v katerih so bile „Novice" dejansko glasilo c. k. kmetijske družbe kranjske, sklenil je glavni odbor vstrezaje mnogostransko izrečenim željam, da ostanejo ;;No- tudi vprihodnje, kar so bile kmetijski družbi v preteklosti in to tako; da bodo prinašale tudi one naznanila, katera so se do zdaj dajala družbenikom v „Naznanilih". Ker pa imajo „Novice" namestiti „Naznanila", zato se pa p. n. družbenikom všteje v naročnino tudi vice en goldinar plaćane letnine ali oziroma tudi narobe: nino, katera je plaćati za kmetijsko družbo. plr.cane letne naročnine za » Novice" en goldinar v let družbenikom ? ; da želé list Udom kmetijske družbe, kateri niso naročniki „Novic", đopošiljal se bode poseben „Kmetijski list" izhajajoč na pol poli vsakili 14 dni, samo po sebi se razume, da se bode tudi ta poseben list pošiljal samo onim p. sprej em a ti. Konečno oziralo se je tudi na đružbenike, kateri ali slovenščine ne umejo ali pa sicer rajši dobivajo nemšk gospodarsk list, in vsem onim družbenikom, kateri izrečejo tako željo, đopošiljal se bode na Dunaji ki so tekočega leta letnino vplačali in se izrečejo izhajajoč nemšk gospodarsk list „Der Oekonom", ako so, se ve da, tudi plaćali družbeno letnino tekočega leta. Prinašale bodo „Novice" in pa poseben „Gospodarski list ? ' vsakovrstnega poduka gospodarskega sploh, izrekoma o vsem, kar more pospeševati umno kmetovanje, živinorejo, sadje- in vinorejo pa tudi o obrtnijstvu izrekoma še o onih obrtnijah, katere so v ozki zvezi s kmetijstvom, nadalje vsa družbena naznanila, gospodarske drobtinice, tržne cene itd. Na posebni gospodarski list morejo se naročiti tudi neudje kmetijske družbe in stane naročnina za gold, na leto z všteto poštnino. Naročnina tedaj znaša za vse đružbenike c. kr. kmetijske družbe kranjske, ka nje po ter i so letnino za tekoče leto plaćali: Za 'A Novice" za celo leto: po pošti prejemane . . . . na dom prinešene v Ljubljani v tiskarni prejemane 3 gold. » 60 kr. 40 česar posebej. \j ) v UlO ACll 1X1 UJ\jU1C111\j • • • t^ y - ^ Za posebni „Gospodarski list" ne plačajo družbeniki, ki so letnino tekočega leta plaćali, ni želé dobivati ta list. Ravno tako ničesar ne plačajo za nemški list „Der Oekonom" oni družbeniki, ki naznanijo 5 da Neudje plačajo za „Novice" redno, na listu naznanjeno naročnino. Za posebni gospodarski list pa s pošiljanjem na dom ured na leto po i /I TTA nlrii ta i n/l nm n 4- atti 1 lri I J.A C1IA A/l n unir A /v n 1 i rt 4- (C irv Aril-Î /m /\ ^ /% ^ gold. Prvi dve skupaj izdani številki „Gospodarskega lista" pošljejo se na ogled vsem p. t. družbenikom Naročila pošiljajo se po volji p. n. gospodom družbenikom ali po dotičnih predstojništvih podružnic o ali pa naravnost do glavnega odbora c. k. kmetijske družbe v Ljubljani. ? soditi Naročila naj se oglasijo si. odboru zanesljivo vsaj do 15. februarija ? ker bi se sicer ? da se do onega časa neoglašeni družbeniki, ki so plaćali letnino in niso naročniki „Novic" z n Gospodarskim listom". ? * moralQ zadovolijô Ljubljani dne 6. februarija 1884. Glavni odbor kmetijske družbe kranjske. Gospodarske stvari. Oomačim sadjerejcem za pomladanski čas. Spisal M. Rant. Prekoristna sađjereja se po mili domovini iz gmot-liega stališča nikdar in nikoli zadosti in vredno ce-niti ne more. Koristi njene tudi najbolj zagrizeni in trdovratni starokopitnež, če bi prav 11a pol slep bil, tajiti ne more. Za malo delà in nepomenljivega pri-zadevanja dobiva se ob rodovitnih sadnih letili tiso-čerega dobička, tisočere odškodnine za mali trud. Ako pa hoćemo, da nam bode sadno drevo tudi ta mali trud dobro plačevalo, ne smemo ga potem, ko je bilo na stalno mesto posajeno, samo božji milosti in pa naravni osodi prepuščati. O tem so vrle „Novice" uže večkrat govorile, toraj 0 tem ne nadaljujem. Iver se bodo, ako bode vreme ugodno, pomladan-ska sadjerejska delà skoraj pričela, opomnim naj domaće sadjerejce po deželi le nekaterih reči. Marljivi in naprednji kmetovalec uže pozimski čas vse potrebno za svoja pomladanska, poletna in jesenska delà pre-skrbljuje. O11 si zboljšuje in popravlja svoja kmetijska orodja: pluge, brane in motike, rovnice, krampe, vozove, gnojne kose, grablje, cepce itd. ter si vse po-manjkljivo iz nova ali sam prireja, ali si pa takih reči tudi pri drugih omisli tako, da ga nobeno kmetsko delo, naj bode uže na polji ali pa drugod, nikdar brez potrebnega orodja nepripravljenega ne zasači. Ravno tako moral bi si tudi vsak domaći kmetovalec-sadje-rejec uže ob zimskem času vse potrebno za pomladan-ska sadjerejska dejanska delà in opravila priskrbeti. Le-sem bi spadalo v prvi vrsti sledeče : zboljševanje vrtnega in sadjerejskega orodja, naprava pomanjklji-vega takega orodja iz nova, nabiranje žlahnih sadnih cepičev in pravilno shranjevanje taistih, omišljevanje dobrega in kaljivega sadnega semena (pešek in štrati-flciranih koščic) za setev in saditev, preskrbitev potrebnih odrezkov za potaknjence kot podlago pritli-kovcem in nizkim špalirjem; omisliti bi si moral tudi potrebni materijal (smolo, vosek in špirit) za cepilno mazilo, prevideti se z zadostnim številom trdnih in pripravnih kolo v za opore in podpore 11a stalno mesto iz nova nasajenim sadnini drevescem ; več potrebno je, da se previdi tudi z lesenimi ali pa plehnatimi tabli-cami za imena nanovopožlahnjencem, potřebními pove-zami in privezami (ličjem, trticami, srobotom in drugim za to pripravnim materijalom) itd. Prireja naj dalje tuđi pravilnih jam za pomladanski nasad sadnih drevesnih vrst na stalno mesto po načinu, kakor bilo je to lánsko leto 0 svojem času pošteno in dobro uže'v „Novicah" povedano. Ako si domaći sadjerejec vse take in eiiake reči za pomladanska sadjerejska delà in opravila uže ob zimskem času polagoma in brez posebne zamude časa preskrbi in omisli, mu pomladanski čas, ko se še le prav za prav v drevesnici in na sadnem vrtu pravo življenje prične, to prijetno in prekoristno delo ne bode nobene posebne preglavice napravljalo , nego šio mu bode vse redno, točno, vspešno in koristilo izpod rok. ;;Cas je zlato!" In kdor s tem vselej prav in modro gospodari, ni mu prenašati dolgočasnega zdehanja, a tudi brez posebne hibe in nesreće ne prevelikega pomanjkanja trpeti. Letošnja zima je bila do sedaj za vse zgoraj navedene sadjerejske predpriprave izvesti — izredno mila in ugodna, toraj naj se v tem obziru še o pravem in skrajnem času nikdo več 11e mudi in ne obotavlja. Ako se zemlja za nove „sejalnice" uže pred zimo zadosti globoko prekopala ni, naj se to brez odloga izvrši, ker je čas za setev pešek uže tako rekoč pred durmi. Skušnja uči in potrjuje, da so oni cepiči žlahnega sadnega drevja najboljši za rabo, kateri so se meseca decembra, januarija ali pa vsaj zadnji čas v prvi polovici meseca februarija narezali. Narezovanje teh iz-vršuje naj se vselej ob lepem in suliem vremenu, nikdar pa 11e ob deževji. Ob tem času narezani in pravilno shranjeni cepiči obdržé se prav dobro skoz celo leto, da, tudi celó do druge pomladi se jih more sveže in dobre obraniti. Taki cepiči morejo se z najboljšim vspehom za pomladansko in tuđi poznejše požlahnje-vanje sadnega drevja rabiti. Kako se sadili cepiči varno in pravilno sliranjujejo, poveđale bile so „Novice" tudi uže 0 svojem času. Ker dostikrat marsikakemu marljivemu domaćemu sađjerejcu pridobivanje pođlag za hruševe pritlikavce in niže špalirje v prihišnem vrtu pravo preglavico in sitnost delà, liočem tukaj ob kratkem povedati, kako se temu prav lahko in po najkrajši poti v okom pride. Zgodi se to s pomočjo potaknjencev. Potakujenci pa nič druzega niso, nego odrezki ali količki iz zadosti krepkih enoletnih poganjkov, kateri se razrežejo v 20 do 30 centimetrov dolge palčiće; spođ 20 cm. bili bi taki količki prekratki, a čez 30 cm. dolge napravi jati bilo bi škod i za les, ker bi se ga tako brez potrebe proč metalo ter bi se manje število količkov dobilo. Dandanašnji je pa uže tako, da se je treba v vsakem obziru tuđi najmanjše potrate skrbno varovati. (Dalje prikodnjic.) Bolezen rakov. (Dalje in konee.) Prof. Harz, ki je kužne bolezni pri rakih vse-stransko preiskaval, naglaša dalje, da je y vsakem posebnem slučaji treba preiskati, katere vrste je dotična kuga, ker še le po tem je mogoče misliti na pomoč. Izrekoma ni treba uže zdaj si dalje glave beliti in vzrokov bolezni iskati drugod, ako se dokaže, da se v dotično vodo stekajo strupenine onih vrst, ki so bile omenjene pri št. 3. — Pri takih okolščinah je ocividno, da rakom ni moč živeti v vodi, dokler se v njo stekajo strupi, in odpovedati se je ali rakoreji ali pa po primerai poti skrbeti, da se dotok strupenin odpravi stanovitno in temeljito. Glede slučajev prvič omenjene bolezni, povzročene po „Dis tom a cirrigerum", dosedanje preiskave žalibog še niso dosegle vspelia, toda obširno strokov-njaško opazovanje one bolezni, izrekoma po naravo-slovcih in zdravnikili francoskih, daje upanje, da ne bode predolgo cakati vspeha, povoljnega v prvi vrsti 0 posebni naravi in prikaznih pri oni bolezni, v drugi vrsti pa tudi 0 pomočkih zoper njo. — Pri nas bržčas one preiskave za sedaj nas škodujočo bolezen ne bodo imele većega đejanskega pomena kot onega, da se prepričamo, jeli bo tudi uže minula bolezen takoj zopet nevarna prihodnjemu zarodu rakov pri nas in izrekoma, po kolikem času po minuli kugi se bode mogla nova zalega rakov z dobrim vspehom devati v naše rakoreji sicer zeló ugodne vode. Gledé druge vrste bolezni „Mykosis" skušavate pa se vtemeljevati dve teoriji. Ena teh trdi, da se naleze bolezen samo po rakih, to je, po dotiki bolnih rakov z zdravími. To mnenje si mora se ve da pomagati s sredstvi, katera se morajo uvrstiti vsaj med izredne. Da gre rak za tekom vođe in tako prenaša bolezen ođ spodnjega teka vođe proti višemu , v tem ni čisto nič nenaravnega. Tođa v teku vođa nahaja se redno toliko zaprek, đa jih rak po naravnem potu nikakor ne more prekoračiti, to so: viši in niži jezovi, slapi itd., ako pa vendar-le najđemo, đa kuga rakov prekorači take zapreke, tedaj moramo iskati vsako-vrstnih pomočnikov, vider, pođgan itd., kateri rakom živim ali mrtvim ali tuđi le đelom bolnih rakov po- magajo čez one zapreke. Kakor znano, trdi učenjak Pasteur, da ribe pre-našajo ono kugo ođ bolnih rakov na zdrave, in po tem bi se še lože shajalo z ravno omenjeno teorijo, ker je znano, da ribe, izrekoma postrvi, prav lahko preplavajo oziroma preskakavajo tuđi više jezove in slapove, posebno ob času drstenja, ali ko jim preti smrt po druzih roparicah. Nasproti pa je tuđi znano, đa prav velikih zaprek tuđi rakova kuga ne prekorači, na pr. je znano, đa so v Krki uže pred več časom poginili vsi raki do iztoka njenega na Krki; po podzemeljskem toku njenem ođ Krke do Račine pa do zdaj vsaj bolezen še ni prodrla in znano je, đa se na Račini in še đaljnem teku ravno iste vode nahaja prav mnogo zdravih rakov. Drugi hočejo si razlagati naravo kuge po drugi poti, namreč s tem, đa se bolezen prenaša po nesnagi, ki je v dnu vođa, širijoča se polagoma ođ spodnjega teka vođa navzgor, pri tem razlaganji sklicujejo se posebno na skušnjo, đa se bolezen Mykosis ne razširi po viših stranskih potokih v čistejo vođo, v kateri se pogreša nesnage posredujoče ono kugo. — Pa tuđi zoper to razlaganje dá se mnogo ugovarjati in treba bo še temeljitejših in velikostranskih skušenj. Spisal R. Dolénc. (Dalje.) V četrtem letu na spomlađ pravilno obrezane trte je treba tuđi pravilno povezati, za kar pa ne zađo-stujejo več prosti koli, ampak napraviti se mora uže popolno naslonišče (Gelander) bođočega špalirja. Popolno naslonišče napravi se pa, bođi-si za visoki ali nizki špalir, v načinu čisto enako, tako-le : Trte se najprej nekoliko ođ zida nagne, ter provizorično le na posamezne kole tako poveže, đa se jih med osnovo naslonišča ne poškođuje. Za osnovo naslonišča se vzame dovolj močne stebriče — najboljši so tako zvani mu-l ali, to so 10 centimetrov v kvadratu mereči remeljni — katere se za trte (bođi-si posamezne ali pa v dvojice sajene) postavi, ter z železnimi kljukami k steni přibije. Ako ima špalir čisto na prostém stati, potem se stori, se ve da, boljše, če se koj hrastove stebriče vzame ter te zad za trte v zemljo postavi, ter dobro utrđi. Enake stebriče, kakor za trte, postaviti se mora tuđi na vsaka dva metra desne in leve strani trt. Na tako umestjene in vtrjene stebriče se ali navadne đrobne remeljne (late) počez nabije, ali se pa kar na mesto remeljnov dovolj močne počinjene drate dobro napne. *) Počinjeni drat je, se vé đa, vedno boljši memo remeljnov , kajti ne le da podaje on špalirju lepšo podobo, marveč trpi tudi veliko đlje časa. Zato se ho- *) Tak počinjeni drat se kupi pri ;;Administration der Weinlaube in Klosterneuburg bei Wien". Pis. černo v nadaljevanji le đrata držati. Najniži đrat pri-trdi in napne se 30 centimetrov od tal, ostale pa po 50 centimetrov druzega od druzega. Med tako napete in pritajene drátové se pa koj še druge, sicer tudi počinjene, toda slabotnejše drate napne. Pridjana podoba štev. 1. jasno kaže, kako je tako naslonišče izvedeno. Grke S, S', S", S'", S"" zaznamvajo stebriče, črke D, D', D", D'" đebelejše napete drate, črke đ, ď, d", d'" pa drobnejše. 1 Na tako osnovano naslonišče se poveže trte, in to tako-le: Trti A" podobě štev. 1. se poveže najviši na-pnenec, katerega črka N zaznamuje navpik k stebriču ; levi napnenec N' se poveže na prvi debeli đrat D na levo stran; desni N" pa na isti prvi debeli đrat na desno, in to kar le mogoče vodoravno. Trtam B podobě 1. poveže se pa dva najviša napnenca N N' preko stebriča navpik, ostala dva N" N'" pa kolikor mogoče vodoravno, na prvi drat D, in sicer enega na levo, druzega na desno stran. Tako povezani napnenci zadobé z ozirom na đo- vršitev bođočega špalirja posebna imena, zovemo jih voditeljice, in sicer se menimo o navpičnih voditeljicah (N pod. 1. A, N, N' pod. 1. B.) in vodoravnih N" pođ. 1. A, N" N'" pod. B.). Da, vodoravne voditeljice zadobé z ozirom na bo-đoči dovršeni špalir, še tretje posebno imé, zovemo jih polične ali etažne voditeljice, kajti vsak debeli đrat reprezentuje ali markira nam eno polico ali eno etažo bođočega đovršenega špalirja. Teh imen se hoćemo držati. Kedar tako povezane trte zarenejo, priđe zopet mandanje na vrsto, in to vrši se tako-le: Najviše tri pognanke navpične voditeljice N trte A se poveže, ne đa bi se jih le količkaj skrajšalo, ravno tako, kakor se je napnence — oziroma zdaj navpično in etažne voditeljice — zgođaj in na spomlađ povezalo. Najvišega p se namreč navpik po stebriču, soseđnja dva najmoč-nejša p' p" pa kolikor mogoče vodoravno, enega na desno, druga pa na levo stran, na drat druge etaže D' poveže. Vse niže iz navpične voditeljice rastoče pognanjke se za četrtim listom nad najvišim zarođom prikrajšajo, to je, ođlomijo; brezzarodne se pa kar odstranijo. Pognanke vodoravnih vođiteljic skrajša in poveže se pa tako-le: Najmočnejša pognanka lia koncéh voditeljice p'" p'" se pusti neprikrajšana, in poveže se jih pozorno ter bolj ko le mogoče vodoravno po đratu na desno in levo stran naprej; vse ostale pognanke se pa pusti do drobnejšega đrata prirasti, na kar se jih na-nj priveže; in kedar đosežejo drugo etažo D', se jih pa kake tri prste pođ njo kar odlomi, to je, pri-krajša. Isto tako postopa se s pognankami špalirja pođ. 1. B. samo s tem razločkom, đa se pusti vsaki trti le po tri, in ne po pet neskrajšanih pognankov. Kje in kako đa se neskrajšane pognanke pusti, ter kako đa se jih poveže, kaže podoba sama dovolj jasno. Pognanke zaznamovajo črke p1, p2, p3, p4, p5, p6. V sleđečem, to je, petem letu, se trte zopet zgođaj na spomlađ obrežejo, in sicer tako-le : Najvišo mla-diko p pod. 1. a) se skrajša tikoma pod dratom D" pođobe štev. 2. A in s tem spremení se jo toraj v na-vpični napnenec ali navpično voditeljico N; isto tako se skrajša desno in levo stransko mladiko, p' in p" pođ. 1. a) in napravi se iz njih desno etažno voditeljico N2 in levo etažno N' pod. štev. 2. a). Vse tri voditeljice se k naslonišču priveže. Na prvi etaži D pod. 2. a) obrezuje se pa uže drugače, kajti na tej se mora prvič še za đaljno izgojo prave oblike špalirja skrbeti, toraj tako rekoč izgojno rezati ; pričeti se mora pa na njej drugic tudi uže z vsakoletno režnjo zadevah — in rebus mix ti s. To sem omenil ali z režnjo za stalno rodovitost špalirja. 9 (Dalje prihodnjiě.) Životopisné èrtice. Knez-nadškof dr. Andrej Golmajer. tem (Dalje.) da je bil povišan, spremenil je dr. Golmajer samo bivališče; v drugih ozirih je ostal, kar je bil: de-laven, za službo goreč, samotarec. Vstajal je zgodaj, posvětil vsak dan prve ure molitvi in sveti maši; potem hodil redno dan za dnevom v ministerstvo za bogočastje in nauk, kjer je ostal od do ure popoldne. Obče- val je malo in opravljal malo vizit, če izvzamemo kardinala kneza Altieri-a, nuncija pri cesarskem dvoru, in knezonadškofa dunajskega Vine. Milde-a. Milcle-u je zahajal zlasti o dolgih zimskih večerih. Nuncij in nad- škof sta ga imela prav rada. Dunajski prevrat 1848. leta je našel Golmajerja na njegovem mestu ; bil je eden tistih — in ni jih bilo veliko ki so ostali trdni v svojih službah izpolnovaje svoje dolžnosti; mladi obrazi vseučiliščnih štuclentov, ki so bili nekaj časa dunajski vladavci, niso ga strašili. Ko so se bile homatije vlegle in poravnale in se je bila vpeljala v Avstriji ustava, ostal je dr. Golmajer na svojem mestu v prejšnjem od-delku z naslovom „ministerskega svetovalca"; minister pa je bil grof Thun. priznanje umnega in trdnega njegovega obnašanja podělilo mu je Nj. veličanstvo čast infuliranega opata sv. Petra Peturskega na Ogerskem. Ko je bil dr. Zenner, kanonik prvostolne cerkve sv. Štefana in referent za bogoslovske reči, postal po-močni škof nadškofa dunajskega, pomnožila so se Golmajerja opravila, ker je moral prevzeti tudi Zennerjev referat, katerega je obdržal do imenovanja za knezonadškofa goriškega dne 18. novembra 1854. Potr-jen v Rimu 23. m arci ja 1855. 1., zapustil je Dunaj konec maja in šel najprej v domače město Ljubljano. V stolni cerkvi v Ljubljani ga je knezoškof Anton Alojzij AVolf posvětil za škofa (3. junija 1855). Asistovala sta škof poreško-puljski, mons. Anton Peteaui, in tržaški, mons. Jernej Legat, vsi trije dražega in blažega spo- Drugi dan mu je knezoškof Wolf podal nadško- " v cerkvi čč. mm. Uršulinaric, v kateri mina. fovski „pallium je novi nadškof 33 let prej novo maso pel, cesar so se pobožne nune večkrat spominjale. — Radodarni knezoškof ljubljanski je na tisoč načinov sijajno obhajal tište slavne dni. Častil je odlično svojega rojaka; skoz več dni je njemu na čast vabil k obedu mnogo mestnih in zunajmestnih duhovnikov in drugih gospodov ? sosebno pa prijatelje, vrstnike, šošolce in neKdanje učence no-vega prelata. To, da je bil nadškof Golmajer čez toliko let spet enkrat přišel v Ljubljano, vzbudilo je med po-božnimi ondašnjimi prebivalci in meci duhovščino občno navdušenost. Tisti čas se je pričelo za cerkev v Avstriji novo življenje, ker je bil sklenjen konkordat z apostoljskim Sedežem. Konkordat je po eni strani pomnožil škofom opravila, po drugi pa zlajšal jim težavne dolžnosti nji ker nočem pretirati Golmajerjevih zaslug, ki so pa vendar velike gledé na to, da je poznal duha časa in znal iz-koristiti ugodne okoliščine in razmere. In to je, kar znači moža. Přišedši v škoíijo, ki se je po smrti pobožnega nadškofa grofa Edlinga *) vladala po jozefinsko gem zmislu te besede v stro- (in to je bil sad tistih časov) znal je delati tako, da se je duhovništvo oddahnilo ia da so se ljudstvu verske razmere zboljšale. In to je bil tudi sad nove dobe Cerkev in cesarski prestol. dobe blagoslova in slave za Iz Ljubljane in Trsta se je pripeljal novi nadškof v Gorico 18. junija 1855. in naslednjo nedeljo j 24. junija obhajal slovesni vhod v svojo prvostolnico. Prvi njegov pastirski list, v slovenskem in italijanskem jeziku, je izgledno priprost, kaže pa vendar v marsičem, kako dobro je novi pastir poznal reči in ljudi. „Ne pri- čakujmo želim, je, da bi se srečali v vzajetnnem zaupanji piše viši pastir— kaj posebnega ne; česar . tudi če jaz ne bom tako srečen 5 da zaslužil vašo ljube zen. To lepo misel, v kateri se izrazuje nadškofova ponižnost, razumeli so dobro nekateri, ki so bili znabiti vzrok, da je našla svoje město v pastirskem listu. Njim nasproti je bil pohlevni knezo-nadškof vselej dostojno prizanesljiv, kakor se spodobi tištim, na katerih strani je pravica, in kateri vedó, da imajo oblast in moč, pa jo rabijo le na korist svojim tekmecem. Ce kdo v svoji hiši ne zna gospodariti, kako mu bode skrb za cerkev božjo? pravi apostelj. Nadškof si je prizadeval, da se je popravilo staro škofijsko po-slopje s prijetno domačo kapelo. Tudi je bilo prizida-nih nekaj novih prostorov. Popravljala se je pa škofija večkrat, in ker je razen pomočkov iz verskega zaloga nadškof tudi od svojega dokaj potrosil, postalo je po-slopje prav dostojno — veličastno in priprosto ob enem, kakor lahko vsak potrdi, kdor ga vidi. tej hiši je rekel kardinal-patrijarh beneški, mons. Trevisanato, ni kateri je goriškega nadškofa večkrat obiskoval nič posvetnega kinča, ampak kaže elegantno in dostojno priprostost. In okó beneškega prelata vajeno umet nih izdelkov, ni se motilo. Domača kapela, v kateri je nadškof z domačimi kaplani, tajniki in gosti vsak dan maševal, in ki je bila ljudem zmiraj odprta, bila je lepo opravljena in imela vso potrebno obleko in druge po-trebščine. To kapelo je bil našel nadškof Golmajer golo in prazno, zapustil pa nasledniku previđeno z vsem. Razširil in prezidal je škofijsko pisarno; omislil jej tiskamo in litografijo; vpokojil s penzijo 2 svetna kan-celijska pisarja in nadomestil ju z duhovniki, kateri so z raznimi kurijskimi naslovi bili vsi tudi dvorni njegovi kaplani. (Dalje prih.) »Htične atvari Razprava nemškem državnem jeziku v državnem zboru. Levica državnega zbora spravila je na dnevni red predlog grofa Wurmbranda, da naj se vlada naprosi, predložiti državnemu zboru načrt postave o izvrševanji člena XIX. državnih temeljnih postav, pa tako, da se spozna nemščina za državni jezik. hove apostoljske službe. Ta okolnost je močno vplivala na pastirsko delovanje novega nadškofa-metropolita in ponudila mu priložnost, marsikaj bolje narediti, ko kdo je ljubi! vero in pravico, odpovedati se skofijstvu. * Drugi nadškof goriski grof Edling, moral je zato, ker Zivel m drugi * ker je bil veščak v cerkveno-pravnih in civilnih umri je v Lodih v Lombardiji. Razprava o tem predmetu pričela se je prejpretekli eni strani iz zgodovine, pa se še rajši zgublja v žuga četrtek, se je nadaljevala v petek, soboto, pondeljek in joče prerokovanje. Njemu je največi ideal cesar Jožef končala se je přetekli teden. in Marija Terezija; to je njegova zgodovinska Avstrija Govornikov bilo je oglašenih za to razpravo blizo katero bi zopet rad videl, tako, da bi v nemščini poto 40, govorilo pa jih je poročevalcev od vsake strani Predlog odsekov glasi se na prehod k dnevuemu nile vse druge avstrijske narodnosti. Govoril je tudi blizo ure, napadal posebno grofa Hohenwarta in posebno redu manjina odborová pa predlaga sprejeti Wurm- zato so mu pristaši nekolikokrat ploskali živahno. brandov predlog Do pondeljka večer govorili so za predlog večine odborové: grof Hohenwart, Gro hol sk dr Grof Wurmbrand, mlad, sklonjen, slaboten mož skoraj samih kosti, popolnem orientaličnega obraza, govoril je poldrugo uro, kazal se je po eni strani grozo i i grof Henrik Clam, dr. Ed. G r e g r in H ? vito liberalnega, kakor hitro pa bi bilo na tej podlagi glavni govornik pa je izbran knez Czartoriski, zadnjo priznati pravic tudi nonemškim narodom, izkopal je to liko sofizmov, obračal in vrtil besede, da se je konečno Govor bil besedo za predlog večine pa ima poročevalec dr dej sk pokazala sama nemščina v veliki gloriji. Proti predlogu večine in za predlog manjine odbo- je sicer zmeren, toda dokazovanje puhlo in v vednem rove govorili so: ne obširno poročevalec dr. Sturm, protislovji z liberalnimi načeli, katera ta grof izrekoma potem dr. Tomaščuk, Lien bach 5 B ? grof Wurmbrand, dr. R e c h b konservativnim plemenitašem nasproti naglaša z velikim dr. Maag, kot glavni ponosom. govornik dr. PI in konečno ima govoriti še en- krat poročevalec dr. Sturm Blizo tako vrtil se je zabuhli govor dr. Rechbau- erja, čegar glas je zarad napake v vratu debelo brenčeč Med razpravo predlagal je iz desnice Groholski, in slabo razumljiv, akoravno se mu ne more odrekati naj predlogu večine odborové za prehod k dnevnemu velika zmožnost in govorniška duhovitost. redu dodata dva razloga, katerih prvi navaja, da držav nemu zboru po ustanovnih temeljnih postavah ne pri- Maag, sivkast mož srednje staja pravica sklepati splošne izvršilne postave XIX.. Dunajski advokat in zopet štajarski poslanec dr. členu velikosti, tihega glasu, pri-zadeval si je, kaj novega povedati, odgovarjati spretnemu , in drugič, da veljavi nemščine kot potrebnemu svojemu predgovorniku dr. Gregrju, pa vse prizadevanje sredstvu nasprotnega občenja med narodi avstrijskimi, bilo je zastonj, vtis govora Gregrjevega bil je preveli-v kolikor je to za enoto države potrebno, vsled prosto- kansk in komaj ga je poslušalo 30—40 poslancev, zato volj Lega priznanja narodov ne ugovarja nihče. Tega predloga hoče se držati desnica zborova je pa tudi govoril ne mnogo nad pol ure. Glavni govornik P 1 e n e r konečno tu je govoril Grof Coronini predlagal je nasvet zelo podoben spretno, živo, jezno, prav tako, kakor mora govoriti člo- predlogu manjšine odborové samo, da ni nemščina kot državni jezik naglašana tako ojstro vek 5 ki namerava zanetiti strasti velike množice, govor, prav nalašč za nemške leviške časnike, ki bi bili sicer Schônerer pa je še poojstril predlog levičarjev, samo tako pisani — zaplenjeni. To je bil očividen namen da je izvzeti predlagal dežele gališko , bu&ovinsko in govornikov in ta namen, podhujskati in podneMti strast dalmatinsko podpore Dva druga predloga ništa našla zadostne naših narodov, bo tudi dosegel. Napadal je vse, kakor škorpijon, in videti je bilo, da se vje samega sebe samo Ako si ogledamo vrsto govornikov od obeh strani, iz jeze, ker še zmiraj ni minister. priznati je, da je bilo vse najbolj radovedno na to in kako bo govoril sedaj od desnice odpadli L bâcher. kaj Izmed govornikov desnice priobčile bodo „Novice" nekaj bolj zanimivih govorov, in danes pričnejo uže z govorom, državničkim govorom grofa Hohenwarta. Sodba o njegovem govoru je na kratko ta, da Lien- Groholski ni govornik, pa kar je bil govoril pri tej pri-bacher s svojim motanjem in omahovanjem z naglaša- liki, celó ni bilo posebno srečno sestavljeno. njem centralističnih načel ni škodoval desnici prav nič, Dr. Rieger govoril je zmerno, jedrnato in teme- pa še manj zadovolil je levico in pri končanem govoru ljito, ravno tako bil je govor grofa H. Cl am-a posebno ganil se ni prav nihče voriti med dva stola. vsedel se je po domače go- v drugi polovici jako izvrsten, ves pa dobro premišljen govoru njegovem ni bilo ne m modro sestavljen. doslednosti, ne izgovornosti, temveč nakopičena dolga Brez ugovora pa je bil najsrečnejše sostavljen, naj vrsta nasprotnih si trditev s pridjanimi, prav neprimer- lepše in najspretnejše govorjen v tej razpravi govor no nimi in celó za tako starega parlamentarca nedostoj-nimi šalami. Bil je prav lastni pogrebni govor nekdaj sicer vinca Mladočeha dr. Ed. Gr e gr ja. Mladočeha se v vsem govoru po pravici slovečega govornika. ni pokazal z drugim, kakor da je trdil sploh svoja liberalna načela, pa udrihai je izvrstno, Ako si pregledamo druge sovrstnike Lienbacherjeve, spretno in vspešno ravno z orožjem liberalcev po na zmaga njegova popolna, čestitali smo pa za one, ki so kedaj se brigali za govornike te sprotnikih, da je vrste, pri kraji še hitreje. so mu enako njegovi prijatelji, kakor rojaki nasprotniki 5 Bukovinski vseučiliščni profesor in veliki Nemec enako konservativci kakor liberalci, izrekoma knez Al. Clam, Rieger 5 Hohenwart, grof Wurm Tomaščuk (to priča uže ime) govoril je sicer spretno, Lichtenstein toda, kdor je vajen njegovih sofizmov, in kdor ga je po- brand itd. slušal prej vsaj enkrat brez vpliva, akoravno profesor, Spretno in ojstro kakor zmiraj, govoril je tudi skrbi zato, da uvrsti med govor tako soljenih stavkov, Hausner, pa tako na vse strani popolnega in mogočnega da mu pristaši njegovi in zato naprošena galerija mora govora, kakor je bil dr. Gregrjev, ni spravil simpaj ploskati. Tomaščuk ima zmožnost, razburjati duhove, nihče več. množiti razdraženost, toda razuma za pravičnost in ena Pri nadaljevanji razprave v zadnji seji govoril je kopravnost nima ne on in nihče onih, ki se sami ime- od levice poročevalec manjšine dr. Sturm več kot tri v obče bolj zmerno, kakor je sicer navajen govoriti. Glavni govornik, desnice knez Gartoriski, govoril nujejo liberalce. cvileč glas, da se člověku studi poslušati ga. Vrh tega ima Tomaščuk tako hripav ure Dvorni svetovalec dr. Beer, oče postave za ljud- je rečno in zmerno blizo tri četrt ure, ravno po tem ske šole, mož močne, srednje-velike postave, sive brade in sivih dolgih las, ki mu segajo čez zavratnik na pleča, postavi se mogočno, deklamira dobro, dokazuje rad po sledil mu je poročevalec odsekove večine dr. Madejsk log Izid glasovanja, po katerem so padli vsi pred ? naznanili smo uže v zadnji številki „Novic Govor poslanca grofa Hohenwarta o razpravi o nemškem državnem jeziku. Natanko po teh načelih bilo je v preteklem zase-danji o predlogu Bulatovem, o katerem se je raz-pravljalo v visoki zbornici, in na katerega se skličuje poročilo manjina, državne postave pač potreba, toda ne zato, ker ta predlog zahteva izvršitev člana XIX. v tem smislu, da zadobi hrvatsko-srbski jezik tisto veljavo, kakor jo ima laški, marveč le zato, ker je bilo k temu potreba prenaredbe veljavne postave, namreč dalmatin-skega sodnijskega reda. (Tako je! na desni.) Nikakor ne morem razumeti, kako hoče spoštovani gospod poro-čevalec manjšine iz tište obravnave Bulatovega pred-loga izpeljevati, da visoka vlada sama nad seboj dvomi, če li ima pravico jezikovno vprašanje po drugih deže-lah in v drugih slučajih po naredbenem potu vravnati ali ne, ker je ravno on kot govornik o Bulatovem predlogu odločno in jako resnično povdarjal bistveno razno postavodajnost, katera se v Dalmaciji nasproti drugim deželam nahaja in ravno ta različnost zahteva, da se mora stvar v Dalmaciji na drug način obravna-vati, kakor po drugih deželah in da bi se oncli předložil načrt postave, ki se ve da spada v področje državnega zbora, ker je pravosodna postavodajnost vsled ustave stvar državnega zbora. (Prav dobro ! na desnici.) Meni se toraj dozdeva, da je ravno obravnava tega pretiloga očividen dokaz, da ima visoka vlada delokrog svojega področja vedno pred očmi ter se na naredbeno pot le tedaj in le tako daleč poda, kolikor ji to obstoječe postave dopuščajo. Gospoda moja, da člen XIX. temeljnih postav ne potřebuje splošnega izvrševalnega zakona, niso le moji nazori, temveč so tako mislila vsa raznobarvena ministerstva , kolikor si jih od leta 1867. sledilo. Potrjuje pa te nazore tudi dejanska služba vseh opravilnih in sodnijskih oblastnij v Avstriji, kakor tudi opravilni sodni dvor in državni sodni dvor sama. Vse te oblastnije rabile so člen XIX. pri mnogovrstnih določilih in razsod-bah in nikomur izmed vseh ni nikdar na misel prišlo, da bi bil svoje poslovanje od kakega izvrševalnega zakona odvisno smatral. (Prav dobro! na desni.) In državni zbor sam, kakor tudi vsi cleželni zbori, bili so do danes vsi takošnih nazorov. Državni zbor 1. 1867. pa in tedašnji ustavni odbor sta pa določilo ta-košnega splošnega izvrševalnega zakona, kakor se danes zahteva, naravnost odbila smatrajoč ga nepriličnim, če ne naravnost nemogočim! (Čujte, čujte! na desni.) Gospoda moja, predlog manjšine moram v tem obziru nekoliko dopolniti. Ustavni odbor leta 1867. opomnil je v svojem delu, katero je poslaniški zbornici předložil, naslednje (bere) : „V članu XIX. izreklo se je načelo ravnopravnosti narodov in deželnih jezikov v šoli, uradu in javnem živ-ljenji, da bi se bile pa določbe postavile glede izvrše-vanja te postave, se ni dovolilo." Gospod poročevalec manjšine navaja to točko iz poročila ustavnega odbora v svojem poročilu od besede do besede ter še opomni, da je ustavni odbor s temi besedami odrek izvrševalnega zakona vtemeljil. Kar se pa tega poslednjega nazora tiče, je odločno napačen, kajti ravno prebrani odstavek nima čisto no-benega vtemeljevanja in ni nič druzega nego naznanilo dogodjaja. Ustavni odbor je pa temu naznanilu pridjal utemeljitev, katero nam je gospod poročevalec manjšine zamolčal (čujte ! na desni), in jaz si usojam je tukaj omeniti. Ta utemeljitev pravi, da ustavni odbor izvrševalnega zakona ni dovolil, „ker izvrševalni zakoni in naredbe" — gospoda, prosim, da pazite dobro, cla ustavni odbor tukaj ne govori o en em izvrševalnem zakonu7 temveč se množine posluži — „spadaj o del oma v postavodajalno področje državnega zastop-ništva in deželnih zborov, deloma pa tudi k administrativnim (opravilnim) pravicam vlade, ter se iz posamičnih kraljevin in cležel gledé jezikovnega vprašanjji jako razne želje in zahteva nj a glasé." (Čujte! na desni.) In gališki državni poslanec, iz čegar govora poročilo manjšine tudi eno točko navaja, je v ravno tistein govoru dalje rekel: (bere): „Ko sem v odboru predlagal, naj bi se ta postava izvršila, se mi je odbilo in reklo : To deloma ni posta-vodajalna, temveč administrativna reč in deloma ne reč državnega zbora, temveč deželnih zborov." (Čujte! na desni.) Gospoda moja, pokazal sem vam obravnavo leta 1867. in jo po stenografičnem zapisniku popolnil, iz katere jasno sledi, da je ustavni odbor vprašanje, ali se ima članu XIX. splošna izvrševalna postava določiti ali ne, premotreval in pretresal, in da jo je zavrgel deloma spoznavši, da taka izvrševalna postava meje njegovega področja presega, deloma pa tudi, kakor sem uže ome-nil, iz tega vzroka, ker se mu je zdela neprilična, če ne celó nemogoča. (Dalje prihodnjie.) Naši dopisi. Z Dunaja 5. febr. — Přetekli petek bil je tedaj v državnem zboru srečno pokopan predlog Herbstov zarad ministerske jezikovne naredbe za Česko z večino 14 glasov in s tem končan je bil za zdaj jezikovni boj. V četrtek bili ste clve seji, katerih druga, večerná, trajala je do 11. ure zvečer. Izvrstno govoril je minister Pražak in upam, da „Novice" priobčijo njegov govor. Danes bila je v državnem zboru uže pri prvem branji vladinih naredeb zarad izjemnega stanja obširna razprava. Prvi govoril je dr Kopp še precéj rečno ka-zaje na posledice onih naredeb, vendar pa pridržaje sebi in vsi združeni levici prostost za slučaj, da bi vlada naznanila dejanja, katera so dala povod onim njenim naredbam. Konečno predlagal je dr. Kopp, da naj za razpravo teh naredeb voli odsek 24 udov izmed vse zbornicet naj se ta volitev izvrši takoj v današnji seji in konečno. da se stavi odseku za poročanje obrok osmih dni. Drugi govoril je grof Hohenwart podpiraje prva dva predloga dr. Koppa, vendar pa obračajoč se proti tretjemu, ker je zadeva gotovo sila važna, treba tedaj prav temeljitega preiskavanja in natančnega prevdarka, kaj se sklene, konečno pa tudi zato, ker očividno vsa zbornica pripozna nujnost te zadeve in se ni bati, da bi odsek ne hotel izvršiti danega mu naloga, tedaj ni nikakor vzroka, izrekati mu po stavljenem obroku neza-upnice po vsem neopravičene. Konečno govoril je po svoji navadi prazno in surovo Schônerer trdeč, daje izrek ministra Taaffeja, da hoče obračati te naredbe samo zoper socijalizem „Schwin-del" (za kar ga je predsednik takoj pozval k redu), nadalje je pripovedoval, kaj je njegova prva avtoriteta, to je on sam, govoril pred letom in pred dvemi leti, in konečno priporočal je kot edino sredstvo, da se pri nas zopet vpelje red, ako ministerstvo razpusti državni zbor in samo odstopi itd. Pri glasovanji sprejeta sta bila prva dva predloga Koppova, tretji pa je bil odbit z večino desnice. — Po dolgem iskanji našlo se je vendar konečno k morilcu policaja BI o cha tudi imé, piše se S teli- mâcher, bil je saksonski vojak, korporal, izučen čev-Ijar, pobegnil pa je od vojaštva v Švico, kjer je, kakor se zdaj vidi, študiral visoko šolo anarhistov in je tukaj zdaj dejansko pokazal, kaj zna on in kaj znajo tudi njegovi pajdaši. — Ravno zdaj (ura je 2), ko to pišem, začenja se pogreb tudi v Ljubljani znane gledališčine igralke Galima jer — razuzdano divja v mladosti — bila je mnogo dostojneja pa izvrstna igralka zadnja leta. Umrla je v nedeljo za rakom stara 45 let. Meseca grudna igrala je še v Gradcu. Iz Ljubljane. (Glavni odbor c. Jer. kmetijske družbe kranjske) zboroval je prêt, nedeljo pod predsedstvom g. barona Wurzbacha, navzoči bili so še gg. podpred-sednik Se vnik, tajnik Pire in odborniki: Brus, De-telja, Jerič, Kastelic, Murnik, Neweklovski, dr. Poklu-kar, Souvan, Wičel, dr. pl. Wurzbach. : f Obravnavale so se sledece zadeve: Učenců podkovske šole Pečavarju s Starega Loga privoli se podpora 50 gold., prihranjeno svoto iz pre-teklega leta, katero je darovala ljubljanska hranilnica. Dunajska banka „Die allgemeine Depositen-Bank" naznanja, da ji je izročena vsled ministerskega raz-pisa od 12. decembra prêt, leta blagajnica dunaj-skega živinskega in mesnega trga, razlaga posel one blagajnice, pravi, da naznani še tarifo svojo in prosi, da se v krogih živinorejcev priporoči. — To priporočilo priobči se na kratko v „Novicah". Poročilo popotnega učitelja oziroma okrajnih šol-skih svetov izroči se odseku v poročanje. Vsled došlega vabila sklene se, vdeležiti se s p 1 o š-nega shoda gozdarjev, ki bode dne 13. marca t. 1. na Dunaji in kateri ima razpravljati za našo de-želo važno vprašanje o vredjenji gorskih potokov, in naprosi se ud glavnega odbora, državni poslanec dr. J. Poklukar, da se v imenu družbe vdeleži omenjenega zborovanja. Dalje sklene se naročiti za družbo še nekaj novih gospodarskih listov in eno knjigo o trtni uši. Prošnja gosp, dr. Ip a vica, da bi se mu poslalo 10.000 vrbovih sadik, odstopi se c. kr. deželni vladi, da ali dovoli one sadike iz državne drevesnice ali pa sicer posreduje za pletenje korb pripravnih vrbovih sadik. Občini Jablanica privoli se za tamošnjo kmetijsko knjigarnico zastonj po en iztis knjig, katere je založila kmetijska družba in jih še ima. Konecno sklene se poprava pri družbenem vrtu potrebna, in se sprejmejo za đružbenike po pravilih za to oglašeni. — (Občni zbor družbe kmetijske kranjske dne 30. ja-nuarija t. I.) Zborovanje pričelo se je krnalu po 9. uri, ker je bilo došlo mnogo družbenikov. Předsedo val je občnernu zboru družbeni predsednik baron Karol Wurzbach, ki je s kratkim nagovorom pozdravil došle đružbenike, potem se je spominjal od-ličnega uda dražbe, umrlega škofa dr. Pogačarja. ! Na dalje posnel je gosp. predsednik dogođbe zadnjega občnega zbora, po katerih ni bila veijavna volitev tajnikova in se tudi ni dovršila volitev dveh odbornikov, kateri se imajo zato voliti v današnji seji, in to tako, da bode eden gosp. odbornikov bral imena gosp. družbenikov , kateri tako poklicani pristopijo k mizi in od-dajo volilni list za tajnika in za odbornika, drug odbornik pa piše imena volilcev. Ko se je po tem načina v navzočnosti gosp. vladi-nega zastopnika, svetovalca A. pl. Wurzbacha in g. deželnega glavarja grofa Thurna vršila volitev, pokazal je skrutinij, da je bilo oddanih 101 glas, in za odbornika bila sta izvoljena gg. Fr. Ks, Souvan st. in dr. Poklukar s 75 in 72 glasovi, za tajnika pa gosp. Gustav Pire s 66 glasovi. Gosp. predsednik vpraša navzočega gosp. dr. Po-klukarja, ako sprejme volitev. — Dr. Poklukar zahvali se za skazano mu zaupanje, izreče, da sprejme volitev in obljubi, da bode v kmetijski družbi pa tudi pri vseh druzih prilikah po svoji moči rad pospeševal kmetijstvo naše dežele. Enako oglasi se novoizvoljeni tajnik g. Pire rekši, da sprejme za-nj zeló častno volitev, da hoče posvetiti temu poslu vse svoje moči, čeravno vé, da nikdar ne bo mogel doseči svojega slavnega prednika, nepozablji-vega dr. Bleiweisa. Odbornik gosp. Robič poroča o predlogih za priznanje društvenih častnih diplom in predlaga v imenu glavnega odbora, da se take diplome priznajo: Na predlog kmetijske podružnice v Ilirski Bistrici: Ivan Renko, posestnik na Premu; Josip Dekle v a, posestnik na Premu; Franc Tomažič, posestnik na Jaueževem Brdu; Anton Žgur, župnik na Premu; Josip Matko, posestnik v Bitinjah; Josip Mihačič ml., posestnik v Celi, za posebno skrb no sadjerejo; Anton Špilar, posestnik v Turnu; Ivan Baša, posestnik v Bitinjah; Andrej Frank na Premu; Pavel Renko v Nadanjem Selu, zavzgledno kmetovanje; na predlog podružnice Bohinjska Bistrica: Andrej Stare, posestnik v Bitnjem, za umno napravo sušilnice za sadje, in Anton Odar, posestnik v Starih Fužinah, za umno sirarstvo in previdno vodstvo sirarskega društva; pa predlog podružnice Vi pa va: Franc Kavčič iz St. Vida, za vzgledno gnojišče; Matija Erjavec, dekan v Vipavi5 za umno čebelarstvo; Josip P olj šak , posestnik na Slapu, in Filip Vetovec, posestnik v Št. Vidu za skrbno posnemanje slapške šole v vino- in «ađjereji; od podružnice Kranjska Gora: Franc Medic, nad-učitelj na Jesenicah, za povzdigo sađjereje in pokon-čavanje škodljivih mrčesov; na predlog podružnice Planina (Cerknica): Franc Premrl, posestnik, in Karol Dermelj, nađučitelj v Cerknici, za hvalevređne zasluge v kmetijstvu in sadjereji; na predlog podružnice Metlika: Anton Aleš, dekan v Semiči, za nasajenje posebno žlahtnih trt; Franc Šetina, učitelj v Črnomlji, za posebno marljivo sadjerejo in zavpra-ktičen pouk v požlahtnenji sadnih dreves; Ivan Šuš-teršič v Semiči za vzgledno obđelovanje svojih njiv in Vinogradov po najnovejšem načinu in za povzdigo in pospeševanje živinoreje; Jurij Bajuk v Bozakovem za umno trtorejo in kletarstvo; od podružnice Kranjska Gora: Blaž Artelj, župnik na Jesenicah, za skrbno pospeševanje kmetijstva in umno živinorejo; na predlog podružnice Bistrica in g. Matija Ran ta: Alojzij D om i cel j, posestnik in c. kr. poštar Zagorji, za umno kmetovanje, živino- in sadjerejo in ker je on prvi na Pivki vino rej o z dobrim vspehom zacel; Josip Po tep an, posestnik in župan v Jabla-nicah, za posebno skrbno in vzgledno sadjerejo in čebelarstvo; župnik Josip Preša za izvrstno čebelarstvo in umno kmetovalstvo. Vsi ti prealogi sprejmejo se po kratkem ugovoru g. Dežmana soglasno. — („Narodni domu v Ljubljani.) V nedeljo 10. dne t. m. ob 11. uri dopoludne je v čitalnični dvorani shod tukajšnjih rodoljubov , kjer se bodo posvetovali gledé „Narodnega doma". Vsak zaveden narodnjak, ki se zanima za to podjetje, povabljen je k temu shodu. Pokažimo svojo samosvest ter navdušenje za našo sveto reč, pri čemer naj nam bodo v izgled zavedni Cehi, ki se dan na dan od vseh strani v posebnih vlakih vozijo v narodno gledališče v Prago! o (Pogreb mil. knezoškof a dr. J. Z. Pogacarja) bil je sprotnike svoje, akoravno je znano, da do novejega časa V pondeljek 28. m. m. jako sijajen. Prišli so njemu ravno viša duhovščina ogerska ni bila zanesljiva zavez trije škofje: nadškof goriški in škofa tržaški in ma- nica druzih konservativnih elementov. riborski, potem velika množica duhovnikov, največ iz Kranjskega, pa tudi iz Trsta, Gorice in Štajarskega. Srbska. Prvotne volitve za skupščino izvršile so se, kakor trdijo tamošnja poročila, za sedanjo vlado Koliko pa je bilo ljudstva! Vse se je trio po ulicah, povoljno tako, da si pričakuje v prihodnji skupščini od- ko seje vzdigml^ sprevod po mestu; vdeležila se ga i0ene in zanesljive večine. — Ta izid volitev razumljiv je po zadnjih dogodbah na Srbskem, po katerih je bila večina radikalnih poslancev ali obsojenih ali pa so po-begnili. Pa tudi med volitvami skrbela je vlada strogo za to, da se uradniki in učitelji niso vladi nasprotno vti- je tudi vsa najviša gospoda z gospodom deželnim pred sednikom vred. Govor za ranjcem imel je v stolni cerkvi mariborski knezoškof Stepischnegg v nemškem jeziku, potem so položili maziljeno truplo raincega pod kapelico, kjer počivajo ostanki knezoškofa Wolfa. Po- kaii y volitve. kopal ga je nadškof goriški. Pogrebna slovesnost je bila končana še le o poldne. (Računski sklep posojilnice v Mariboru za leto 1883) kaže, da ima posojilnica razposojenih 109.940 gld., Francoska. Sedanja francoska vlada z mini čistega dobička pa 2356 gold. redni občni zbor dne 10. februarija uri v posojilnični pisarni v Mariboru. Posojilnica ima svoj popoldne ob Novicar iz domaćih in tujih dežel. Dunaja. Přetekli ponedeljek bil je prvi tošnji dvorni ples. h kateremu sta prišla cesar in cesa-rica z nadvojvodi razun cesarjeviča in njegove soproge nadvojvodice Štefanije, nadalje ministri, diplomatični za-stopniki vnanjih držav, generali, državni poslanci itd. Vabljenih bilo je 900 oseb. Cesar in cesarica prišla sta sterskim predsednikom Ferry-em na čelu ima zarad delavske krize v Parizu hud boj v zbornici poslancev in prišlo je v tej zadevi do tako poojstrenega nasprot-stva, da se uže več dni govori, da ministerstvo Ferryevo odstopi. Pa tudi vprašanje tonkinsko daje Francozom še zmiraj veliko opraviti. Govori se, da se bode vnovič zahtevalo kredita za vojs&ovanje tonkinsko, ker se baje tudi Kitajci zeló pripravljajo za vojsko. Noveja francoska poročila o tej zadevi žugaje proti Kitajski trdijo, da so vse kitajske vojne priprave brezvspešne, ker Kantona ne bodo Francozi napadali posebno tudi zato ne, ker ima Francoska na primorskih krajih kitajskih obilo in preobilo prilike, Kitajcem prizadeti neizmerne škode. Sicer pa Francozi upajo, da se bode vprašanje tonkin- sko řešilo v Tonkinu. nedeljo umri je nagloma bivši Napoleonov večletni minister Ruhé za mrtvoudom ob uri in sta ostala pri plesu nad dve uri. Sicer Laska. Nemški časniki hoteli so zadnji čas uže pa je državni zbor přestal v prvih dveh tednih svojega prav zanesljivo vedeti, da prideta laški kralj in kraljica zborovanja jezikovne razprave, o kateri so si levičarji uže v bližnjem času v Berolin obiskat nemškega cesarja in njegovo rodbino. Laški uradni časniki temu nasproti obetali toliko vspeha, s popolnim propadom levice ker propadli so sijajno vsi dotični predlogi in tudi mora- trdijo, da pri laškem kraljevem dvoru do sedaj o takem lično propadla je levica pred svetom, razun, ako si šteje potovanji kralja in kraljice še ni bilo govora. v vspeh govor Plenerjev, ki je bil primeren za barikade, ne pa za državni zbor, kateri je pa gotovo odprl še marsikomu oči, kateri ni Avstrjjec samo po imenu. I zjemni stan, proglašen za okrožje dunajsko dunajsko-novomeško in pa korneuburško obsega naredbe s katerimi se omejijo določbe društvene postave tiskovne postave in tajnost pišem, in so ustav-ljene porotne sodbe do konca tekočega leta, bil je Telegram Novicam". 5 Dunaj, 6. februarja ob 1. uri 35 min. pop. Vceraj zborujocemu odseku za izjemno stanje je vlada predložila mnogo zanimivega gradiva. ňa Dunaji sploh sprejet z zadostenjem, ~ker eno čutijo Danes nađaljevanje. Dunajski mestni zbor skle-vsi miroljubni tukajšnji prebivalci, da tako dalje se ne nil je z 65 glasovi proti 21 přehoď na dnevni red o predlogu, da bi se omejil izjemni stan sme pustiti spodkopavati javna varnost in društveno življenje po socijalističnih krogih, ki uže brezozirno de-lajo z vsemi sredstvi na splošen prevrat. Dotične razprave v državnem zboru popisuje obširneje naš današnji dunajski dopis. samo na anarhiste. Sicer vršile so se v včerajšnji seji državnega Popravek. V zadnjih „Novicah" (list 5) str. 34 se je Beri tedaj : ,,pač pa zbora v opazki v zadnji redi izpustilo 5. dopolnilne volitvev devet odsekov in bil je voljen nov oc! sek za predlog o davku na izdelovanje žganja. Pri si ne ve od nekojih odbornikov nasvetovanega števila samo 15 —f- 5 odbornikov tolmačiti.*' hodnja seja državnega zbora je v petek. 1 l rvatska. Pri volitvi v Ravenski, kjer je kan didiral ban grof Khuen, izvoljen je ? bil trgovec Froh- lich, kandidat zmerne opozicije s 177 glasovi proti 15. Ban umaknil je svojo kandidaturo, ko se je pokazalo, da ne prodere. Žitna cena v Ljubljani 1. februarja 1884. Hektoliter: pšenice domaće 7 gold. 80 kr. banaške Ogerska. — Obravnave o državnem proračunu se 8 g°Id« 36 kr- — turšice 5 g<>ld- 50 kr- soršice 6 gold. nadaljujejo. Proti konservativni večini gosposke zbor- 67 kr * * rži 5 gold. 36 kr ječmena 4 gold. 87 kr nice obrnjena prišla je na svitlo brošura, katera se pripisuje liberalnemu državnemu poslanců in katera je bajè ojstra v prvi vrsti nasproti viši ogerski duhovščini. Ni verjetno, da bi s takimi sredstvi, ki gotovo ne osta nejo brez odgovora, ministerski predsednik razdvojil na prosa 5 gold. 51 kr ajde 5 gold. 36 kr ovsa 3 gold 5 kr. Krompir 2 gold. 86 kr. 100 kilogramov. Odgovorni vrednik: Gustav Pire Tisk in založba Blaziiikovi našledniki v Ljubljani