POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Leto XII. Štev.283 TELEFON 25-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, petek 16. decembra 1938 NAROČNINA NA MESEC: Prejemali » opravi ali po poiti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tnjina 25,— din Cena t***- din Oiamberlain se brani obveznosti Tudi giede obveznosti obrambe Francije pred napadom na meno posest hoče ohraniti politiko odprtih vrat — Pomembne interpelacije in izjave v angleški spodnii zbornici LONDON, 15. decembra. Na včerajšnji seji angleške spodnje zbornice je podal ministrski predsednik Chamberlain zanimive izjave o statusu quo na Sredozemlju, ki so izzvale v tukajšnjih diplomatskih krogih živahne komentarje. Chamberlain je ob tej priliki izjavil na vprašanje poslanca Manderja, da so v angleško-italijanskem sporazumu vsebovane vse obveznosti za spoštovanje sedanjega položaja na Sredozemskem morju in brez dvoma tudi položaja v Tuniziji. Vsaka akcija, ki bi bila nasprotna temu sporazumu, bi ustvarila nedvomno vprašanje, ki bi angleško vlado silno vznemirilo. »Toda mi ne verujemo«, je dejal Chamberlain, »v možnost napada.« Kljub takemu tolmačenju angleško-francoskega sporazuma pa Izjavljajo v tukajšnjih diplomatskih krogih, da ni Chamberlain prevzel doslej še nobene striktne obveznosti, ki bi že sama po sebi primorala Anglijo, da brani Francijo. MANDERJEVA VPRAŠANJA LONDON, 15. decembra. Dasi Je ministrski predsednik Chamberlain v svojem predsinočnjem govoru pred časnikarji dejal, da je razmerje med Anglijo in Francijo tako tesno, da presega navadne formalne obveznosti, mi je vendar včeraj stavil liberalni poslanec Mander v spodnji zbornici vprašanje, ki se Je glasilo: »Ali ne bi bilo velikega pomena, da bi Francija vedela, da bo Anglija popolnoma na njeni strani, ako Italija napade Korziko in Tunizijo? Ali bo dal ministrski predsednik definitivno izjavo, kakšno bi bilo v tem primeru naše stališče? In ali je bil ob priliki zadnjih razgovorov med zastopniki obeh generalnih štabov Fran- 15. decembra. United Press po-r°ča, da so v Vatikanu zelo zaskrbljeni *aradi položaja katoličanov v Nemčiji. p° zanesljivih informacijah pripravljajo v Berlinu zakon z ostrimi odredbami Dr°ti katoliški cerkvi. Dasl o tem ni še Nobenih uradnih poročil, objavlja ventiar-e »Osservatore Romano« napoved lista S*-Uxemburgisches Blatt«, da se zakon Dripravlja in da bo vseboval sledeče čle-ne: 1. Odpoved 1. 1933. z Vatikanom sklepnega konkordata. 2. Prepoved verske Jr°PaKande v Nemčiji, kar se nanaša tudi ,a Procesije, evharistične kongrese in ruEe verske nastope izven cerkve. 3. cije in Anglije dosežen sporazum o skupni obrambi Nice, Korzike in Tunizije? CHAMBERLAINOVI ODGOVORI Chamberlain je na to odgovoril: »Ne morem prav ničesar dodati splošni izjavi, ki sem jo dal dne 1. marca letos. Po mnenju britanske vlade se nanaša svečana izjava o spoštovanju sedanjega stanja na Sredozemskem morju, ki je vključena v angleško-italijanski sporazum, gotovo tudi na Tunizijo in vsaka akcija, ki bi bila nasprotna temu sporazumu, bo seveda predmet velike pozornosti Velike Britanije.« Nato je Chamberlain dodal: »Mi vendarle ne verujemo v možnost takega napada v primerih, ki so navedeni v stavljenih vprašanjih.« Vse verske organizacije, katerih člani se bodo pregrešili v moralnem oziru, bodo takoj razpuščene. 4. Korespondenca med papežem in nemškimi škofi se bo vršila preko nemške vlade. 5. Vsem redovnikom in redovnicam se prepoveduje vsako delovanje v zdravstvenem skrbstvu in šolstvu, njihove finance pa bodo pod nadzorstvom oblastev. 6. Prepove se nabiranje in dajanje prispevkov za cerkev 'n redovnike. 7. Duhovniki ne smejo več krstiti Židov in nearijci ne smejo biti duhovniki. 8. Pripadnost k cerkvi mora biti v bodoče zvezana z državljanstvom. MOLK NAMESTO ODGOVORA Z ozirom na pisanje italijanskega tiska, da gleda Chamberlain s simpatijami na italijanske zahteve nasproti Franciji, je bilo Chamberlainu stavljeno še vprašanje, ali se bo prepis odgovora dostavil uradno italijanski vladi? Na to naknadno vprašanje Chamberlain ni odgovoril. Prav tako Chamberlain tudi ni hotel odgovoriti na nadaljnje vprašanje, ali bo z ozirom na enakost francoskih in angleških interesov sklenjen med Francijo in Anglijo formalen pakt za skupno obrambo v primeru napada s tretje strani. POLITIKA ODPRTIH VRAT Ti odgovori oziroma neodgovorl Cham berlaina so vzbudili vtis, da se namenoma izogiblje jasnosti in pušča tako javnost v negotovosti. Vse kaže, da Chamberlain tudi v francoskem, kakor prej v češkoslovaškem vprašanju, noče prevzeti nobenih formalnih obveznosti in hoče ohraniti za vsak primer odprta vrata za določitev stališča šele v trenutku, ko bi to vprašanje postalo akutno. Taka politika pušča Chamberlainu popolno svobodo akcije, zavezniku pa ne nudi nobene trdne garancije in nobene opore, na katero bi se lahko brez pomislekov naslonil. žaj je ugoden zato, ker sta Francija in Anglija izgubili svojo grupacijo in sta tako politično kakor vojaško oslabljeni ter absolutno proti vojni. Glavni nemški cilj je sedaj akcija za osvoboditev Ukrajincev in ustanovitev Velike Ukrajine. To akcijo bo mogoče izvesti zaradi ugodnega mednarodnega položaja. Tu so trdno prepričani, da v tem vprašanju Francija in Anglija ne bosta delali nobenih težkoč. V Angliji je položaj po nemškem mnenja celo tak, da bi oslabitev ali tudi uničenje sovjetskega sistema v Rusiji samo pozdravili. Grčija ne bo odstopila Dedeagača ATENE, 15. decembra. Ministrski predsednik Metaxas je sprejel včeraj predsedstvo kongresa tobačnih delavcev in se v svojem nagovoru dotaknil tudi vprašanja revizionizma. Metaxas je izjavil, da Grčija ne bo nikomur odstopila niti pedi svoje zemlje. Ta izjava je odgovor na vesti, ki so se zadnje čase širile po Grčiji in evropskem tisku, da bo Grčija vrnila Bolgariji egejsko pristaniško mesto Dedeagač in zaledje. VOHUNSTVO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. NEWYORK, 15. decembra. V Holly-woodu so aretirali nekega Rusa, uradnika sovjetskega potniškega urada »intou-rist«, zaradi špijonaže. Prav tako so v Christobalu ob Panamskem prekopu aretirali nekega nemškega mornarja, ker je fotografiral utrdbe. Zaprt je zaradi suma špijonaže. Dva druga Nemca in neka Nem ka, ki so jih precj nekaj tedni zaprli v Fort Williamu, pridejo januarja pred sodišče zaradi vohunstva. KONEC POSLANSKE ZBORNICE V ITALIJI. RIM, 15. decembra. Včeraj je po 19-lctnem delovanju prenehala italijanska poslanska zbornica. V marcu se bo prvič sestal korporativni parlament in fašistična zbornica. Zapiski Če ne smeš pisati Če ne smeš pisati pošteno, če ne .smeš pisati o tem, kar vsi ljudje vedo in je očitna resnica, potem je edino dosledno, da prekolneš Gutenbergovo iznajdbo hi se vrneš v pragozdove ter tuliš kot nekoč naš vsega spoštovanja vredni živalski prednik. (»Tabor« 8.X. 1938.) Francu na pomoč Nedavno sta Belgija in Švedska izstopili — pravijo, da na nemški pritisk ~ iz odbora za nevmešavanje v špansko državljansko vojno. »New Statesman and Nation« piše, da je to začetek konca tega odbora, ker bodo nekatere države zahtevale razpust z motivacijo, da ni več sposoben življenja. Po tem aktu pa bo vsaka država svobodna, da se odloči, ali prizna generalu Francu pravice vojskujoče se stranke, ali ne. Američani se branijo mttitari-zacije Senator Benet Clerk, voditelj tafeo imenovanega nevtralnega bloka senata, je ostro napadel Rooseveltov oboroževalni načrt, ki po njegovem mnenju temelji na »vojni histeriji«. Klic po oborožitvi je mogoče utemeljiti le s histerijo in propagando ljudi, ki si želijo »superladjev-ja«. Bajke, da evropske velesile ogrožajo Južno Ameriko, so po njegovem mnenju enostavno smešne. Ce bo republikanska Španija podlegla... Visoount Samuel je v Liverpoolu ua shodu objasnil, kakšne nevarnosti se bodo začele za Francijo, če bi republikanska Španija podlegla Francovemu pritisku. Taka zmaga, je dejal Samuel, bi primorala Francijo, da brani poleg obeh mej na Renu in Alpah še tretjo mejo, na Pirenejih. Poleg tega pa bi bile vse poti iz Francije do severnoafriških ozemelj :n kolonij zelo ogrožene, če ne v primeru vojne celo prerezane. Zanimiva anketa Britaaiski institut za javno mnenje je sestavil podatke o odgovorih na različna vprašanja, ki jih je zastavil angleški publiki. Na vprašanje, če je treba odpraviti smrtno kazen, je odgovorilo 45% z da in 55% z ne. Le 19% je pritrdilo vprašanju, če mora država uvesti politično cenzuro nad angleškim časopisjem, 81% pa je zanikalo. Na vprašanje, kako naj Anglija plača vojne dolgove Ameriki, je 18% odgovorilo, da mora plačati v celoti, 32% je bilo za sporazumno reduciranje, 50% pa za popolno brisanje. Nemška letalska produkcija Italijanska revija za letalstvo »Ala d’Italia« je priobčila članek, v katerem je rečeno, da zamore današnja Nemčija producirati 5000 letal, če dela z eno šihto na dan in trikrat toliko, če dela s tremi ših-tami. Tu pa še niso vračunane tvornice, ki danes še niso kompletne, bodo pa v primeru vojne takoj postavljene. Sir Sec-ley, član angleške liberalne opozicije, ie vložil predlog, v katerem omenja te številke in obenem pravi, da je vlada kriva, če Anglija ne more doseči istih številk. Angleii o naših volitvah »Times« so objavile pismo iz Beograda, v katerem pišejo o naših volitvah. Volitve so bile nenavadno svobodne, z edino izjemo v Hrvatski, kjer je dr. Mačkov »ljudski absolutizem«. Jugoslavija ostane zvesta demokraciji. Njena forma demokracije mogoče ni perfektna, toda misija ministrskega predsednika je, da jo popravi in želja kneza namestnika je, da vzdrži m ojača parlamentarno vladavino. Nemčija izkoristi položaj V BPRUNU SOWBC*tt “.^jf^EOANZcRM*DNEJŠ' C“ ** tlijo, da je treba naglo izkoristiti ugoden is. decembra. V vrstah nern-P vodilnih državnikov napovedujejo sPešen postopek novih akcij, ker me- položaj, ki je nastal po Monakovem za nemške, pa tudi italijanske načrte. Polo- Francija ne da svoje posesti nikomur ODLOČNA IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRA BONNETA. NEMČIJA NIMA NOBENIH DIREKTNIH INTER ESOV NA SREDOZEMLJU. PARIZ, 15. decembra. Zunanji minister i nega interesa na Sredozemlju. V Španiji Bonnet je imel včeraj v odboru za zuna- j je samo 3000 Nemcev in še ti so vsi za nJe zadeve govor, v katerem je dejal, da fronto. Izjava zunanjega ministra Bonne Francija ne bo odstopila niti pedi svoje zemlje Italiji ali pa komurkoli* drugemu. Vročal je tudi o razgovorih z nemškim Vnanjim ministrom von Ribbentropom, ki mu ie dejal, da Nemčija sicer vztraja na 0s* Rim-Berl’” nima pa nobenega direkt- ta je danes toplo pozdravljena v vseh francoskih listih, ki pravijo, da so italijanske zahteve smešne ambicije. Mme. Tabouis pozdravlja Bonnetovo izjavo in pravi, da je sedaj Francija dobila ostro začrtano zunanjo politiko. Protikatoliški zakon v mv v«a« Nemčiji *OSSERVATORE ROMANO« POROČA O UDARCU, KI SE PRIPRAVLJA V NEMČIJI PROTI KATOLIŠKI CERKVI Maribor, 14. decembra- Čeprav vsi politični razgovori in pogajanja v Evropi težijo v zadnjem času k iz-gladitvi vseh nesoglasij in boljšemu medsebojnemu razumevanju med Nemčijo. Anglijo, Francijo in Italijo, se pojavljajo v raznih delih sveta in iz najrazličnejših razlogov vedno nova sporna vprašanja, fci vznemirjajo svetovno javnost. Vsak trenutek se pojavi kje kaka iskra, ki grozi, da se razplamti v požar m vzdržuje Evropo v napetem, skorajšnjega razpleta pričakujočem položaju. Zaman je bilo vedno vsako upanje evropske javnosti, ki se je v vsakem kritičnem trenutku tolažila z mislijo: »Da bi se le še to vprašanje uredilo, potem bo zopet tnir!« Ne, komaj se je eno vprašanje za silo »uredilo«, že so na površju nova, o katerih obstoju niso široke plasti niti slutile, dokler jih niso sprožili upravljalci usode posameznih držav. Kakor da živi na vulkani-čnrh tleh ne le Evropa, marveč ves svet. Ostro napetost in znaten strah je povzročil nedavni, še vedno trajajoči spor med Italijo in Francijo, v katerem je Italija neuradno, toda dovolj jasno povedala, da ima proti Franciji razen nekaterih drugih želja tudi teritorialne zali te ve, ki jih primerja in poudarja njihovo popolno paralelnost s »karlovarskimi zahtevami Nemčije nasproti Češkoslovaški«. Drugi važen problem, ki se je pojavil zadnje dni, je vprašanje ukrajinskega separatizma, kateremu posveča svet. časopisje cele stolpce poročil. O italijansko-francoski napetosti pravijo tuji listi, da nove demonstracije na obeh straneh razčiščujejo položaj, kajti tako postaja stališče obeh strani jasnejše, preglednejše. V zvezi z nemiri v Tunisu, ki pa za zdaj še niso zavzeli večjega obsega, poročajo francoski in angleški listi tudi o zaostritvi španskega vprašanja, čigar rešitev se zavlačuje že v nedoslednost. Do napetosti je prišlo zaradi tega, ker je baje okoli 20.000 Italijanov, služečih v armadi generala Franca, prešlo v provinco Logrono, ki leži tik za francoskimi Pireneji. Druga poročila pravijo, da se Italijani zbirajo na severu za novo ofenzivo proti Kataloniji. Zaradi tega premikanja Francovega vojaštva je že nekaj dni sem zaprta francosko-špan-ska meja pri Hendayu, kar je običajno znamenje nove Francove ofenzive. O ukrajinski zadevi poročajo inozemski Ksti, da je Moskva odkrila separatistično zaroto v Ukrajini, kjer bi naj biio prišlo o božiču do vstaje. V zvezi s temi odkritji so sovjetske oblasti pozaprle več sto častnikov. Po poročilih je smoter ukrajinskih nacionalistov ustvaritev Vs-like Ukrajine, ki bi naj obsegala 520.000 Jev. km in bi bila torej velika kakor Francija. Te dni je prinesel »Daily Express« reportažo o nastajanju ukrajinske vojske in o proglasu ukrajinskega nacionalističnega voditelja duhovnika Razimovskega, ki je izjavil dopistriku imenovanega lista, da bodo čez nekaj mesecev, najkasneje do junija, zahtevali Ukrajinci samostojnost z vojsko 200.000 mož. Vsi evropski listi prinašajo zemljevid bodoče samostojne Ukrajine, poročajo o sklicanju ukrajinskega narodnega sveta, o manifestacijah ameriških Ukrajincev za samostojnost njihove evropske domovine, o nemirih med vojaštvom Sovjetske Ukrajine in o rastočem ukrajinskem gibanju na Poljskem. Uvodničar pariškega lista »Figaro* je pred dnevi posvetil ukrajinskemu vprašanju uvodnik, v katerem opisuje boje Ukrajincev od kneza Igorja do današnjega časa in se vprašuje, kakšen in kako nagel bo razvoj ukrajinskega vprašanja. Mnoga poročila je treba jemati sicer z rezervo, kar poudarjalo zlasti vodilni angelski listi, ki vidfjo, da je vso akcijo sprožil Berlin, vendar pa je očitno, da postaja ukrajinsko vprašanje evropski problem. Nadalje postaja vedno bolj aktualno vprašanje Klajpede, ki bo o njeni bodoči usodi mogoče reči določnejšo besedo, ko litvanska vlada objavi rezultate nedavnih volitev. Rešitve čakata tudi nemška zahteva po kolonijah in pa poljska, ki postaja vedno glasnejša in se bo bržčas pojavila v ostrejših oblikah, če bi v bližnji bodočnosti res prišlo do okmjevanja Poljske na račun ustvarjanja samostojne Ukrajine. Tudi z Daljnega vzhoda, od koder sicer že dolgo ne prihajajo pomirjevalna poročila, je nedavno prišla v Evropo uradna vest japonskega poročevai- Poljski glas za Klajpedo POLJSKA IMA V KLAJPEDI ŽIVLJENJ DOPUSTITI, DA BI SE VARŠAVA, 15. decembra. Liberalni »Kurjer Poranny« napada angleški in francoski tisk zaradi stališča, ki ga je zavzel v klajpedskem vprašanju. To stališče je defetistično in povzroča vznemirjanj?. List naglaša, da Poljska ne more ostati indiferentna v klajpedskem vprašanju, ker ima v Klajpedi svoje posebne SKE INTERESE IN ZATO NE BI MOGLA PRIKLJUČILA NEMČIJI. življenjske interese in ne more dovoliti, da bi se priključila k Nemčiji. Dinamizem nemških zahtev se ne more zmanjšati z represivnimi ukrepi. Vendar se zdi, da tudi Nemci sami uvidevajo, kakšne i’ž-koče bi povzročilo tudi najmanjše kršenje statusa quo glede Klajpede. Milijon Angležev čez kanal ZANIMIVA IZJAVA ANGLEŠKEGA GENERALA SPEARSA, KI JE OSTRO NAPADEL CHAMBERLAINA. LONDON, 15. decembra. Veliko pozor- moglo izzvati to potovanje zelo slab vtis nost je izzval tu govor brigadnega gene- v Franciji, še večjo pozornost je pa vzbu-rala Spearsa, znanega prijatelja Fran- dil general z izjavo, da se vedno bolj cije, v katerem je ostro napadel Cham- pospešujejo priprave, po katerih bi v pri-berlaina ter zlasti naglasil, da pod no- meru vojne moglo milijon Angležev čez benim pogojem ne bi smel potovati v Rokavski preliv. Ta izjava je zanimiva Rim. Tega ne bi smel storiti zlasti zaradi zato, ker se je doslej mislilo, da bi An-tega, ker je bilo po Monakovem že toli- glija mogla poslati v Francijo le malo ko popuščanja, da so temeljito ogroženi vojsko, velikobritanski interesi. Razen tega bi Italijanski državni proračun V PRORAČUNSKEM NAČRTU VELIK DEFICIT - POSEBEN PRORAČUN 10 MILIJARD LIR ZA OBOROŽEVANJE vojsko, mornarico in letalstvo 8 milijard RIM, 15. decembra. Ministrski svet je včeraj odobril proračunski načrt za leto 1939^40. Proračun predvideva 24.561 mi* 1 lijonov lir dohodkov in 29.319 milijonov lir izdatkov. Primanjkljaj znaša torej 4 milijarde in 758 milijonov lir. Razen tega pa obstaja še poseben proračunski dodatek 10 milijard lir za oborožitev. V letu 1939. bo porabljenih iz tega kredita za 275 milijonov lir, kar znaša 2 milijardi 476 milijonov lir več, kakor je bilo izdano za oboroževanje tekom letošnjega proračunskega leta. Zelo so povečane tudi postavice ministrstva za javna dela, prometnega ministrstva, ministrstva za poljedelstvo, ministrstva za korporacije in ministrstva za kolonije. Usoda Čehov na Slovaškem TEŽAK PROBLEM PREDSTAVLJAJO JIH JE CENTRALIZEM P PRAGA, 15. decembra. Češki listi razpravljajo obširno o razmerah na Slovaškem, posebno pa o vprašanju, kaj bo s tamkajšnjimi čehi. »Venkov« je poslal na Slovaško v ta namen celo posebnega poročevalca, ki piše v svojih poročilih, da se razburjenje prvih dni že polega. Dočim so prve dni Slovaki na vseh zborovanjih vzklikali »Ven s Čehi!«, se govori sedaj samo še o češkem vprašanju. Po statistiki iz leta 1930. je bilo na Slovaškem zaposlenih 120.000 Čehov, sedaj pa jih ČEŠKI URADNIKI IN NAMEŠČENCI, KI OSLAL MED SLOVAKE je okoli 200.000. Radikalni Slovaki trdijo, da je na Slovaškem 60.000 čeških uradnikov, dočiui se izve iz vrst slovaške via-de, da jih je samo okoli 30.000. Dr. Sidor in nekateri drugi so na volivnih shodih napovedali, da bo odpuščenih okoli 12.00!) čeških uradnikov, orožnikov in drugih državnih nameščencev, ki bodo zamenjani s Slovaki. Sicer pa se s strani samih Slovakov zatrjuje, da bo napetost popustila in se bodo vsa ta vprašanja mirno rešila. Ukrajinci hoteli osvoboditi Bandero VARŠAVA, 15. decembra. Listi poročajo, da so oblastva odkrila zaroto, katere namen je bil osvoboditi voditelja terorističnih ukrajinskih organizacij Štefana Fandero, ki je bil obsojen na 15 let ječe zaradi poskušanega atentata na notranjega ministra Pieratskega. Zarotniki so bili tudi že v zvezi z dvema kaznilniški-ma paznikoma, katerima so ponujali 40 tisoč zlotov za pomoč. Oba paznika sta bila skupaj z zarotniki aretirana. MUSSOLINI BO GOVORIL NA SARDINIJI RIM, 15. decembra. Ministrski predsednik Mussolini bo v nedeljo odpotoval na Sardinijo, kjer bo imel velik govor, ki ga v političnih krogih z zanimanjem pričakujejo. Govoril bo baje tudi o ltali-jansko-franooskih vprašanjih in italijanskih zahtevah. ZANIMIVE ITALIJANSKE PREPOVEDI RIM, 15. decembra. Avala. Havas poroča: Generalni tajnik fašistične stranice Starace je izdal odredbo, po kateri je članom fašistične stranke in milice prepove- dano biti v italijansko-francoskih organizacijah bivših bojevnikov, kakor tudi v italijansko-francoski parlamentarni zvezi. S KONGRESA V LIMI. LIMA, 15. decembra. Na panameriški konferenci pripravljajo resolucijo, po kateri bo državam prepovedano priznati | vsako okupacijo tujega teritorija s silo. Dr. Moreno, argentinski delegat, in še dva druga so vložili predlog, da se začno v obeh Amerikah preganjati (uje protidj-mokratske ideologije. REZULTAT KLAJPEDSKIH VOLITEV. BERLIN, 15. decembra, štetje v nedeljo v Klajpedi oddanih glasov je v splošnem končano. Vseh volišč je bilo 228 in ob času tega poročila jnanjkajo podatki samo še 14 volišč. Nemška lista dr. Neumanna je dobila po dosedanjih rezultatih 86.3% vseh oddanih glasov. Nemški značaj Klajpede je s tem dokazan. CSAKY OBIŠČE BERLIN. BUDIMPEŠTA, 15. decembra. Po informacijah iz zunanjega ministrstva, novi madžarski zunanji minister grof Istvan Csaky ne bo odpotoval na obisk v Berlin pred mesecem januarjem. skega urada, da bo japonska vlada povečala državni proračun za leto 1939.-40. na 6 milijonov jenov, ker vedno resneje j računa z vojno na dveh straneh: proti Rusiji in proti Kitajski. Sleherni dan dogajanja v svetu nam dokazuje, da so vsi njegovi deli močno razgibani. Človeštvo hrepeni pa miru, toda če pogledamo nazaj v zgodovino, kmalu spoznamo, da je vedno ostajalo pač samo pri hrepenenju: svet se je skozi vse zgo- dovinske dobe spreminjal, njegova zemlje pisna podoba ni bila nikoli stalna, vse, kar umetno ustvarjajo ljudje, iu to so predvsem meje, je podvrženo spreminjanju. Nobenega dogodka svetovnega pomena ni bilo, ki bi mogel spremeniti dosedanji tok zgodovinskega dogajanja. — Človeštvo je dolgo mislilo, da je tak mejnik svetovna vojna, dogodki zadni.h let pa dokazujejo, da se je svet tudi v .tem, kakor v tolikih stvareh, varal. nfs. Konec Ciganstva v Nemčiji BERLIN, 15. dec. Nemčija se je lotila • reševanja tudi ciganskega vprašanja. Ci-j gani bodo preiskani po njihovi rasni pri-I padnosti. Potepanje jim bo prepovedano J in naseliti se bodo smeli samo v mestih 1 z nad pol milijona prebivalci, kjer bodo morali pošteno delati. PORTUGALSKI PREDLOG ZA ZVEZO MED PORTUGALSKO, BELGIJO «N HOLANDIJO. LIZBONA, 15. decembra. List »Humani-dade«, ki je namenjen posebno kolonialnim vprašanjem, se zavzema za sporazum med Portugalsko, Belgijo in Holandijo z ozirom na podobni položaj, ki jim grozi v njihovih kolonijah. Razni načrti, po katerih naj bi Portugalska, Belgija in Holandija plačale nemške kolonialne zahteve s svojimi kolonijami, silijo vse tri države, da se združijo v skupni obrambi svoje posesti. Vsaka zase so te države prešibke, da bi se mogle tem načrtom uspešno upreti, toda združene bodo čo gotovo zmogle. List predlaga zato nujno sklicanje zadevne konference. NEMŠKI ČASNIKARJI SE ODDELIJO PARIZ, 15. decembra. »Soir« poroča iz Londona, da bodo nemški časnikarji izstopili iz Društva tujih poročevalcev v Londonu. Ta sklep sicer še ni bil sprejet, se pa z gotovostjo pričakuje. ANGLIJA IN PORTUGALSKA LIZBONA, 15. dec. Britanska vojaška misija, ki je bila več mesecev na Portugalskem, se je včeraj vrnila v Anglijo. Na banketu je predsednik vlade dr. Sala-zar dejal, da je to šele začetek tesnejšega sodelovanja Anglije in Portugalske. JAPONSKO-FRANCOSKI SPOR HONGKONG, 15. dec. Japonska oblastva so prepovedala, uvažati v francosko koncesijo Hankova hrano. Prav tako so zaprle tudi vodovod. Francoska oblastva so takoj preko Pariza intervenirala. NAPAD MADŽARSKIH TERORISTOV HUST, 15. decembra. Šest madžarskih teroristov, oboroženih s puškami bombami, je napadlo pri Verhovcu tri češkoslovaške graničarje. Teroristi so b1-1' pregnani. KONEC TELESNE KAZNI TRIPOLIS, 15. decembra. Maršal Bai' bo je po sklepu velikega fašističnega sveta odpravil dosedanjo kazen udarcev Pr' domačinskih vojakih v Libiji. OGLOBITE V HAJFE. JERUZALEM, 15. decembra. Anglež*3 oblastva so naložila mestu Hajfi denarno globo 400 angleških funtov. Vzrok J* arabski napad na nekega Žida, ki je bi ubit. FOND ZA EMIGRANTE LONDON, 15. dec. Bald\vinov fond za emigrante, ki so ga začeli zbirati v ponedeljek, znaša danes že okoli 60 mm' onov din. VELIK POŽAR V LONDONU LONDON, 15. dec. V londonskem okra' ju Kensongton je včeraj izbruhnil poza* ki je poškodoval tudi električno centra* zaradi česar je bilo več okrajev v te •* Zaradi goste megle so ustavili ves pr met. Tudi dve operaciji so morali v o nišnicah izvršiti ob svečni razsvetljavi. Število poslancev BEOGRAD, 15. decembra. Z liste ^ Stojadinoviča so po uradnih podatkm voljeni 303 narodni poslanci, z 1 ste Mačka pa 67. Z obema nosilcema is 1 vlada torej 304 poslance, opozicija pa V savski in primorski banovim je ^ opozicija 41 poslancev, po 6 v vr ^ drinski in zetski, 4 v dunavski, darski, 1 v moravski in 0 v dravsk Beogradu. Žalski župan poda! ostavko Žalec 15. dec. Bivši predsed_i-okrajne JNS in na JNS listi izJo!je^veC. pan v Žalcu g. Vizovišek lva"’ nSko je po volitvah podal ostavko na zup. funkcijo. _________________ .. . — Borza.' C u r i h, 15." decembra. Devg* Beograd 10, Pariz 11.63, London Nev/ York 442.375, Milano 23.25, » 177.25, Praga 15.10. rj3 Vremenska napoved. Oblačno, s»pve. vidiku, bolj mrzlo, severnovzhodn > trovi. Novice Varujmo svoistvenosti naše Dokrajine Do tega spoznanja so drugi narodi in dežele,kjer hočejo tudi privabiti tujce in imajo v tem oziru že več izkušenj, tudi prišli. Zato ne samo ostajajo, ampak tudi postajajo n .pr. tirolske vasi vedno bolj -tirolske«. Pri vseh novozgradbah skrbno pazijo, da ohranijo v s!ogy vkljub vsem modernim pridobitvam domačo svojstvenost. Na to pazijo v Nemčiji, kjer so proglasili cela mesta za »narodne muzeje«, kjer se ne sme ničesar zidati ali popravljati brez dovoljenja posebne komisije arhitktov in strokovnjakov za te stvari, in pazijo tudi po vseh drugih kulturnih državah, n. pr. v skandinavskih, v Italiji, na Češkem in drugod. Pri nas pa nimamo smisla za to. Že itak se ne moremo sklicevati na velike tradicije, pa še lahkomiselno uničujemo, kar še imamo. Ptuj n. pr. je arhitektonsko najzanimivejše in brez dvoma najbolj »starinsko« ter najbolj enotno mesto v Sloveniji, ki si je še prav dobro ohranilo svoj srednjeveški značaj. A v nekaj desetletjih bodo ta starinski značaj mesta popolnoma uničili z mnogimi neokusnimi novimi stavbami, Ptuj bo postal moderen in — grd. Tukaj se nikakor nočemo navduševati za to, da bi naj gradili v Sloveniji hiše v srednjeveških slogih in nočemo ovirati razvoja modernega časa, toda ta razvoj naj se uveljavi poleg starih značilnosti in svojstvenosti naše dežele, ne pa na njih razvalinah, naj jih dopolnjuje in dalje razvija, ne pa uničuje. Zato je treba uvesti nadzorstvo nad gradbeno delavnostjo ne samo po mestih, ampak tudi po naših vaseh. Slovenska kmečka hiša na vzhodnem Štajerskem na primer pripada čisto posebnemu tipu in vas prav tako, in to značilnost je treba pokrajini in narodu ohraniti, ne pa uničiti v imenu nekega »napredka«. Kmečka hiša dobi lahko večja okna, več svetlobe in sonca v sobe, pa zaradi tega še ni treba, da bi morale biti zgrajene v »amerikan-skem« slogu. Pri vseh okrajnih načelstvih bi bilo treba nastaviti posebne uradnike-arhitekte, ki bi naj v tem oziru nadzirali gradnjo vsake nove stavbe v mestu in zlasti še na vasi. Seveda bi si morali biti ti uradniki docela na jasnem, v čem obstajajo značilnosti narodnega sloga, da bi ne delali vsak po svoji glavi in svojem načinu. V slovenski ljudski in narodni kulturi pa bi bilo s tem rešeno vprašanje, kini#tako brezpomembno in malenkostno, kakor se še morda komu zdi. KONEC. Dravsko in mursko zlato »ZLATARJI« OB DRAVI IN MURI. - PREBIVALSTVO VEČ VASI SE PREŽIVLJA Z IZPIRANJEM »ZLATA« gi, tako da miza visi. Miza ima na stoti- Ze legende nam pripovedujejo o zlatarjih ob Dravi in Muri. Te legende so .se vtisnile tudi sedanjim obdravskim in obmurskim prebivalcem v spomin. Nekaj je tudi resnice v njih. Obe reki nosita s seboj »zlati« pesek, ki ga prebivalstvo izpira. Strokovnjaki menijo, da prinaša Drava s seboj zlata zrnca iz štajerskih bregov. Široki javnosti gotovo ni znano, da se prebivalstvo mnogih vasi ob Dravi in Muri preživlja samo z izpiranjem zlata. To jim je edini poklic, ki prehaja od očeta na sina. Tako zvani zlatarji so ob Dravi od Maribora do Barča, ob Muri pa od Podturna do Legrada. V mnogih vasicah ob imenovanih rekah se vsako leto zbere po 200 do 300 skupin, ki vsaka šteje po tri do pet »zlatarjev«. Ti iskalci zlata si sporazumno razdele teren ob reki in izpirajo pesek. Zanimivo je to njihovo delo. V čolnih se odpeljejo na dodeljeno mesto, kjer postavijo mizo. Ta ima dve daljši in dve krajši no- ne zarez, v katerih se ustavljajo drobna zlata zrnca. Na mizo namreč nanosijo »zlati« pesek, ki ga tako dolgo izpirajo, da pesek odstranijo in v zarezah na mizi ostane samo čisto zlato. Če pa so zlata zrnca še kljub izpiranju pomešana s peskom, zmešajo zlato z živim srebrom. Živo srebro pritegne zlato, pesek pa zavržejo. Nato živo srebro izparijo in ostane 95% čisto zlato, ki ga obdravski m obmurski zlatarji prodajajo po 45 do 50 dinarjev gram. Vsak »zlatar« nabere, če ima srečo, tedensko do 6 gramov zlatih zrnc. To njihovo delo traja od zore do mraka in skozi celo leto. Začne pa se sezona naših izpiračev zlata spomladi, ko se topi sneg in reke donašajo mnogo peska. Nekateri naprednejši »zlatarji« uporabljajo za izpiranje zlatega peska motorne črpalke in je seveda njihov trud poplačan z obilnejšim zlatom. Šolska kuhinja RK Fala-Selnlca Selniški šolski okoliš je zelo velik. Otroci prihajajo po 6 in še več kilometrov daleč v šolo. Zato je v zimskih mesecih potrebno, da šolarji dobe opoldne kaj toplega v lačne želodčke. Vse to so uvideli nekateri domači mladinoljubi, ki so leta 1935. ustanovili pod okriljem Rdečega križa šolsko kuhinjo v Selnici ob Dravi. Mnogo je bilo treba žrtev predno so zbrali potrebna sredstva za opremo šolske kuhinje. Dobra volja in človekoljubje sta zmagala in selniška šolska kuhinja zelo uspešno deluje. Že takoj prvo zimo po ustanovitvi je bilo v tej kuhinji razdeljenih 8.9P1 obed v skupni vrednosti 4.173 dinarjev. V zimi 1936-37 so v kuhinji razdelili že 10.043 obedov, naslednje leto 14.510 obedov, tako da je falsko-selniška šolska kuhinja doslej razdelila že 33.454 obedov v vrednosti 15.G52 dinarjev. Za ta kosila so uporabili 222 kg mesa, 174 kg moke, 115 kg riža, 162S kg krompirja, 115 kg masti, 513 kg fižola, 340 .kg ješprenja, 420 kg prosene kaše, 92 kg svinjske glavine in 724 litrov mleka. Za ruzvoj in uspešno delovanje šolske kuhinje Ima mnogo zaslug ravnateljstvo lal-ske elektrarne, ki je dovolilo brezplačno Uporabo elektriškega toka za kuhanje in Pu obratovodja g. Griesser, ki je vedno ^odpiral stremljenja te človekoljubne mladinske socialne ustanove. sko bolnišnico, ki bo dobila štiri nove oddelke, novo porodnišnico in več gospodarskih poslopij. Z deli bodo spomiadi nadaljevali. Nato pride na vrsto adaptacija slovenjegraške bolnišnice. Uredili bodo tudi bolnišnice v Murski Soboti, Brežicah i(i v Novem mestu. Zavod za zdravljenje raka Društvo za borbo proti raku v Zagrebu je zbralo okoli 2 milijona dinarjev za pobijanje raka. S tem denarjem bo društvo v Zagrebu zgradilo zavod za proučava-nje in zdravljenje raka s pomočjo radija Stavba bo stala na Šalati. Z gradnjo bodo spomladi že pričeli. Potrebno količino radija bo Zagreb kupil v Kanadi. Modernizacija bolnišnic v Sloveniji Za modernizacijo in razširjenje bolnišnic v Sloveniji je banovina najela 43 mi* {'ionsko posojilo. V ta nnmen je ustanovami posebna tehnična sekcija, ki je dobljena tehničnemu oddelku banske upra* 'l’c- S posojilom bodo dogradili maribor- Pretep pri luščenju bučnic Pri nekem posestniku pri Sv. Lenartu v Slov. goricah so luščili bučnice. Po končanem delu je gospodar delavce pogostil s pijačo in prigrizkom. Na gumnu so celo plesali. Pri tem so se fantje sporekli. Razvil se je pretep, pri katerem je dobil 24-letni Martin Čeh zabodljaj v rebra, 23-Ietni čevljar Ferdo Kuhar več udarcev z ročico, 19-letni posestniški sin Franc Zavernik pa vbodljaj v glavo ;n prsa. Ranjence so prepeljali v mariborsko bolnišnico. o. 60-letnico je te dni v Podsredi praznoval upokojeni šolski upravitelj Ante Potočnik. Jubilant je*39 let vzgajal mladino v istem kraju, zato pa je tudi zelo oriljubljen. o. Nova postojanka Maistrovih borcev. V nedeljo bo v Ljutomeru ustanovni občni zbor odseka Zveze Maistrovili borcev. Zbrali se bodo vsi še živeči borci iz Ljutomera in okolice, ki so pod poveljstvom generala Maistra pomagali osvoboditi našo severno mejo. o. V Ormožu je umrla nadučiteljeva vdova gospa Franja Jarčeva. Pokojnica je bila vneta sodelavka v domačih dobrodelnih in narodnih društvih. o. Splavarjem na Savi. Zaradi popravil mostu za cesto čez Savo pri Zagrebu je splavarjenje pod tem mostom zelo nevarno. Zlasti pa je za splavarje nevarno, če kaže vodostaj Save pod ničlo. V takih primerih naj se splavarji ustavijo in pregledajo razmere pri savskem mostu. V opozorilo splavarjem so postavili 500 m pred mostom rdečo belo svarilno ploščo. o. Gluhonemi v Trbovljah. V soboto bodo gojenci gluhonemnega zavoda v Ljubljani pokazali v Trbovljah nadčloveške napore svojih učiteljev in njihove uspehe, saj so se naučili govoriti. V Sokolskem domu bodo gluhonemi govorili in igrali. o. Če se otroci obešajo na avtomobile. V mariborsko bolnišnico so pripeljali 14-letnega delavčevega sina Konrada Vogrina iz Zgornjega Porčiča. Deček se je obesil na neki tovorni avtomobil. Na ovinku je Konrad padel z avtomobila in dobil nevarne poškodbe na glavi, o. Z nožem v trebuh. Okrog 22. me zvečer so se fantje, ki so se vračali iz neke gostilne na Pečici pri Poljčanah sporekli zaradi nekega starega dolga. Beseda je dala besedo. Nenadoma se je zabliskal v roki nekega delavca nož, s katerim je ta navalil na 18-letnega posestniškega sina L. iz Lovnika in ga dregnil v trebuh, nakar je zbežal. o. Um se ji je omračil. Ko se je te dni mudila v Poljčanah neka žena srednjih let, posestnica iz Sp. Laž, se ji je neda-doma, ko je bila v neki trgovini, omračil um. Kazala je znake blaznosti. Po zdravniškem pregledu je bila odpremljena v Novo Celje. o. Dvonožne lisice so obiskale posestnika Brodnjak Franca iz Trgovišča pri Veliki Nedelji. Odnesli so mu nad 10 kokoši. o. Na banovinski cesti Pragersko— Slovenska Bistrica sta trčila dva kolesarja. Vzrok nesreče je bil ta, ker ni imel ne eden niti drugi luči. Škodo sta imela le na kolesih, dočim sta oba kolesarja nepoškodovana. c. Trgovine v Celju bodo v nedeljo odprte od 7.30 do 13. p. Zlata nedelja. Združenje trgovcev za mesto Ptuj sporoča kupujočemu občinstvu. da bodo trgovine v nedeljo, 18. dec., odprte od pol 8. do 11. ure. p. Zveza Maistrovih borcev, odsek v Ptuju, bo imel svoj prvi letni redni občni zbor v nedeljo, 18. dec., ob pol 11. uri dopoldne v Narodnem domu. p. Ptujski frizerji zahtevajo, da se določi drugi čas za izključenje elektr. toka. Izključenje elektr. toka ob nedeljah in praznikih v dopoldanskih urah povzroča še med mnogimi drugimi prizadetimi, predvsem frizerjem, pač zelo neljube nerodnosti. Zato zahtevajo ptujski frizerji, da se ob teh dneh in urah tok ne izključuje, ali pa se vsaj brivske salone obvesti da pravočasno končajo ali preložijo posle. tudi na kratkih valovih Nenavadna poitna pošiljka Neki čitatelj iz Celja nam je poslal nenavadno poštno pošiljko. V mali škatlici z napisom »vzorec brez vrednosti« smo dobili 3 žive rjave hrošče, kar je za december pač nekaj izrednega. Zrele jagode. cvetoče sadno drevje, citrončki, sedaj pa še rjavi hrošč so pač nenavadni zimski prirodni pojavi sprejema edinstveno n. Trojčke je rodila v Doljanih pri Varaždinu 25-letna kmetica Marija Vitez Mati in tri deklice so zdrave. n. Neobičajno velik tek. V varaždinski okolici je 25-letni trgovs-kl pomočnik sa stavo pojedel 25 kosov potice, 10 žemelj, kilogram kruha in pol kilograma sira ter popil 2 litra vina. Ko je mladenič vse to spravil v želodec, je dejal, da bi še jedel. n S kačami zaslužil 55.000 dinarjev. Že dve leti potuje po naših večjih mestih mlad Ličan Peter Brakus in nosi svoje bogastvo kar v kovčegu s seboj. Ko od pre svoj kovčeg se radovedna množica čudi mnogim in najrazličnejšim kačam. Z njimi dela tudi zanimive in nevarne poi^ kuse. Na ta način je mladenič v dveh letih zaslužil 55.000 dinarjev, ki jih je zbral s prostovoljnimi prispevki. radio TIPA 105 5 - cevni super DIN 3150 — JOSIP VVIPPLINGER Maribor, Jurčičeva 6 RADIOVAL Celje, Kolenčeva 6 n 100-letni aktivni občinski uslužbenec. V Kragujevcu še sedaj vestno vrši službo 100-letni občinski čuvaj Gjorgje Mitrovič. Vendar se čudi, zakaj ga kljub njegovi 80-letni službi ne upokoje. n Brivec na ulici. Za pol dinarja striže kar na ulici ljudi stari brivec Drago Pru-kič iz Stragarov. Dela ima ves dan lo-volj in je z zaslužkom zelo zadovoljen. n Kako si Gračanci izbirajo neveste. Ko v Gračanici opravijo vsa dela na očiju, odidejo mladeniči v sosednje vasi iskat neveste. Po stari navadi se dekleti zberejo na vasi. Okoli njih posedejo zakonski kandidati. Mladeniči stavijo dekletom najrazličnejša vprašanja. Ona. ki da najduhovitejši odgovor, postane nevesta. n. Mlinar »pesnik«. V Bačini pri Lju-buškem hodijo ljudje obiskovat mlinarja Mujo Beširoviča, o katerem govori vsa okolica. Znan je kot pesnik, saj govori z ljudmi samo v verzih in ga drugače spioh še niso slišali govoriti. n Enoletni otrok zadel na loteriji \e-lik dobitek. Te dni je dobila srečka, ki so jo starši kupili svojemu enoletnemu sinku Milanu Matiču, 135.000 dinarjev. O __________ »Precej dolgo bo še trajalo, preden se boš bril, Mihec!« »Še dalj pa bo trajalo, striček, pre8sJei Tedaj od urarja in juvelirja M. Ilger-jev sin, it/anbor, Gosposka 15. Prodaja tudi na obroke. Ijenost Janka Mlakarja med njegovimi številnimi čitatelj: in poslušalci. Predavanje prof. Mlakarja so ilustrirali številni diapozitivi, katerih večina je bila barvasta, kar je tako rekoč neizogibno potrebno, če hoče kdo vsaj približno prikazati resnično lepoto Dolomitov. Saj tisti, ki je sam videl Dolomite in potoval po krajih, ki jih je opisoval g. predavatelj, ve, da ni vsa njihova lepota v krasoti gorskih oblik, veličastnosti višavja in njihovi mogočnosti, temveč da je naj-svojevrstnejši čar Dolomitov prav v njihovi živi, bujni barvitosti. Dolomiti so prav po svojem barvnem bogastvu edinstveni vsaj v Evropi, kajti malokatero gorstvo se more meriti z njimi po neverjetni pestrosti m skladnosti barv rdečkastega. pepelnato-rožnatega skalovja, glo- boke zelenine smrekovih gozdov, temne modrine visokega neba, bleščeče beline meglic, ki včasih ovijajo strme stene, s soncem obsijanih, svetlozelenih travnikov in žarečih belili cest... Najmočnejše doživetje, ki ga potovalec po Dolomitih prinese s seboj domov, je vprav neizčrpnost in neopisljivost barv v vseh njihovih odtenkih. G. predavatelj je v sliki in besedi opisal najlepše in za Dolomite najznačilnejše predele in gorske skupine od Toblach i. oz. Cortine d’Ampezzo pa tja do Bolzana. Vmes je s svojo znano šegavostjo vpletal najrazličnejše domislice in doživetja, !;o je pred 40 leti prvikrat in 1. 1905. drugič potoval po Dolomitih. Tako se je občinstvo do dobrega nagledalo lepot gorovja in se tudi nasmejalo, ko je govoril o svojih nedolžnih »avanturah«, ki so pač vedno izzvenele v komičnost. V svoje pri- Naldostojnelša darlia od urarja in iuveliija M. Iljfcr-jev sin, Maribor, Gosposka ulica 15. Prodaja tudi na obroke. povedovanje je vpletal tudi še danes žive pravljice, ki na svoj bajni način razlagajo nastanek mnogih čudovitih oblik in predelov tega starodavnega gorovja. S posebnim zadovoljstvom pa posluša tako predavanje človek, ki je Dolomite spoznal že sam v njihovi veliki stvarnosti in lepoti, hodil po cestah; ki jih je opisoval predavatelj, in doživljal na njih podobne dogodivščine kakor on. Poslušalstvo je tudi na koncu predavanja nagradilo zabavajočega in vedrega predavatelja z navdušenim aplavzom. mfs. Občni zbor zavarovalnice »Drava** Sinoči je bil v gornjih prostorih hotela «Orel« redni občni zbor zavarovalnice »Drava«. Zborovanje je vodil poslevode-či podpredsednik ravnatelj g. Rudolf Golouh, ki je stvarno utemeljil, da so razne govorice o poslovanju te zavarovalnice ter o gradnji »Dravine« palače v Sodni ulici popolnoma neutemeljene in zlobne. To je potrdil tudi navzoči glavni revi 'or Zadružne zveze v Ljubljani g. Kobljer. Pri nadomestnih volitvah so bili izvoljeni primarij dr. Dernovšek za predsednika in kavarnar Serec ter industrijalec dr. Ca-?afura v odbor na mesta dr. Jurečka in dr, Jana. Občni zbor je potekel v soglasnosti vseh zborovalcev. Športna novost na Pohorju Zimski jadralni poleti pri Seniorjevem domu. Naši jadralni letalci tudi pozimi ne bo- do počivali, čeprav so morali radi neugodnega vremena prekiniti s poleti na letališču. Torišče njihovega udejstvovanja bo pozimi na Pohorju v okolici Seniorjevega doma, kjer bodo začeli s poleti, čim bo to vreme dopustilo. Od startov na Pohorju si posebno mnogo obetaj.-), ker je pristajanje v snegu mnogo lažje. Jadralni klub bo vodil poseben tečaj, ki sc ga bodo interesenti gotovo v velikem številu poslužili. Obeta sc nam torej novo leto, bogato na uspehih naših jadralnih letalcev. m. Mesti gradbenega tehnika in cestnega mojstra je razpisala mariborska mestna občina. O tej zadevi bodo sklepal: na prihodnji seji mestnega sveta. ni. Tudi mesarske prodajalnice bodo na zlato nedeljo odprte in se bo meso prodajalo na stojnicah. m. Vedno večji naval na mestni socialni odsek. Socialni odsek mestnega sveta je razpravljal o 28 prošnjah za ubožno podporo, za sprejem v oskrbnišnico in za sprejem v mladinske zavode. Vse te prošnje bo reševal mestni svet na torkovi občinski seji. m. 6500 sezonskih delavcev se ie v zadnjih štirinajstih dneh vrnilo iz Nemčije. V Mariboru so jim razkužili obleko in uredili vozovnice, nato pa so nadaljevali svojo pot v Prekmurje. m. Studenški gasilci na odru. V nedeljo popoldne vprizorijo studenški gasilci na svojem odru v novem domu zabavno opereto »Požarnikova sestra« v režiji g. Lintnerja. m. Nova brivnica na glavnem kolodvoru. Po zgledu ostalih večjih postaj je zgradila železniška uprava tudi na postaji Maribor, gl. kol., kar najmodernejše opremljen brivski lokal. Zamisel po zgraditvi moderne brivnice na postaji je z ozirom na silno razvijajoč sc tujski promet bila že neobhodno potrebna ter jo je zato tudi pozdraviti. Z preureditvijo prostorov za brivnico so se zgradila tudi najmodernejša stranišča angleškega sistema. m. V pogorelem mestnem stolpu ob Dravi bo uredil lastnik polkovnik Reiser costilno. V ta namen bo stolp prezidal. m. Priključitev Krčevine k mestu in mestna občina. Nekaj prebivalcev Krče- Uro»~ « Iz strokovne tro-ovine M. Ilger-jev sin, Maribor, Gosposka ulica 15. Prodaja tudi na obroke. vine je sestavilo vlogo, v kateri prosijo za priključitev k mestu. To vlogo so poslali mariborski mestni občini, ki je sta- vila vprašanje priključitve na dnevni red prihodnje seje mestnega sveta. m Ljudska univerza priredi v petek ob ?0. uri literarni večer. Iz svojih del bo čital Juš Kozak, pisatelj, ki spada med najmarkantnejše osebnosti slovenske pisateljske generacije. Rccitiral bo predvsem izbrana poglavja iz »Mask« in »Špiridona«. — V ponedeljek, 19. dec., bo predaval prof. Janko Mlakar o potovanju na Etno in Vezuv. m. Otrok v kropu. Na Teznem je padel v škaf kropa enoletni Zvonko Brumec. Ko je mati pripravljala vodo za kopanje, se je deček splazil do škafa in padel vanj. Hudo opečenega otroka so prenesli v mariborsko bolnišnico. m. 12-letna jajčarica-tatica. Gostilničarki Tereziji -Gračnerjevi iz Frankopanove ulice je neka 12-letna deklica prodala jajca. Pri odhodu je jajčariea ukradla za par sto dinarjev perila, ki se je sušilo na dvorišču. in. Zlato zapestno uro je neznani vlomilec ukradel gostilničarki Mariji Mare-kovi v Vojašniški ulici 10. Razen tega je vlomilec odnesel tudi nekaj perila, dočim ročne blagajne, v kateri je bilo precej denarja. ni videl. m. Ukradeno kolo najdeno. Ekonom graščine Racerdvor Srečko Vogrin je v Košakih našel kolo znamke »Waffenrad«, ki je bilo ukradeno posestniku Antonu Krambergerju s Teznega. m. ■: z&em / ZQ m "kuhame uEMmm m. Zbirko knjig je nekdo ukradel učiteljici Mariji Ježovnik iz Gosposvetske ulice 17. Škode je preko 3000 dinarjev. m Božičnica in 1. nastop malih tamburašev, ki ju priredi NSZ v Mariboru v nedeljo, 18. t. m., ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma bo v korist revne dece brezposelnih delavcev. Podprimo to plemenito akcijo z obilnim obiskom. * Budilke po din 39.— pri Antonu Kilt-mannu, Aleksandrova cesta 11. * »Jadran«. Vstopnice za Silvestrov večer dobite po znižanih cenah pri društvu v Narodnem domu vsak večer od 20. ure dalje. Rezervirajte pravočasno družinske prostore. * Sokolsko društvo Maribor III uprizori v nedeljo. 18. t. m., v krčevinski šoli točno ob pol 16. (pol 4.) uri Cvetko Golarjevi »Dve nevesti«. Pričakujemo številni odziv. * S »Putnikovim« avtokarom v Gradec v sredo, dne 21. decembra, za din 100.—r. Takojšnje prijave pri »Putniku; Maribor. Nočna lekarniška služba: Lekarna pri Sv. Antonu, Erankopanova ul. 18. tel. 27-01; lekarna pri Mariji pomagaj. Aleksandrova cesta, tel. 21-79. Kino * Grajski kino. »Florcntina« Paul Hor-giber in Geraldina Katt. Film posnet v sončili Dalmaciji. * Esplanade kino. »Madame Bovary«> prekrasni velefilm. Pola Negri. Film ie v nemškem jeziku. * Union kino. Danes grandiozni vele-film »Raskolnikov«, po romanu F. Dostojevskega s Harry Baur-om. Mariborsko gledališče Četrtek, ob 20.: »Aida«. Red D. Petek: Zaprto. Sobota, ob 20: »Kralj na Betajnovi«. Re slovenskega naroda in južtvh Slovanov sploh, razne druge krajše stva- ri ter dve prvi slovenski veseloigri, in sicer »Županovo Micko« in že omenjenega Matička«, ki je izšel prvič 1. 1790. pri Kleintnayerju v Ljubljani in bil tudi vpri-zorjen v ljubljanskem gledališču. Mohorjeva družba je napravila z izdajo Linhartovega izbranega dela veliko uslugo naši starejši literaturi in naši sedanji, zlasti mladi generaciji. Prireditelj Gspan jc oskrbel knjigo z vsemi potrebnimi komentarji, uvodi in opombami in ob koncu celo s slovarjem zastarelih besed in tujk. Izmed Linhartovih del je pa izbral odlomek iz njegovega »Poskusa zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov v Avstriji«, prve prizore »Županove Micke, ves »Veseli dan ati Matiček sc ženi« in del korespondence. Knjiga obsega tako 240. strani navadne osmerke, je čedno natisnjena in opremljena ter popolnoma prirejena svojemu namenu. Opremljena je dalje z Linhartovo silhuetno sliko, edino, ki jo imamo, ter reprodukcijo naslovnih strani prve izdaje obeh veseloiger. Pričakovati smemo, da bomo dobili v doglednem času v tej zbirki izbrana dela tudi še vseh ostalih pomembnejših slovenskih pesnikov in pisateljev. -r. k Josip Povhe. Ob dvajsetletnici slovenskih kulturnih prizadevanj v Mariboru, zasluži med drugimi delavci omembo tudi g. Josip Povhe, ki je deloval v letih 1920-22. zelo agilno v našem Narodnem gledališču kot režiser operet, oper m veseloiger ter pozneje, ko je odšel v Ljubljano, večkrat tudi kot gost. Sam je nastopal aktivno v operetah, veseloigrah 'n dramah ter bil splošno priljubljen. Sedaj živi g. Povhe kot upokojenec večinoma v Mariboru in nastopa žc nekaj večerov kot komik v »Veliki kavarni«, kjer vzbuja s svojimi nastopi mnogo smeha in zabave. Morda se bo našla možnost tudi za kako njegovo novo gostovanje v gledališču. -a- k Toti list. V slovenskem značaju manjka vedra humoristična poteza, zato nikoli nismo imeli večjih in pomembnejših humoristov. Celo do svojega humorističnega lista, ki bi se trajno vzdržal, so nismo nikoli mogli povzpeti. Po daljšem presledku in po mnogih prejšnjih neuspelih poizkusih smo pa dobili končno prav v Mariboru humoristični štirinajstdnevnik »Toti list«, ki sc je žc v prvem letu talko utrdil in razširil, da mu je zagotovljeno trajno izhajanje. Izdaja in urejuje ga g. Božo Podkrajšek. Želeti bi bilo, da bi postal »Toti list« čimprej tednik in da bi objavljal včasih tudi umetniško kvalitativne prispevke. S tem bi v celoti izpolnil svojo nalogo in onepotrebil uri nas zagrebške »Koprive«, katerih ie' zikovno škandalozni »Slovenski kotiček-' pomeni ponižujoče omalovaževanje >ia' šega jezika. k »Pedagoška Jugoslavija«. Jugosl. ucn-združenje, ki je začelo izdajati zbornike-ki naj seznanijo čitatclje z napredkom Pe" dagogike v Jugoslaviji, Bolgariji, češkoslovaški, Poljski in Rusiji, je izdalo »Pedagoške Češkoslovaške« zbornik »i e' dagoška Jugoslavija«. Kakor v PrV°‘’) zborniku, razpravljajo pisatelji tudi v ten o vseli teoretičnih in praktičnih vpras ' njih na pedagoško-filozofskem v razvoju pedagogike v letih 1918. ^ • Sloveniji govori dr. K. Ozvald, na * vatskem S. Ljubunčič, v Srbiji pa dr-vanovič. Zbornik predstavlja solicm* strokovno informativno knjigo, ki bo brodošla vsakomur, ki ga zanimajo vzg na vprašanja. . Bt. k Curiška akademija znanosti m ume nostl je imenovala nedavno kot nove pisne člane sledeče tujce: čollinsona Liverpoola, CIossa iz Bristola, c . Bellija iz Benetk, Jona Petrovicijaiz o karešte, dr. Hackerja iz Budimpešte, R. Hussa iz Debrecina, dr. \Jaleol^f0.1 ‘ , iz Aten. dr. Malkerbea iz Bloemfontauiea Juana Probsta iz Buenos Airesa, dr. m uro iz Tokia, Išija Baš.ja ,z Scdlitza iz Wel!ingtona (Nova /elandu^ Bartola iz Gripenberga in Kannlo L no iz Zagreba. Gospodarstvo Iskanje in izkoriščanje nafte v naši državi VELIKA ROCKFELERJEVA PETROLEJ SKO-FINANČNA SKUPINA JE DOBILA PRAVICO ISKANJA IN EKSPLOATACIJE NAFTE V JUGOSLAVIJI. Pred nedavnim smo v članku »Borba za jugoslovansko tekoče zlato« opozorili na vprašanje nafte in njenih ležišč v naši državi ter v tej zvezi tudi imenovali nekatere svetovne finančne skupine, ki se potegujejo za naftina polja in izkoriščanje. Po poročilih iz Beograda je sedaj v glavnem borba med temi finančnimi skupinami zaključena, ker je uspelo »Jugoslovanskemu raziskovalnemu d. d.«, daje zaključilo z našo državo dogovor o iskanju naftinili ležišč. Ta delniška družba ima samo jugoslovansko ime, za njo pa se skriva znana petrolejska družba Standard Oil Ne\v Jersey, ki je v rokah Rockefellerjeve finančne skupine. Rockfelerjeva petrolejsko-finančna skupina je ena najmočnejših ua svetu. Svojo kapitalistično mrežo je razpredla po vsem svetu; najmočnejša oporišča pa ima v Romuniji, Madžarski, Nemčiji, Venezueli, Angliji, Ameriki in Aziji. Podoba pa je, da se bo sedaj usidrala tudi na Balkanu 'a v naši državi, od katere je dobila pravico za iskanje nafte in vrtanja ter izkoriščanja vrelcev. Strokovnjakom je že pred Časom uspelo zanesljivo dognati, da so v naši državi bogata ležišča nafte. Če bi ta dognanja ne držala, bi Rockfelerjeva skupina verjetno ne investirala visokih milijonov za raziskovanje. Po zaključenih pogajanjih je bil sedaj sklenjen z našo državo dogovor, ki daie tej družbi pravico iskanja naftinih terenov na področju naše države. Po tem dogovoru je družba obvezana vložiti v ce-loten posel pri raziskovanju okoli 200 milijonov din. Čim pa naleti na ležišča, Ki jih bo izkoriščala, mora družba vložiti še dodatni kapital. Družba bo pričela svoje delo v najkrajšem času in z okoli 60 priznanimi strokovnjaki za iskanje nafte. Z merodajnega mesta posebno naglašajo, da družba ni dobila za svoje poslovanje nobenih olajšav davčnega in taksnega značaja, pač pa je dolžna plačevati vse državne in samoupravne dajatve. Čim naleti družba pri iskanju na rentabilne vrelce je dolžna odstopiti naši državi 10 —15% brutto proizvodnje. V posebnem dodatku predvideva dogovor tudi ostre kazni, ki bi doletele družbo, če bi se skušala izogniti obveznostim, ki jih nalaga dogovor. Tako si je torej v naši državi po daljšem prizadevanju pridobila Rockfelerjeva skupina pravico do raziskovanja naših naftinih terenov in logično tudi pravico do izkoriščanja. Druge skupine, ki šobile tudi resni reilektanti, pa se bodo morale umakniti. Pregled letine 1938 V PRIMERI S PREJŠNJIMI LETI JE L KOV ZADOVOLJIVA PO KO Te dni je Narodna banka objavila v svoji statistiki o gospodarstvu v 3. četrtletju med drugim tudi zaključne podatke o letošnji letini glavnih kmetijskih pridelkov. Po teh podatkih je letošnja letina prav zadovoljiva; zlasti je razveseljiv napredek v pridelku na 1 ha, kar dokazuje, da posvečajo producenti večjo pažnjo na količino pridelka. Pšenice smo prklellali 30,299.000 q, ( la 1 ha 14.0 c|), ječmena 4,212.000 q) na 1 ha 9.9 q), rži 2,271.000 q) na 1 ha 8.8 q), ovsa 3,262.000 q) na l ha 8.8 q), koruze 44,070.000 q (na 1 ha 16.5 q). Zanimiva je tudi naslednja primerjava naše kmetijske proizvodnje za poslednjih S lot (vse v tisočih q) pšenica ječmen rž oves koruza 1934. 18.596 4.081 1.953 3.334 51.542 1935. 19.895 3.724 1.961 2.778 30.284 1936. 29.236 4.140 2.033 3.320 51.805 1937. 23.470 3.790 2.094 2.955 53.353 1938. 30.299 4.212 2.271 3.262 44.070 .Popolnoma drugačno podobo pa nam 'indi statistika o pridelku na 1 ha (pride-lek v q); ETOŠNJA LETINA GLAVNIH PRIDEL-LIČINI IN PRIDELKU NA ha. pšenica ječmen rž oves koruza 1934. 9.2 9.7 7.9 9.0 19.4 1935. 9.3 8.9 7.8 7.5 12.2 1936. 13.2 9.9 8.0 9.2 19.2 1937. 11.0 9.2 S.2 8.5 198 1938. 14.0 9.9 8.8 8.8 165 Iz prve razpredelnice razvidimo, da je bila letošnja letina pšenice najboljša v zadnjih petih letih tako po celokupni količini kot pridelku na 1 ha. Prav tako je bila izvrstna letina ječmena, rži in ovsa. Pridelek koruze pa je bil znatno manjši ko prejšnje leto. je proučevala možnosti, kako bi Francija navezala z nekaterimi balkanskimi državami tesnejše gospodarsko sodelovanje. Iz Bukarešte in Sofije je prišla delegacija tudi v Beograd, kjer je proučevala prilike in skušala najti možnosti, da se poveča trgovina med Francijo in našo državo. g. Mlečni in jajčni monopol v ČSR. Na češkoslovaškem bodo ustanovili posebno mlečno družbo, ki bo dobila poleg privilegija za mleko še monopol na trgovino z jajci. Borzna poročila Devize. Ljubljana. Amsterdam 2394.16—2408.75, Berlin 1765.03—1778.91, Bruselj 741.94—747, Curih 996.45— 1003.52, London 205.11—207.16, New York 4372.26—4408.57, Pariz 115.27— 116.71, Praga 150.64—151.74, Trst 230.95 —234.03. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna škoda 466—468, 6% agrarji 89 bi., 7% inv. pos. 96.50, 7% Blair 89—90, 8% Blair 96 d. Delnice: Narodna banka 7600, Trbovlje 185—187.50. <£orf Pomemben sestanek mariborskih lahkoatletskih klubov Pretekli torek so se sestali delegati mariborskih klubov SSK Maratona, SK Rapida in SK Železničarja. Na tem sestanku so enodušno ugotovili, da je v preteklih letih lahkoatletski šport v Mariboru zaradi neenotnega nastopanja ter deljenega mišljenja poedinih klubov mnogo trpel. Po vsestranskem razmotrivanju teh razmer, ki nikakor ne morejo biti v korist lahkoatletskemu športu, so se delegati vseh klubov sporazumeli, da bodo v bodoče nastopali sporazumno v vseh vprašanjih lahke atletike v Mariboru. Ta sestanek je toliko pomembnejši. Ker so se sporazumeli trije rivali, ki so bili doslej vsak za sebe v lastnem taboru ter so izvajali lahkoatletske prireditve le v okviru svojega kluba. Zaradi medsebojnega nesporazuma je bila ta lepa panoga športa v Mariboru potisnjena na • dokaj nizko stopnjo med ostalimi. Želeti je, da bo ta sporazum vsaj v tej panogi športa obrodil medsebojno prijateljsko in pravo odkrito sodelovanje med klubi, ki ga v mariborskem športu zelo pogrešamo. Tako smemo pričakovati, da bomo imeli v bodoče v naši severni metropoli pestrejši in zanimivejši lahkoatletski spored, s katerim bo sčasoma pridobila tudi ta panoga športa številnejšo publiko in še večji razmah med aktivnimi športniki g Porast efektov na borzah. Pred volitvami je na borzah v Beogradu in Zagrebu vladala precejšnja nevoznost ter so nekateri vrednostni papirji precej popustili. Po volitvah pa se je stanje na mah izboljšalo. Večina drž. papirjev je zabeležila porast od 1 do 7 poenov vrednosti. Tendenca je sedaj zelo čvrsta in optimisti pričakujejo še nadaljnjega porasta. g. Francoski gospodarski interesi na Balkanu. V teh dneh se je mudila v nekaterih balkanskih državah večja francoska gospodarska delegacija, ki Smučarska šola pri Senjorjevem domu Tudi letos bo pod vodstvom priznanega smuškega učitelja B. Lautnerja stalna smučarska šola pri Senjorjevem domu, bodočem centru zimskega športa na Pohorju. Šola bo imela posebne tečaje za začetnike in starejše smučarje. Šolo je organiziralo SPD. Specialni tečaj za alpske discipline bo v organizaciji MZSP vodil znani mojster v smuku in slalomu Miran Cizelj. Oba tečaja nudita našim zimskim športnikom dovolj prilike, da se čimbolj izvežbajo. VPRAŠANJE VSTOPA JUGOSLAVIJE V EVROPSKI CUP Istočasno s komitejem za SE pokal se bodo v Bukarešti sestali tudi zastopniki držav Evropskega cupa, to je^ Češkoslovaške, Italije, Madžarske in Švice. Prej je sodelovala tudi Avstrija. Na tem sestanku se bo tudi reševalo vprašanje vstopa Jugoslavije in Romunije v Evropski cup. TEKMA S PORTUGALSKO ODPOVEDANA Na zadnji seji je JNS sklenil odpovedati tekmo s Portugalsko, ki naj bi se vršila 8. I. 1939. v Lisaboni. Do odpovedi je prišlo, ker je potovanje do Lisa-bone v sedanjih prilikah jako dolgo, naporno in nesigurno. DUNAJSKI EISLAUFVEREIN DVAKRAT PORAŽEN Hokejsko moštvo Dunajskega EV je gostovalo v Budimpešti, kjer je izgubilo dve tekmi. Budimpeštanski BKE je zmagal kljub boljši igri Dunajčanov z 1:0 (1:0, 0:0, 0:0), proti reprezentanci Budimpešte pa je izgubilo z 2:0 (1:0, 1:0, 0:0). s. Ligaško tekmo Ljubljana:Jugoslavija bo sodil ss. g. Bažant (rez. g. Jelinič) iz Zagreba. s. V Garmisch-Partenkirchnu bo od 26. do 29. januarja veliko mednarodno zir«’-sko-sportno tekmovanje. Šah Partije z „Avro" turnirja Griinfeldova obramba. (12. kolo v Haagu 24. nov.) Beli: Capablanca Črni: Reshewsky 1. d4, Sf6 2. c4, g6 3. Sc3, d5 4, Lf4, Lg7 5. e3, 0—0 6. Taci, c5 7. dxc5, Da5 8. cxd5, Tfd8 9. Da4, Dxa4 10. Sxa4, Sxd5 11. Lb5, Sxf4 12. exf4, Le6 13. b3, Ld5 14. Sf3, Lf3 15. gxf3, Sc6 16. Lxc6, bxc6 17. Ke2, Lh6 18. Tc4, e5!! 19. txe5, Td2+ 20. Kfl, Txa2 21. Kg2, Le3 22. Til, Tab8 23. Kg3, Ld2 24. Sc3, Lxc3 25. Txc3, Tb2 26. Tfdl, Txb3 27. Txb3, Txb3 28. Td6, Tc3 29. Txc6, a5 30. Kf4, Kf8 31. Tc7, a4 32. c6, a3 33. Kg3, a2 34. Ta7, Txc6 35. Txa2, Kg7 36. Ta7, Te6 37. f4, Tb6 38. h3, Tc6 39. f5?, gxf5 40. Kf4, Kg6 41. Td7, Tc4+ 42. Kg3, h5 in remis. Kraljica marija romunska: 99 Htajega mijekia Potem sem bila z otroki v Monakovem, kjer smo si °sledali razne antikvariate in velike trgovine ter nakupili nmoge stvari. V hotelu smo se sešli tudi z nekaterimi sorodniki, a preden so se otroci sprijateljili z njihovimi otroki, je trajalo zopet nekaj časa. Majhna startna razlika je igrala že veliko vlogo. Dalje smo obiskali lep srednjeveški grad Landen-""fg, posest rodovine Hoheiilohe, dom moje sestre Sandre. Grad ima mogočne zidove in leži sredi prekrasnih vrtov. Od tam je krasen razgled na stara :ne-sta Rothenburg, Dinkensbtichl, Hall in Nordlingen. Mi-8non se je počutila tam kakor doma, poznala je vsak in vsak kamen. Koliko lepih spominov na dogodke, so vsi tako daleč odbegli, da jih ni več mogoče poklicati v resničnost! ČETRTI DEL: PRED SVETOVNO VOJNO. Nastop nove generacije. Iznajdba avtomobila je povzročila v našem življenju velike spremembe. Bolj kakor vse drugo, je pospešila ta pridobitev našo emancipacijo in osvobodi-,uv. Odpravila je s sveta prejšnje razdalje, napravila vseh ljudi sosede in otežila nadzorovanje tistih, ki 1 radi čuvali nad početjem drugih. , Z avtomobilom je v neki meri napočila naša do-a> in kot osvajalci prostora smo si že lahko privoščili Preziranje raznih prepovedi. Začuda je bil stric novi iznajdbi nenavadno naklonjen. Postala je celo veselje njegovih starih let. Vozil se je pa na Charlyjino priporočilo v najbolj nepraktičnem vozu in se ni dal pregovoriti, da bi si oskrbel drugega in dobil izkušenejšega šoferja. Ta voz je na klancih često odpovedal in povzročal tudi sicer neprijetnosti. Ker pa ni nikoli stopil v drug avto, je umrl v prepričanju, da so pač vsi avtomobili enaki in ne da bi bil kdaj spoznal resnično udobnost vožnje z avtom. Vendar mu je povzročala ta vožnja obilo veselja in zabave in z njo je mogel še drugič odkriti svojo državo. Aunty je bila prav tako navdušena kakor stric in si je kupila razne nemogoče avtomobilske čepice, v katerih je izgledala kakor kak star botanik na nedeljskih izletih. Ona in stric sta na svoje avtomobilske izlete rada jemala s seboj tudi naše otroke. Posebno rada sta se vozila k v okolici Bukarešte ležečim samostanom: Tziganesti, Caldarusani, Snagov, Černiča in Pasarea. Tihi redovniki so visoko cenili te obiske vladarske dvojice in našega naraščaja in bili so jim dogodki prve vrste. Neizprosni vladar kralj Karol je postal ua stara leta bolj mehak in je posebno ljubil naše otroke 'er postopal zaradi njih tudi z nami bolj prizanesljivo ter ljubeznivo. Pa tudi jaz sem ga pričela bolje razumevati in sem cenila v njem človeka, ki jc svoje življenje tako do konca in nesebično posvetil svojemu narodu. Zato moram poudariti, da so potekla zadnja leta v znamenju sprave in razumevanja in da je dobilo naše rodbinsko življenje novo, toplo noto. Leta 1907. so pretresle našo sicer tako mirno dr- žavo strahovite kmečke vstaje. Konservativna vlada pod vodstvom Georgea Cantacuzina ni doumela smisla v Moldavi nastalega in z bliskovito naglico po vsej Olteniji se razširjajočega gibanja, zato jo je dne 15. marca zamenjala liberalna vlada pod ministrskim predsedstvom Sturdze, v katerem je prevzel vojno ministrstvo general Averescu. Ko je bila vstaja z oboroženo silo zatrta, smo se lotili prizadevanj, da bi us-tregli vsaj najbolj upravičenim zahtevam kmetov. Sprejeti so bili novi napredni zakoni v zaščito malega kmeta ter poljskega dela in izvršena je bila tudi delna agrarna reforma, v prvi vrsti zato, da so dobili kmetje dovolj pašnikov za svojo živino. Istočasno je bila ustanovljena tudi tako imenovana »Casa Rurala«, poljedelska kreditna banka, ki je omogočila prvim svobodnim kmetom nakup zemlje do pet oralov. Na ta način je bil red ropet dosežen. Popolna, veleposest temeljito odprav-liajoča agrarna reforma pa je bila izvedena šele po-zneie, pod vlado kralja Ferdinanda. V tisti burni pomladi leta 1907. sem doumela marsikatere stvari, ki sem jih dotlej komaj rahlo slutila. Spoznala sem nove strani naše države in pogledala popolnoma v obraz resnici. Razumela sem marsikaj, kar sem prej prezrla ali krivo opazovala. S tem sem dozorela in se razvila do sposobnosti in doraslosti pravilnega pojmovanja svojih vzhodnoevropskih nalog. To mi je pozneje silno koristilo in pomagalo srečno prestati vse težke preizkušnje ob strani romunskega naroda. (Dalje sledi.) Mai' poSož: dar domu na oFtarl Naročajte po pošti s pomočjo naših katalogov, ki jih dobite brezplačno! _ Din 28. _ B 30 Kaseta Eli- §B 31 lak za SB 32 S teki eni. §: B 33 Rozpr5i-§ da, milo 7 Fleurs ^nohte, v raznih ^kolon. vode, vgslec za kolon “ io steklenic. ko- ^niansah rdeče praznih vonjih ^ sko vodo Ionske vode 15: barve ^ „ Zahlerajte oai brerplaJnni katalog raznega blaga B 28 Ogledalo, B 2^ Vrečica raz velikost 21 x 13*5 ^ nega mila, 12ko-cm, okvir iz celu- sS madov, dobri Iz ^loida 58 B 27 Moderna doza za pude raznimi okraski B 26 Garnitura za britje, skodelica in egle- zobne Din 9.50 B V Puder znamk Micbel“ v vseh ni ansah Din 9,— Vrečica mila, ^ _ komadi različnega vonja,§ kom. mila raz-§ za lice (rou-dobri Izdelki ^noga *onja §§ ge) :e vposlatl v pismu skunai r naročilom ali pa oo ooktnl nolotnlcl na čekovol račun it tl.409. Za vse pismene odgovore »lede malih oglasov m mora priložiti znamka za 3 din.______________________ :.-'3'.ruuHaMapaaumB»RninuiaPHauGauaarammsBammBaammmammmmimmammmBPpmaMmBmpaaM Razno RES PRAKTIČNA BOŽIČNA DARILA zo znižanih cenah kupite le pri Srečko Pihlar. Gosposka ul. 5. 3783 ZASTONJ DOBITE zanimivo ilustrirano knjigo »Pot do sreče«, ako se obrnete na naslov: Karmah, Žalec. 3143 IjgIK ^-domači proizvodi ■ w^uterpentinska krema, voščeno parketno ličilo, mast, Kii mit ran itd. nadkriljujeio tuje, so uporabni za vse in vsakogar. Svoji k svojini! VSE SKRBNE GOSPODINJE tudi popotniki, turisti, avtomobilisti in športniki kupujejo in uživajo le Cebokli-jev vami jev Suhor, ker ta je najboljši ju izdatno cenejši. 2687 OPOZORILO! Nisem plačnik za sina Alojza. Androjna Alojzij. Pobrežje. 3833 KARTOLEJ. LINOLEJ voščeno platno, kupite najceneje pri »Obnova«, F. Novak. Jurčičeva 6. 3839 Prodam Moderno šperano SPALNICO prodam zelo pod ceno. Belak, mizarstvo, Frankopanova 23. 3835 Sobo odda Najboljše DALMATINSKO VINO dobite v gostilni »Split«, Koroška 39. 3838 Sp mnite se CMD! SOBA opremljena, velika, sončna, se odda. Naslov v upravi. 3841 MEBLIRANA SOBA s posebnim vhodom se takoj odda. Kamenjev, Vrazova 2. 3845 Službo dobi Iščem pošteno, samostojno KUHARICO in za vsa ostala hišna dela takoj. Naslov v upravi Usta. 3837 DEKLE ZA VSE mirna oseba, ki zna kuhati in govori nemški, se išče za takoj ali pozneje k mali družini v bližini Zagreba. Stalno mesto. Plača din 250.—. Ponudbe pod »51687« na Publj-citas, Zagreb. 3844 Najlepša DARILA za praznike, god in rojstni dan so bonboniere in košarice pri ••KAVAUR" Gosposka ulica 28. Širite „Večernik“ Sl[ll|jl(8 od 0*65 para naprei Preprodajalci popult Specialna trgovina jajc, ZlGERT Maribor, Gosposka ulica št. 20 Nobena apnena iaica pri itallh Inseren- H1KI kupujte '«r oBialuite iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii|,llll,,,llll"l< Bolline svečice. patentna držala, čudežne sv^ čice, angelske lase, lameta, papir za bonbončj raznobarvni staniol papir itd, kupite na)ceneje^. Knjigarni Tiskovne zadruge. Maribor mmi Aleksandrova cesta 13 llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllilllllllllllllllll!llllllll!l!!|!!|!!!^|:^llllll,l,.l-^!l Og&ejlesi Mase JudozU AgmmU joktoskov! IVAN LAH kotCH!fpiž dčffk 1^1 1—st-25-0-* Izd n urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tisku Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhaja razen nedelje in upr8‘« Velja na mesec prejeman v upravi ali po pošti 10 din, dostavljen na dom 12 din. Oglasi po ceniku Uredništvo In uprava: Maribor. Kopališko ul it. 25-67. Foštu! čekovni ručuu št. 11.409. likov vsuk dan °b Telefon uredništvu